Računalniško Informacijsko Komunikacijsko Obveščanje Slepih in Slabovidnih
letnik 6, štev. 4 / (december) 2007, ISSN 1854-4096
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
Odgovorni in tehnični urednik, Marino Kačič
Naročnikov v digitalni in zvočni obliki: 1086
=================================================
Opozorilo: Avtorji prispevkov so odgovorni za svoja stališča!
Domov Uredništvo Naročite brezplačen Rikoss
KAZALO
1. UVODNIK: Rikoss presega meje naše organizacije in tudi že naše države
2. AVTOPORTRET: Mojca Božič
3. POPOTNIŠKI UTRINKI: Obisk slepega prijatelja v Kaliforniji
4. INTEGRACIJA: Poročilo s konference "V stiku z umetnostjo": umetnost,
muzeji, slabovidnost
5. NOVOSTI IZ INVALIDSKEGA VARSTVA: Spremembe pri FIHO
6. DOBRO JE VEDETI: Looky – Mini prenosna elektronska lupa za slabovidne
7. SPLETNA DOSTOPNOST: Univerzalna spletna dostopnost – 4. del
8. NAMIGI IN NASVETI: Kje v operacijskem sistemu Windows XP je program
ScanDisk?, Razlika med DVD-R in DVD+R
9. OGLASNA DESKA: Vrstniško svetovanje ali narediti korak naprej
10. NOVIČKE: Razvoj vtičnika za ljudi s težavami pri branju dokumentov, M:stik,
priročno spremljanje porabe Mobitelovih storitev
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 2
1. UVODNIK: Rikoss presega meje naše organizacije in tudi že naše države
Urednik: Marino Kačič
*********************************************************
Spoštovani!
December je čas veselja, praznovanj, nakupov zdi se pa, da tudi žalosti in
ljubosumja. Je pa tudi čas, ko lahko opravimo pregled naše aktivnosti. Za našo revijo
Rikoss lahko rečemo, da smo v preteklem letu dosegli dva postavljena cilja: Postaviti
revijo na ugleden strokovni nivo (iz vidika vsebine kot oblike revije) tako, da je sedaj
na ravni primerljivih Evropskih revij. Drugi cilj, širitev Rikossa med ljudi je potekal
(počasi a nepretrgoma) tako, da se širi krog bralcev. Še posebej smo veseli, da se
naroča vedno večbralcev, ki imajo težave z vidom (slabovidni) in niso vključeni v
katero od društev slepih in slabovidnih. Večinoma so ti bralci zaposleni, kar nas še
posebej radosti. Naslednji krog bralcev, ki se postopoma širi pa so učitelji v šolah in
drugi strokovnjaki, ki se redno ali občasno srečujejo s slepimi in slabovidnimi. To
kaže, da se zanimanje za naše vsebine veča, kaže pa tudi, da postajamo družbeno
zanimivi. Tretja skupina ljudi, ki se v malem številu a vse bolj zanima za nas je izven
meja Slovenije. To so posamezniki in nekatere organizacije iz bivših republik skupne
države. Iz statistične evidence spletne izdaje Rikossa pa lahko razberemo tudi obiske
iz skoraj vseh držav Evrope, ZDA, Kanade in Avstralije.
Ti dosežki pa tudi vaše pohvale, ki nam jih nekateri pošiljate, so za nas potrditev, da
delamo v pravo smer. So pa tudi zaveza, da bi enako ali še boljše delali v prihodnjem
letu. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste in še boste pomagali širiti
našo/vašo revijo Rikoss. Posebna zahvala pa gre tudi vsem piscem člankov in
seveda uredniškemu odboru in ožji ekipi sodelavcev. Hvala vsem, ki kakorkoli
pripomorete, da revija živi in se razvija. Vabimo vse, tudi nove, da se nam v
naslednjem letu pridružite pri soustvarjanju naše/vaše revije.
Voščimo vam prijetne in zadovoljne decembrske praznike! Veselje in srečo pa ob
prehodu v leto 2008, za katero vam želimo, da bi bilo zdravo ter v okviru možnosti
čim bolj uspešno!
Ker naj bi bil december tudi mesec razumevanja, tolerantnosti in spoštovanja, je
temu primerna tudi tokratna anekdota; Iz parka, (napisal Sax):
Pred leti sva se s profesorjem Confidentijem udeležila konference za slepe, ki je bila
v majhnem nemškem mestecu Locum. Nastanjeni smo bili v samostanu s
prečudovito okolico, polno zelenja, ribniki, izbranimi okrasnimi grmički in cvetjem. Vse
naokoli se je poznalo, da za okolico skrbijo pridne in ljubeče roke, zato sva vsak prost
trenutek, ki jih na žalost ni bilo veliko, izkoristila za sprehod po parku.
Tako je naneslo, da sva v odmoru za kavo pohitela v park in pretegovala od sedenja
otrple noge. Užival sem v pogledu okolice in jo opisoval slepemu profesorju.
Naenkrat me je ta ustavil in rekel: "Ali vidišliščka?" Začudeno sem ga pogledal. Ne
nisem videl liščka, ker se je vse naokoli bohotilo bujno zelenje, med katerim bi se
lahko skril cel slon in ne samo droben ptiček. Pa mi je profesor Confidenti resnično
odprl oči, ko je rekel: "Poslušaj kako lepo poje."
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 3
Spoznal sem, da videči vse premalo uporabljamo druge čute, kot so na primer sluh,
vonj in otip. Od tega dne dalje sem bogatejši za novo spoznanje, da se svet lahko
doživlja tudi drugače in ne samo z očmi. Tako je polnejši, če ga doživljašz vsemi
čutili in ne tako kot jaz, ki sem do tistega trenutka bil podoben teličku ki samo
površno zija naokoli.
Na vrh
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 4
2. AVTOPORTRET: Mojca Božič
********************************************************
Rodila sem se v začetku septembra 1966 leta v Ljubljani, pa ne tako kot večina,
sama, ampak v družbi s sestro Andrejo. Sva dvojajčni dvojčici. To pomeni, da sva si
po zunanjosti in karakterju različni, kar je bilo za starše naporno. Predšolskega
obdobja se spominjam predvsem po igranju z vrstniki. V tistih mojih otroških letih, ko
še ni bilo 100 TV programov, računalnikov in game-bojev smo cele dneve viseli na
dvoriščih in se igrali »Distanc, Ravbarje in Žandarje, Kozoklanf in pa med dvema
ognjema«. Pri šestih letih sva bili z Andrejo sprejeti v glasbeno šolo in pokazale, da
sva si tudi po glasbenem talentu zelo različne. Še dan danes se namrečsprašujem,
kako sem Jaz naredila sprejemni izpit. Najprej sva dve leti igrali blok flavto nato pa se
je Andreja odločila, da bi igrala prečno flavto, pa sem jo tako tudi jaz igrala dve leti.
Nato pa sem še 2 leti igrala klavir. Hvala bogu je bila moja profesorica klavirja tako
razumna, da je mojim staršem obrazložila, da za glasbo nimam ne volje ne dovolj
smisla. Medtem pa je Andreja zelo uspešno zaključila nižjo glasbeno šolo (6 let) s
flavto in to potrdila s četrtim mestom na republiškem tekmovanju.
Na osnovnošolsko obdobje imam prijetne spomine. Zelo rada sem hodila v šolo. In to
ne toliko zaradi tega, ker bi se tako rada učila, ampak zaradi družbe svojih vrstnikov.
Moji doma so temu rekli "izgubljanje časa" z sošolkami in sošolci in vrstniki iz ulice.
Toliko bolj, ker me ni zanimal noben hobi. Razen v prvih dveh razredih, kjer sem bila
odlična (bolj zaradi kontrole staršev), sem bila povprečna učenka. Pravzaprav prav
dobra do konca osnovne šole. Sem pa v tem obdobju zelo rada brala knjige. Ko pa
se je bilo potrebno odločiti za nadaljevanješolanja, pa nisem imela ideje kam. Tako
sem pristala na srednji administrativni šoli v Ljubljani, kot prva generacija
usmerjenega izobraževanja. Že v prvem tednu sem spoznala, da bo to en sam
dolgčas, saj me to pisarniško poslovanje ni prav ničzanimalo. Všečpa so mi bile
zopet sošolke, s katerimi sem se dobro razumela. Bile smo kot dream team (idealna
ekipa). Moja zadolžitev je bila, da naredim domačo nalogo iz matematike, pridem uro
pred poukom, da jo lahko prepišejo. Druga moja naloga je bila, da sem jim dajala
inštrukcije pred kontrolkami iz matematike in iz angleške slovnice. Sošolka mi je to
vračala s sufliranjem vejic pri nareku (slovenščina je bila moja šibka točka) in mi tako
pri spisu pomagala do boljše ocene.
V tistem času sem komaj čakala, da bom stara 18 let, kar je bil pogoj da grem
opravljati vozniški izpit. Sanjala sem, da uspešno končam srednjo šolo, se čim prej
zaposlim in osamosvojim. Predstavljala sem si, da bom delala v pisarni, zaslužila
dovolj, da si bom kupila "spačka" ali "hrošča", da bom prijateljice natovorila v avto in
v prostem času s z njimi potovala po Evropi.
Žal pa sem že sredi prvega letnika, to je konec januarja,opazila, da ne vidim na eno
oko. Z desnim očesom sem videla le rumeno packo. Takoj sem bila sprejeta na
očesno kliniko. Po enem tednu so mojim staršem povedali, da žal ne morejo nič
narediti. Nisem se prevečsekirala, saj sem na levo oko še videla 100%. Zame se
pravzaprav ni ničspremenilo do decembra istega leta, ko Sem pri pouku kar
naenkrat ugotovila, da se mi slika na boljšem očesu ukrivlja. Kamorkoli sem
pogledala, je bilo vse zveriženo oz. spačeno. Seveda sem bila takoj hospitalizirana.
Pri prihodu v bolnico sem imela na levem očesu le še 20% vida, na desnem pa okoli
4%. Po slabih dveh mesecih raziskav in neuspešnih poskusov zdravljenja, so se
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 5
odločili za hormonsko terapijo. Mesec dni za tem se je začelo vračanje vida: na
levem (boljšem) očesu nad 80%.
Spominjam se prvih dni v bolnišnici. Takrat so vsi zdravniki okoli mene tarnali,
kakšno smolo imam. Jaz pa pravzaprav sploh nisem še dojela kaj se z mano dogaja,
saj sem kar verjela, da me bodo pozdravili. Menda sem ja v bolnišnici! Sploh nisem
razumela zaskrbljenosti mojih staršev, niti zaskrbljenosti zdravnikov. Šele ko so mi
povedali, da ne bom nikoli večvidela toliko, da bi lahko imela vozniški izpit, da lahko
pričakujem, da se bo vid samo še slabšal, sem z grozo dojela kaj se mi pravzaprav
dogaja. Najprej sem se spraševala: ali se to sploh res dogaja, ali se to res meni
dogaja? Saj ni mogoče, da bi se meni to zgodilo! To se dogaja le v filmih, v knjigah.
Spomnim se tudi ur, kako sem sedela prestrašena na bolniški postelji, kako so se mi
podile misli v glavi: "Zakaj se je to zgodilo, zakaj ravno meni, kako naprej?" Občutki
so bili grozni. Po nekaj urah (samo)mučenja mi je prišlo na misel vprašanje, kako iz
teh groznih občutij ven? Ne vem od kod mi je prišla misel, da sem si rekla: "Jaz sedaj
še vidim, zakaj bi pa bila še nesrečna?" Kot bi se v meni prebudil borec. Svet se mi je
zasukal naenkrat v svetlejšo plat. Zanimalo me je samo še to, kdaj me bodo spustili
iz bolnišnice, da se vrnem domov in v šolo. Zdravniki so mi rekli, da naj tisto leto
pozabim na šolo, saj sem prevečzamudila in pa, da obstaja v Škofji Loki neka šola,
ki je prilagojena za slepe in slabovidne. Jaz pa o tem, da bi zapustila sošolke s
katerimi sem se dobro razumela, še slišati nisem hotela. Sošolke so mi med tem
časom (približno 3 mesece), vse prepisovale v zvezke. Tako sem v enem mesecu
nadoknadila vse zamujeno in z dobrim uspehom zaključila drugi letnik srednje
administrativne šole v Ljubljani.
Po končani administrativni šoli sem se zaposlila v Papirnici Vevče, v kateri delam že
triindvajset let. V teh letih sem bila tajnica finančnega direktorja, administratorka v
posebni finančni službi, receptorka, administratorka v izvoznem oddelku, prodajna
referentka in pa referent za spremljanje plačil. Takrat, po dveh letih dela v Papirnici
Vevče mi je finančni direktor predlagal, naj se vpišem na 4-letno srednjo ekonomsko
šolo, ki sem jo v naslednjih dveh letih tudi zaključila. V letu 1988 pa sem opažala, da
spet slabše vidim. Na pregledu so ugotovili, da mi odstopa mrežnica v centralnem
delu. Zopet bolnica, laserske operacije, pol leta bolniške. Vid se mi je vseeno
poslabšal na okrog 40%. Po vrnitvi v službo, sem bila začasno na delovnem mestu
receptorke, nato pa so mi ponudili delo v izvoznem oddelku, kjer sem ugotovila, da
mi delo v komerciali pravzaprav zelo leži. Zaradi slabšanja vida pa sem šla v
postopek invalidske ocene, kjer so me razvrstili: delovni invalid II.kategorije. To je
med drugim pomenilo delo za polovični delovni čas.
Ker pa se mi je vid še slabšal, so mi leta 1996 na invalidski komisiji predlagali
delovno rehabilitacijo in adaptacijo delovnega mesta, kar je pomenilo, da sem dobila
ustrezno računalniško opremo, to je 24colski monitor in programski povečevalnik
Zoom text. Brez tega je za slabo videčega delo v pisarni praktično nemogoče. Moja
rehabilitacija se je izvajala v CSS Škofja Loka. Meni se je zdela zelo uspešna. Med
drugim tudi zato, ker sem ob vrnitvi v Papirnico Vevče, dobila ponudbo za delovno
mesto prodajne referentke v Izvozu. Potrebno se je bilo precej potruditi, da sem delo
osvojila, toliko bolj, kot slabovidni. Je pačpodjetje, kjer je glavni cilj dobiček in katero
nima programov za invalide. K sreči so bili sodelavci brez predsodkov do moje
invalidnosti in so me spodbujali.
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 6
Včasih je potrebno res veliko energije in vztrajnosti, da dosežemo tisto, kar se od nas
na delovnem mestu (ali v življenju nasploh) pričakuje. Sploh se mi zdi, da moramo mi
invalidi narediti še več, imeti še boljše rezultate, da smo lahko enakovredni. Kot
referent sem dobila trg Italije, nekaj kupcev v Sloveniji in nekaj let kasneje, še
prekomorske države. Moram reči, da sem pri tem delu zelo uživala. V tem času sem
na Ekonomsko poslovni fakulteti Maribor, diplomirala na 1. stopnji. To mi je
omogočilo, da sem v zadnjih dveh letih v finančni službi na mestu finančne izterjave.
Tudi to delo mi je všeč, sploh ni dolgočasno poslušati različne izmišljene zgodbice,
zakaj nekega denarja še nismo dobili nakazanega. Smatram, da mi delo leži, saj se
kažejo vidni rezultati. Ugotavljam, da z ustreznim načinom komuniciranja z ljudmi, ki
ni manipulacija in zavajanje, ampak korektnost in odkritost, se lahko tudi v poslu
dogovorimo uspešnejše.
V Društvo slepih in slabovidnih Ljubljana sem se vpisala konec leta 1992. Prvi stik s
člani društva je bil tečaj angleščine, ki ga je društvo organiziralo. Takoj sem se
počutila sprejeta in med sebi enakimi. Bila sem tudi članica izvršnega odbora
društva, član skupščine Zveze slepih in slabovidnih Slovenije. Trenutno pa imam
vlogo predsednice Nadzornega odbora društva. Aktivno druženje s sebi enakimi mi je
dalo izkušnjo, da slepota sama po sebi ni stigma in da smo slepi in slabovidni lahko
zadovoljni, srečni uspešni v enaki meri kot vsi drugi ljudje.
Še nekaj o mojih hobijih: branje, šola čustvene inteligence, delavnice na temo
duhovne in osebnostne rasti, joga, bowling (delam na izboljšanju rezultata). Zelo
rada pa tudi potujem. Letos sem bila na popotovanju po Irski,v Budimpešti in Blatnem
jezeru. Tudi brez morja ne morem. Tako, da vsako leto obiščem kakšen Hrvaški otok.
Letos je bil to Murter. Pozimi pa savna in kino... Brez čokolade pa tudi ne gre,
neglede na letni čas.
Na vrh
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 7
3. POPOTNIŠKI UTRINKI: Obisk slepega prijatelja v Kaliforniji
Avtorica: Aleksandra Surla
Urednica rubrike: Metka Pavšič
********************************************************
Ko sem kupovala povratno letalsko karto za Los Angeles, si niti približno nisem
predstavljala, da je pred mano eno najbolj zanimivih doživetjih do sedaj. Poleti sem
se za tri tedne odpravila v Kalifornijo; obiskala sem slepega prijatelja, ki sem ga
spoznala na internetu. Seveda sem se že od samega začetka dobro zavedala, da bo
potovanje tvegano in da se mi lahko zgodi marsikaj, a me to nikakor ni odvrnilo od
mojih načrtov. Vse skupaj je bilo bolj zanimivo tudi zato, ker sem potovala čisto
sama.
Na poti do Kalifornije sem morala zamenjati tri letala. Najprej sem pristala v
Frankfurtu, od koder sem odletela v Washington in nato še v Los Angeles.
Pustolovščina se je začela že na washingtonskem letališču, ko me je namesto
osebja, ki govori angleško in je z mano prijazno, kot je bilo osebje v Frankfurtu in na
drugih evropskih letališčih, pričakal človek, ki mu angleščina, kljub temu, da sem bila
v Združenih državah Amerike, ni bila najbolj domača. Spravil me je v nek čuden
voziček – takšno naj bi bilo v ZDA pravilo – in me odpeljal po mnogih letaliških
hodnikih. Na carini so me spraševali vsemogoče: zakaj sem prišla, kam grem, za
koliko časa ... Naredili so celo mojo fotografijo in mi vzeli prstne odtise. Končno je bilo
to za mano in lahko sem sedla na naslednje letalo, na peturno vožnjo proti toplem
Los Angelesu.
Ko sem prispela, je bila ura polnoč. ker je bila zame že devet zjutraj, sem bila grozno
utrujena, saj je bilo za mano približno 17 ur vožnje z letalom. Tako so se začele moje
tritedenske počitnice.
Med bivanjem pri prijazni družini sem imela priložnost spoznati delček življenja
preprostih Američanov. Kljub temu, da so Američani, njihova življenja niso ničbolj
zanimiva od naših. Veliko delajo, hodijo v vsemogoče restavracije, obiskujejo različne
prireditve, ki jih nikoli ne zmanjka .... Slepi imajo veliko različnih možnosti, le pograbiti
jih je treba. Imajo institucije, ki jih izobražujejo na vseh področjih, veliko knjižnic,
imajo celo poseben prevozni servis, ki je cenejši od taksija, zato ga mnogo slepih s
pridom uporablja.
Seveda pa se med svojim bivanjem nisem zanimala le za možnosti slepih in
slabovidnih. Obiskala sem večznamenitih krajev, med drugimi tudi Hollywood in
Disneyland.
Hollywood! Zame veliko razočaranje. Ko smo po pol ure končno našli parkirišče, me
je, ko sem izstopila iz avta, obdal vrvežljudi in zatohel vročzrak po izpušnih plinih.
Na ulici je bila nepopisna gneča. Ljudje so hodili vsepovprek, prodajalci so za bizarno
visoke cene prodajali najbolj cenene plastične kipce Oskarjev, majice z napisi
'Hollywood', 'California' ... Turisti so se s kamerami skušali približati čimbližje
znamenitim gledališčem in konomatografom. Tudi na Pločniku slavnih je bilo ljudi
vsepolno, kljub temu pa mi je uspelo stopiti na odtis stopinje Stephena Spilberga.
Nedvomno bi se zlagala, če bi trdila, da nisem bila razočarana. V mojih predstavah je
bil Hollywood bleščeč, dostojanstven kraj z lepimi ljudmi, v resnici pa je čisto
navadna mestna četrt, ki je slučajno bolj slavna od ostalih, ker je v njej pačnekaj
znanih kinomatografov. Seveda nisem srečala nobene slavne osebe, saj le-te živijo v
drugih, bogatejših četrtih, in se ne pojavljajo med množicami. Po enournem sprehodu
po Hollywoodu smo se z avtom spet odpeljali v Orange, majhno mestece nedalečod
LA, kjer smo stanovali.
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 8
Disneyland je bil nekaj povsem drugega! Bilo je prepolno različnih vlakcev, ki so te
popeljali v katerokoli pravljično deželo, ki si jo lahko zamisliš. Veliko je bilo otrok, ki
so se želeli slikati z Mikimiško, ki je v Disneylandu eden najpopularnejših pravljičnih
junakov. Po vsem prizorišču so neprenehoma donele skladbe iz pravljic in otroške
pesmice. V Disneylandu vsak večer ob pol deseti uri pripravijo veličasten ognjemet,
ki se sliši dalečnaokrog. Ker sem stanovala zelo blizu Disneylanda, približno 10
kilometrov stran, sem ognjemet lahko slišala vsak večer. To je veličastna predstava
palčkov, vil in vseh ostalih pravljičnih junakov, ki ji je naslov »Dreams come true«.
Mene so zvoki ognjemeta in hrupna glasba sicer prevzeli, a me je vse skupaj kmalu
tudi užalostilo, saj sem se spomnila, da si ljudje takšen ognjemet lahko ogledajo vsak
dan, kar pa mora stati veliko denarja. Po naravi nisem človek, ki obožuje skromnost
in vedno misli na revne otroke, tokrat pa me je pretresla misel, da bi s sredstvi, ki jih
namenijo za ta ognjemet, lahko nahranili pravcato gručo lačnih otrok. Ko sem svoje
misli zaupala družini pri kateri sem živela, me niso razumeli. To je ena od vrednot, ki
sem jih v Ameriki imela priložnost spoznati. Ljudje so silno navezani na materialne
dobrine in preprosto ne morejo razumeti, da se česa ne bi dalo kupiti. S tem seveda
nikakor ne želim reči, da so slabi ljudje, le vrednote imajo malo drugačne od naših.
Eden zanimivejših dogodkov, ki sem jih doživela v Kaliforniji, je bil obisk odprtja
razstave popularnega slikarja. Tokrat sem imela priložnost okusiti kanček visoke
ameriške družbe: kamere, lepe obleke, novinarji ... Oseba, ki je šla z mano, mi je
slike natančno opisala, nekaterih drugih predmetov, ki so bili razstavljeni, pa sem se
lahko tudi dotaknila. Po razstavi smo se odpravili na koncert glasbene skupine iz
Puertorika; igrali so večinoma v ritmih salse. Ob rahlem poplesavanju in poslušanju
glasbe so me prevevali lepi občutki. Glasba se je tako lepo skladala s toplim
večerom, s poletnimi oblekami, s klepetanjem v španščini, ki ga v LA slišišskoraj več
kot angleškega. Žal pa je bilo tudi tega večera hitro konec in morali smo se vrniti v
naše mestece.
V Kaliforniji je zelo veliko priseljencev iz Mehike, saj Mehika meji na Kalifornijo. Kdor
zna špansko, mu ni treba skrbeti, da ga v državi ne bi razumeli. Včasih, ko sem
hodila po ulici in poslušala ljudi, sem slišala skoraj samo špansko govorico. Tudi
družina, pri kateri sem stanovala, je bila špansko govoreča. Starša sta angleško
znala bore malo, otroci pa so jo seveda tekoče govorili, saj so se šolali v Združenih
državah. Takih primerov je v Kaliforniji veliko.
Počitnice so se hitro bližale koncu. Kar naenkrat je napočil dan, ko sem iz Los
Angelesa odletela proti Denverju, od tam do Frankfurta in končno do Ljubljane. Pot je
bila dolga in utrujajoča, še posebno pa je bilo čudno, ko sem »izgubila« devet ur, ki
sem jih, ko sem letela v ZDA, pridobila. Kljub neprespanosti in utrujenosti, ki sem ju
čutila, ko sem stopila na slovenska tla, sem bila vesela, da sem doma in da se mi na
potovanju ni zgodilo ničhujšega.
Na Kalifornijo se velikokrat spomnim, saj me je bila kot država zelo všeč. Ljudje so
prijazni, podnebje je toplo, neprestano se dogaja veliko zanimivih stvari. Tudi za
slepe in slabovidne je, kot sem uspela videti, kar dobro poskrbljeno. Žal pa je
Kalifornija zelo zelo daleč, zato ne vem kdaj jo bom imela priložnost ponovno
obiskati, vsekakor pa se bom z veseljem vrnila! Komaj čakam naslednje potovanje!
Na kazalo
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 9
4. INTEGRACIJA: Poročilo s konference "V stiku z umetnostjo": umetnost, muzeji,
slabovidnost
AVTORICa: Rajka Bračun, umetnostna zgodovinarka in muzeologinja
********************************************************
Mednarodna konferenca »V stiku z umetnostjo? Umetnost, muzeji, slabovidnost« (In
Touch With Art? An International Conference on Art, Museums and Visual
Impairement) v organizaciji Fakultete Goldsmiths Univerze v Londonu (Goldsmiths,
University of London), Ustanove St. Dunstan' s (St. Dunstan' s, London) in Muzeja
Viktorije in Alberta (Victoria and Albert Museum, London) je potekala 28. in 29.
novembra 2007 v Muzeju Viktorije in Alberta v Londonu. Konferenca je pritegnila več
kot 200 udeležencev z različnih koncev sveta.
Osnovni namen konference je bil spodbuditi muzejske, galerijske in sorodne
umetnostne oziroma kulturne ustanove k večjem in učinkovitejšem vključevanju ljudi
z okvarami vida v likovno komunikacijo ter doživljanje umetnin. To se ne omejuje le
na uradno slepo in slabovidno populacijo, ampak na vse večji del sodobne starajoče
se družbe, v kateri je glavni vzrok za slabovidnost pravzaprav starost. O tem, kako
ljudje z okvarami vida doživljajo in razumejo umetniška dela, kako se likovno izražajo
in kaj lahko za večjo dostopnost kulture naredijo muzejske ustanove, so v obliki
predavanj in delavnic spregovorili različni strokovnjaki (psihologi, specialni pedagogi,
muzejski pedagogi, kustosi) in umetniki. Med izvajalci so bili: prof. Linda Pring in dr.
Alison Eardley (Univerza v Londonu; Oddelek za psihologijo), Sue King (Kraljevi
narodni inštitut za slepe RNIB, London), Elaine Edwards (Kraljevi narodni kolidžza
slepe RNCB, London), Rebecca McGinnis (Metropolitanski umetnostni muzej, New
York), Marcus Horley (Galerija Tate Modern, London), Cyrille Gouyette (Muzej
Louvre, Pariz), Joan Pursley (Organizacija Art Education for the Blind, New York).
Izjemno dragocene so bile izkušnje slepih ali slabovidnih predavateljev.
Ustrezno poznavanje psihofizičnih procesov ljudi in različnih oblik slabovidnosti je
nedvomno ključno pri zagotavljanju dostopnosti likovne umetnosti slepim in
slabovidnim. Splošno prepričanje, da ljudje z okvarami vida likovnosti kot temeljnega
elementa vizualne umetnosti ne morejo zaznavati, je napačno. Muzealije seveda ne
zaznavamo zgolj z očmi in ravno za muzej oziroma galerijo kot neformalni učni
prostor je za razliko od klasičnih šolskih klopi značilno izkustveno, doživljajsko
učenje. Muzejske razstave in spremljajoče dogodke obiskovalec doživlja celostno z
vsemi čutili. Njegovo telo je v gibanju, pomemben je emocionalen odnos in
osebnostna vpletenost v sporočilnost muzejskega predmeta.
Slabovidnost ali slepota sta senzorni motnji, ki seveda omejujeta vizualno zaznavo,
ne omejujeta pa drugih čutnih kanalov, po katerih se prenašajo informacije.
Pravzaprav zaradi slabovidnosti ali slepote druga čutila delujejo izrazitejše,
kognitivne zaznave pa so močnejše. Kot sta povedali psihologinji prof. Linda Pring in
dr. Alison Eardley iz Univerze v Londonu imajo slepi in slabovidni v primerjavi z
videčimi bolje razvit glasbeni in verbalni spomin, boljše pa je tudi njihovo kognitivno
zaznavanje prostorskih razmerij. Pokazali sta, da vid ni nujno nepogrešljiv element
pri dojemanju prostora in da slepi in slabovidni zaradi odličnega verbalnega spomina
bolje oblikujejo kognitivne prostorske zemljevide kot videči. Opozorili sta tudi na
majhne razlike med slepimi in slabovidnimi ter videčimi pri domišljijskih in spominskih
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 10
predstavah sveta. S konkretnimi primeri sta pokazali izjemne podobnosti ali celo
enakosti pri predstavljanju določenih predmetov in situacij, pri eksperimentih, ki so
vključevali prostorska razmerja, pa so se slepi in slabovidni odrezali celo bolje kot
videči. Predavateljici sta posebno pozornost namenili tudi problematiki tipno-taktilnih
podob, zlasti informacijskim povezavam med tipnimi podobami in verbalnimi
deskripcijami.
Muzejska pedagoginja Rebecca McGinnis iz Metropolitanskega umetnostnega
muzeja v New Yorku se je osredotočila na metode opisovanja likovnih del in na
vodstva za slepe in slabovidne. Ta so namenjena enemu, največdvema
obiskovalcema hkrati, nikakor pa en vodnik ne vodi številčne skupine slepih in
slabovidnih. Poudarila je multisenzorno zasnovo vodstev, pri katerih se uporablja
različne metode in pripomočke. Nekatera vodstva se lahko osredotočijo bolj na
opisovanje likovnih del, druga na tipanje predmetov in različnih materialov, ponavadi
pa se enakovredno združuje oba pristopa.
Pri opisovanju moramo biti pozorni na vsebino, ki jo predstavljamo, in na način, kako
se izražamo. Vselej najprej opišemo prostor, v katerem se nahajamo in lokacijo
likovnega dela, šele nato začnemo opisovati umetnino. Najprej podamo osnovne
podatke o avtorju, naslovu, dataciji, dimenzijah in likovni tehniki, nato pa preidemo na
vsebinski kontekst. Predstavimo osnovni motiv, kompozicijo, barve, svetlobne
vrednosti. Splošnemu opisu sledi umetnostno popotovanje. Pri opisovanju vsebine se
moramo vedno zavedati, da obiskovalec ni našposlušalec, ampak sogovornik.
Pomemben je dialog, saj ima vsak slepi in slabovidni obiskovalec svoj predstavni
svet in svoj način »gradnje« podobe. V pogovoru vodnik in obiskovalec skupaj
odkrivata in spoznavata umetnino. Spodbujajmo vprašanja, prisluhnimo
obiskovalčevim komentarjem, saj bomo tako lažje ugotovili, če nas obiskovalec
razume in je vodstvo uspešno. Pozorni moramo biti tudi na izrazoslovje, jasno
izražanje in ustrezen tempo razlage. Jezik naj bo preprost, pri opisovanju moramo biti
objektivni in informativni, saj obiskovalec gradi podobo iz informacij, ki mu jih dajemo.
Izogibajmo se posplošenih izrazov kot so »ta kip je lep« ali »ta slika je
ekspresionistična«, ampak se osredotočimo na pomenljive detajle. Poiščimo
analogije in primere, uporabljajmo čim večpridevnikov in glagolov. Poskušajmo
ustvariti čim prijetnejše vzdušje, v katerem lahko obiskovalca nagovorimo h gibanju
telesa, saj bo tako lažje podoživel sporočilnost umetnine. Na primer: obiskovalčevo
roko vodimo po obrisih umetnine, da lažje zazna velikost, ali po obrisih upodobljenih
figur in predmetov, da lažje zazna kompozicijo. Obiskovalca morda nagovorimo, da s
telesom zavzame držo upodobljenih figur. Tako bo lažje doumel ne samo
kompozicije likovnega dela, ampak tudi počutje upodobljene osebe. Vodstvo bo
učinkovitejše, če ga bomo dopolnjevali z zvočnimi elementi, s tipnimi podobami in
različnimi predmeti, ki jih obiskovalec lahko tipa ali vonja.
Muzej Louvre v Parizu, ki hrani eno največjih muzejskih zbirk na svetu – v minulem
letu ga je obiskalo 8 mio obiskovalcev – ima za slepe in slabovidne večzanimivih
dejavnosti. Izvaja pa tudi izobraževalne programe o problematiki slepote in
slabovidnosti, ki so namenjeni videčim obiskovalcem. Louvre je razdeljen na 8
oddelkov, obsega 35.000 m2 površine in ima razstavljenih okoli 50.000 muzealij. Kot
je dejal Cyrille Gouyette, ki je v muzeju odgovoren za dejavnosti za invalide in
mladino, so programi za slepe in slabovidne omejeni le na manjši segment muzejske
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 11
zbirke, a se ta zlagoma širi, saj poskušajo različne oddelke povezovati v skupnih
dejavnostih.
Ena izmed dejavnosti za slepe in slabovidne je spoznavanje kiparstva s poudarkom
na figuri in podoživljanju gibanja. Ker obsežna kiparska zbirka v Louvru ni omejena
zgolj na evropsko produkcijo, ampak obsega tudi velike kolosalne kiparske stvaritve
zunajevropskih kultur (Perzija, Egipt), klasičen pristop v obliki dotikanja kipov vedno
ni mogoč. Marsikatere kipe so zato s prilagoditvijo prostora znižali, s tem pa
omogočili boljši dostop ne samo invalidom, ampak tudi otrokom. Muzej ima tudi
posebno taktilno galerijo, v kateri so razstavljeni mavčni odlitki nekaterih
najznamenitejših kipov, ki se jih lahko obiskovalci dotikajo. Muzej ima seveda tudi
tridimenzionalni zemljevid in opise izbranih umetnin v ustreznem formatu. Okoli
nekaterih originalnih kipov, ki se jih ni močdotikati, so na tleh označena posebna
območja, ki jih obiskovalec zazna z nogami in tako začuti obseg kipa. Taktilne
podobe izbranih umetnin so nepogrešljiva sestavina muzeja. Muzej izvaja tudi
posebne tematske delavnice, namenjene spoznavanju prostora, telesa in obrazne
mimike. Udeleženci ob pomoči lutk, male plastike in reliefov podoživljajo različne drže
telesa, obrazne geste in gibanje v prostoru. Te delavnice so namenjene vsem
obiskovalcem, tudi videčim in so po besedah kustosa Gouyetta zelo priljubljene. Za
obiskovalce z okavarmi vida v muzeju izvajajo tudi vodene skupinske oglede
posameznih zbirk in občasnih razstav. Najznamenitejše dele muzejske zbirke pa so
za slepe začeli predstavljati tudi v knjižni seriji »Un autre regard«, ki seveda vključuje
tudi zvočne izdaje.
Na konferenci smo se lahko udeležili demonstracij vodstev za slepe in slabovidne,
kakršna izvaja Muzej Viktorije in Alberta ter preizkusili nekatere sodobne učne
pripomočke, kot je denimo T3 (Talking Tactile Technology), ki na interaktiven način
združuje lastnosti občutljivega zaslona na dotik, zvočnih informacij in slike. Ogledali
smo si lahko tudi nekaj sodobnih umetniških stvaritev slepih in slabovidnih umetnikov
ter prisluhnili zanimivim osebnim izkušnjam ustvarjalcev.
Pri zagotavljanju dostopnosti muzejskih oziroma galerijskih vsebin obiskovalcem z
okvarami vida moramo poznati različne oblike slabovidnosti ter psihofizične lastnosti
slepih in slabovidnih obiskovalcev. Oči gledajo, možgani vidijo. Prostora in likovne
umetnine ne zaznavamo zgolj z vidom, ampak tudi s sluhom, tipom in kinestetično
občutljivostjo. Iz tega izhaja tudi specifičen muzejsko-pedagoški pristop, ki mora
temeljiti na telesni izkušnji. Čeprav na tem področju manjkajo raziskave in posledično
teorija, lahko ob pomoči dosedanjih praktičnih rešitev, ki so se izkazale za ustrezne,
oblikujemo osnovne muzejske standarde. Poseben izziv današnjega časa pa je
sodobna umetnostna produkcija, v kateri slika in podoba izgubljata pomen. Kako
bomo slepim in slabovidnim zagotovili dostop do umetnin, kot so instalacije in
ambienti, ki v osnovi niso figurativne in narativne? Zaenkrat ostaja to vprašanje
odprto.
Na vrh
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 12
5. NOVOSTI IZ INVALIDSKEGA VARSTVA: Spremembe pri FIHO
Avtor in sodelavec: Brane But
********************************************************
V Uradnem listu RS št. 102/2007 z dne 9.11.2007 je bil objavljen Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.
S tem zakonom so bile sprejete določene spremembe glede Sveta Fundacije za
financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) ter
glede direktorja FIHO. Ta zakon je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu RS, torej dne 24,11,2007.
Svet FIHO je bil do sedaj 27 članski: 14 predstavnikov reprezentativnih in drugih
invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni, 11 predstavnikov humanitarnih
organizacij (med njimi po en predstavnik Rdečega križa Slovenije, Slovenske Karitas
in Gorske reševalne zveze Slovenije) in 2 člana, ki jih je imenovala Vlada RS.
Po novem ima Svet FIHO 30 članov, in sicer:
1. Državni zbor Republike Slovenije imenuje in razrešuje 28 članov, od tega:
─ 16 članov na predlog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije iz
vrst reprezentativnih invalidskih organizacij,
─ enega člana na predlog Rdečega križa Slovenije,
─ enega člana na predlog Slovenske Karitas,
─ enega člana na predlog Gorske reševalne zveze Slovenije,
─ devet članov na predlog humanitarnih organizacij.
2. Vlada Republike Slovenije imenuje in razrešuje dva člana, od tega:
─ enega člana na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve,
─ enega člana na predlog Ministrstva za zdravje.
Člani Sveta FIHO opravljajo svoje delo nepoklicno. Državni zbor Republike Slovenije
in Vlada Republike Slovenije imenujeta člane sveta za dobo petih let in so lahko
največdvakrat zaporedoma imenovani na to funkcijo.
Državni zbor RS in Vlada RS morata imenovati nove člane Sveta FIHO v roku šestih
mesecev po uveljaviti tega zakona. Do imenovanja novih članov Sveta FIHO opravlja
vse naloge Sveta dosedanji Svet FIHO. Z imenovanjem novih članov Sveta FIHO
preneha mandat dosedanjim članom Sveta. Pričakovati je, da bo nov Svet FIHO
imenovan do začetka februarja 2008, ker takrat mine mandat sedanjim članom.
Določene spremembe so tudi glede direktorja FIHO. Funkcija direktorja FIHO je po
novem poklicna in lahko traja največdva zaporedna mandata. Mandat direktorja
FIHO je pet let. Imenuje in razrešuje ga Svet FIHO. K imenovanju in razrešitvi
direktorja daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
Vlada RS mora v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona imenovati vršilca dolžnosti
direktorja FIHO za obdobje šestih mesecev. Pogodbo z vršilcem dolžnosti sklene
Vlada RS. Z dnem imenovanja vršilca dolžnosti direktorja FIHO preneha mandat
dosedanjemu direktorju. Svet FIHO imenuje direktorja FIHO, ki nastopi mandat po
izteku šestih mesecev dela vršilca dolžnosti direktorja. Če direktor FIHO tudi po
preteku mandata vršilca dolžnosti direktorja ni imenovan, se mandat vršilca dolžnosti
direktorja podaljša do imenovanja direktorja, vendar za največšest mesecev.
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 13
Na vrh
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 14
6. DOBRO JE VEDETI: Looky – Mini prenosna elektronska lupa za slabovidne
Avtor: Marino Kačič
********************************************************
Za slabovidnega ni bilo še nikoli tako enostavno opravljati vsakdanja opravila, kjer
ostanek vida ne zadostuje. Elektronska lupa za slabovidne Looky to omogoča.
Doma vam je v pomočpri branju
časopisov in revij, reševanju križank ali izpolnjevanju obrazcev. S seboj jo lahko
odnesete na banko ali pošto, v trgovino ali restavracijo.
Proizvajalec Rehan iz Irske je slovenskim uporabnikom poznan že kar nekaj let,
predvsem s stacionarnimi elektronskimi lupami Ergo. V letu 2006 pa je na sejmu
Sight City prvičuradno predstavil majhen, zmogljiv in prenosen pripomoček z
imenom Looky. V tem času je v Slovenijiže veliko zadovoljnih uporabnikov vseh
generacij. Starost uporabnikov Looky-ja je od 8 do 95 let.
Looky deluje na principu kamere in ekrana. In sicer je v ohišje Looky-ja s spodnje
strani vstavljena miniaturna kamera, z zgornje strani pa je vstavljen ekran iz tekočih
kristalov, ter dva gumba za upravljanje. Na ohišje je pritrjen tudi zložljiv ročaj, ki
omogoča uporabo Looky-ja, kot ročno lupo ali pa vodilo za drsanje po tekstu.
Zakaj uporabiti Looky?
Kadar so na primer vsakodnevna opravila povezana z branjem in pisanjem kljub
uporabi očal, kontaktnih lečali lupe močno otežena, Looky poveča možnost
opravljanja vsakodnevnih nalog.
Looky je majhen prenosen elektronski pripomoček s težo komaj 200g. Je najlažji med
podobnimi pripomočki. Tako je priročen, da se ga lahko nosi v žepu srajce, v etuiju
za pasom ali v torbici. Prav tako je lahko obešen na traku okrog vratu tako, da je
vedno pri roki.
Slika, ki je na Looky-ju je vedno ostra, tako da se tekst bere enostavno. Tekst se
lahko bere v barvah, še boljša pa je možnost uporabe umetne slike – visoko
kontrastna. Na voljo sta kontrastna pozitivna slike (črn tekst na beli podlagi) in
kontrastna negativna slika (bel tekst na črni podlagi). Izbira je odvisna od želje,
potrebe in izgleda teksta. Sprememba slike se opravi s pritiskom na enega od dveh
gumbov.
Z drugim gumbom na zgornji strani Looky-ja, pa je omogočena edinstvena funkcija
med konkurenti in sicer zamrznitev slike oz. fotografiranje. Uporabniku omogoča, da
s pritiskom na rumeni gumb zamrzne sliko. Funkcija je uporabna npr. v trgovini, ko je
cena za določen artikel previsoko in tako dosegljiva samo z roko. Enostavno se
pristavi Looky, pritisne na rumeni gumb in slika se prikaže na ekranu. Ekran se
približa bliže očem in cena je tu. Tudi tu je možno uporabiti barvno, ter umetni sliki.
Slika se zbriše tako, da se ponovno pritisne na rumeni gumb.
Prav tako, kot je pomembno branje je pomembno tudi pisanje. Looky ima
ergonomsko oblikovan ročaj, ki ob popolnoma iztegnjenem ročaju omogoča tudi
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 15
pisanje. Možno je opraviti podpis, izpolniti datum ali vpisati številko, izpolniti listek za
loto, za tiste bolj vešče napisati razglednico ali pa pismo.
Za napajanje uporablja Looky baterije, ki se polnijo. Eno polnjenje baterij omogoča
malo večkot uro uporabe. Je pa kompletu priložen tudi ustrezen polnilec. Če se
zgodi, da se baterije izpraznijo, pri roki pa ni polnilca, se lahko uporabi alkalne
baterije velikosti AA. Pri tem ni možno polaritete baterij zamenjati, saj je ohišje
oblikovano tako, da se baterijo vstavijo samo na en način. Looky ima tudi zaščito
proti nekontrolirani izpraznitvi baterij in sicer, če se ga ne premakne v treh minutah se
samodejno izključi.
Looky ima veliko uporabnih vrednosti, tako doma kot ko smo zunaj doma.
Najpogostejša opravila so:
 V domačem okolju so to prebiranje pošte, prospektov, časopisov in medicinskih
navodil, gledanje družinskih fotografij, rokovanje s pošto in podpisovanje, ter
različnih hobijih, kot je zbiranje znamk, izpolnjevanje lota ali reševanje križank.
 V trgovini omogoča pregledovanje cen, navodil za uporabo, podpisovanje čekov.
 V knjižnici omogoča najti zanimivo knjigo ali CD.
 V restavraciji omogoča prebiranje jedilnega lista.
 Na postaji omogoča ogled voznega reda ali potnih informacij.
 V pomočje tudi v šoli ali na delovnem mestu za pisanje in branje zapiskov in
branje tekstov.
Možnosti uporabe Looky-ja je veliko,saj je Looky lahko vedno z vami v vašem žepu
ali na vrvici okrog vratu. S tem se kvaliteta življenja močno izboljša, saj je uporabnik
veliko bolj samostojen.
Komplet Looky vsebuje poleg Looky-ja in polnilca baterij še etui in vrvico za okrog
vratu.
cena Lookya z DDV: 580,00 EUR
Večinformacij dobite pri zastopniku za Slovenijo:
DIOPTA d.o.o.
tel. 01 519-8148
ali brezplačna: 080 2446
e-pošta: diopta@siol.net
Na vrh
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 16
7. SPLETNA DOSTOPNOST: Univerzalna spletna dostopnost – 4. del
Avtor in sodelavec: Davor Krajec
********************************************************
Čas je človekov najboljši svetovalec. Tako nas vsaj uči stara latinska modrost.
Univerzalni spletni dostopnosti je bila v letošnjih izdajah Rikossa namenjena
samostojna rubrika, za kar se še posebej zahvaljujem odgovornemu in tehničnemu
uredniku. Želel bi si, da ustvarjena serija štirih člankov ne ostane le turoben arhivski
tekst, skrit nekje dalečstran od koristne uporabe, ampak da postane živo in koristno
gradivo.
Svetovni splet je dnevno preplavljen z veliko množico novih spletnih strani. Zaradi
izjemne potrebe po prisotnosti na svetovnem spletu se organizacije, podjetja in
nenazadnje tudi vse večposameznikov (predvsem blogerji) odločajo za sistem, ki
omogoča enostavno rokovanje s širokim naborom spletnih vsebin. Nemalokrat je
ključnega pomena takojšnja objava na spletu. Prav utopično si je predstavljati
scenarij z lastnikom neke spletne strani, ki dobesedno klečeplazi pred urednikom
svoje spletne strani, da bi objavil vitalno pomembno vsebino. Na take in podobne
trenutke je mogoče povsem pozabiti, če se za temelj spletnega projekta uporabi
sistem za rokovanje s spletnimi vsebinami, ki v angleščini nosi kratico CMS, ki
pomeni Content Management System. CMS-sistemi se trenutno promovirajo kot
absolutni IN za veliko množico spletnih projektov. Toda trhlo znanje snovalcev
sistemov CMS o univerzalni spletni dostopnosti se izkaže kot rakrana mnogih CMS-
sistemov, najsi bo prosto dostopnih (open source), z ogromnim zaledjem
programerskih zanesenjakov, ali povsem komercialnih izvedenk CMS. Vsa podjetja,
ki snujejo bodoče ultra zmogljive CMS-sisteme, bi nujno morala izobraziti svoje
strokovnjake o univerzalni spletni dostopnosti in spletni uporabnosti.
Način delovanja CMS sistema
V »drobovju« vsakega CMS-sistema se skriva izjemna količina znanja, zapisanega v
programski kodi, ki pa je uporabnik ne vidi. Uporabnik koristi zgolj funkcionalnosti, ki
so implementirane. Bistvo vsakega CMS-sistema je ločevanje vsebine od
oblikovanja. Jedro CMS-sistema predstavlja centralizirana podatkovna baza, ki hrani
celotno vsebino. Vnos vsebine poteka prek uporabniškega vmesnika. Način dela je
podoben urejanju teksta v Wordu. Tako vnesena vsebina se opremi z metapodatki, ki
specificirajo, za kakšno obliko vsebine gre. Vsebina, opremljena z metapodatki, je
tako tik pred objavo. Sistem vsebini »vdihne življenje« s tem, da jo »obleče« v
predhodno definirane oblikovne predloge. V naslednjem trenutku je vsebina že
prisotna na spletni strani. Ker je vsebina v podatkovni bazi hranjena v goli obliki, jo je
mogoče uporabljati večkrat kjerkoli na spletni strani. Zaradi označevanja vsebine z
metapodatki je mogoče tudi grupiranje posameznih podatkov, ki se trenutno nahajajo
npr. na desetih ločenih podstraneh.
Spekter funkcionalnosti CMS-sistema
Kljub temu, da večina sistemov za rokovanje s spletnimi vsebinami deluje po
podobnem principu, se med seboj najbolj razlikujejo po uporabnosti in številu ter
namembnosti različnih funkcionalnosti, ki jih omogočajo. Med najbolj pogosto
ponujene funkcionalnosti sistemov CMS bi lahko prišteli naslednje:
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 17
1. hitro in preprosto urejanje ter oblikovanje vsebin
2. možnost integracije zunanjih CSS-stilov, kar je z vidika samostojnega
oblikovanja podobe spletne strani še kako pomembno
3. dodajanje in urejanje slik, tabel, grafov, povezav
4. samostojno urejanje strukture spletne strani – gradnja izbirnikov ter
podizbirnikov
5. vključevanje že vnaprej izdelanih modulov ali obrazcev za vnos podatkov na
spletne strani (npr. aktualne novice, anketa, forum, galerija, mailing lista)
6. možnost dodajanja dokumentov na spletno stran (.pdf, .doc, .xls, .ppt, .zip
datoteke …)
7. časovno vodena objava vsebine (določimo lahko, kdaj se naj določena
vsebina objavi in kako dolgo se naj prikazuje na spletni strani)
8. možnost uvoza in izvoza podatkov (v Word, Excel, Access ...)
9. kreiranje podatkov za RSS-sisteme vsebin
10.kreiranje metaoznak, ki so pomembne za pozicioniranje spletne strani na
iskalnikih
11.možnost dodeljevanja pravic upravljanja (večuporabniški sistem z reguliranim
dostopom področnih urednikov do posameznih vsebin)
12.možnost administracije uporabnikov
13.podrobna statistika obiskanosti spletne strani
14.večjezična podpora, ki omogoča postavitev strani v različnih jezikovnih
izvedenkah
15.arhiviranje podatkov.
16.
Seznam možnosti, ki jih lahko omogočajo CMS-sistemi, bi lahko nadaljevali v
nedogled. Večina CMS-sistemov je zasnovana modularno, kar pomeni, da so zelo
fleksibilni v smislu dodajanja novih in spreminjanja obstoječih zmožnosti glede na
potrebe in zahteve.
CMS-sistemi in univerzalna spletna dostopnost
CMS-sistemi v svoji osnovi ponujajo idealne pogoje za osnovanje sistema, ki bi
avtomatično kreiral univerzalno dostopno spletno vsebino. Zaradi nenehne težnje po
čim hitrejšem razvoju funkcionalnosti je razvijalcem idealna priložnost integracije
univerzalne spletne dostopnosti že v samem začetku spolzela iz rok. Če bi bilo
prisotno višje zavedanje o smiselnosti integracije pristopov univerzalne spletne
dostopnosti, bi bili dandanes uporabniki podporne tehnologije deležni bistveno večje
uporabnosti mnogih spletnih strani. Seveda pa bi bilo ob takih predispozicijah CMS-
sistemov nesmiselno vreči puško v koruzo. Osredotočili se bomo na predstavitev
predlogov ter vprašanj glede zahtev, ki naj bi jih CMS-sistem posedoval. Na ta način
bi se lahko »okitil« z nazivom »Accessible CMS system«.
 Ali je uporabniški vmesnik, prek katerega poteka vnos spletne vsebine,
dostopen uporabnikom podporne tehnologije?
o Ali je v uporabniškem vmesniku omogočena navigacija brez uporabe
računalniške miške?
o Ali so vsi elementi uporabniškega vmesnika dostopni uporabnikom
podporne opreme (gumbi, vnosna polja, slike, okvirji)?
o Ali je uporaba uporabniškega vmesnika razumljiva, ali vsebuje
podroben opis pri zahtevnejših opravilih?
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 18
o Ali obstaja forum, na katerem je mogoče posredovati predloge in
vprašanja o sami dostopnosti?
o Ali je mogoče naknadno samostojno dodajati popravke, ki vodijo k višji
stopnji uporabnosti za uporabnike podporne tehnologije?
o
V naslednjih vrsticah bo na eni strani predstavljen specifičen problem CMS-sistema
skupaj s priporočeno okvirno rešitvijo.
1. Uporabniški vmesnik od vnašalca vsebine ne zahteva vnosa univerzalno
dostopne spletne vsebine.
REŠITEV: priporočljivo je prilagoditi uporabniški vmesnik tako, da ob vnosu
vsebin vnašalca avtomatično opozori, da doda: dodatne opise pri slikah,
naslove glavam tabel in opis k vnosnim poljem ter strukturira tekst s headingi.
2. V primeru uporabe možnosti istočasnega pogovora prek spletne strani se
dogaja, da uporabnik zaslonskega bralnika ne uspe slediti vsem udeleženim v
pogovoru.
REŠITEV: če je uporaba sinhronega pogovora prek spletne strani nujna, je
priporočljivo uporabiti eno izmed orodji, ki so prijazna za uporabnike
zaslonskih bralnikov JAWS in Windows Eyes. Večo samih orodjih si oglejte
na spletni strani http://www.ebility.com/links/chat.php. Smiselna je tudi
uporaba alternative sinhronim spletnim pogovorom v obliki vsem poznanih
forumov ali mailing list.
3. Funkcionalnosti, ki zahtevajo uporabo računalniške miške. To so razni kvizi,
koledarji ...
REŠITEV: če je prisotnost omenjenih gradnikov nujna, naj bo omogočeno
njihovo enostavno zapiranje ali odpiranje v povsem ločenem oknu. Če se za
določen gradnik spletne strani odpre novo okno, je treba uporabnika podporne
tehnologije o tem predhodno obvestiti z dodatnim opisom.
4. Generiranje spletne strani s strani CMS-sistemov z okvirji predstavlja
precejšnjo težavo s samimi opisi posameznih okvirjev ter z navigacijo med
okvirji, če jih je preveč.
REŠITEV: implementirati je treba sistem, ki bo ob vnosu vsebine omogočal
natančno poimenovanje okvirjev. Smiselno je minimalizirati število okvirjev.
Povezave znotraj posameznega okvirja naj se odpirajo v tem okvirju ali pa se
s predhodnim opozorilom odprejo v novem oknu.
5. Kompleksen uporabniški vmesnik
REŠITEV: treba je analizirati, ali so vse funkcionalnosti res smiselne. Prioriteta
naj bi bila dobra uporabniška izkušnja. V primeru obsežnih anket ali
koledarsko vezane vsebin je smiselno slediti dobri tipografiji. Prav hitro se
lahko zgodi, da bo potencialni obiskovalec spletno stran zapustil po nekaj
sekundah.
6. Pri snovanju navigacije spletne strani ni možnosti preskoči sklop povezav.
REŠITEV: omogočiti je treba povezavo »preskoči navigacijo«, ker omogoča
hitrejši dostop do bistvene vsebine spletne strani. V primeru, da je preskok
navigacije nemogoče vključiti, se priporoča zmanjšanje povezav, ki jim mora
uporabnik slediti, preden pride do glavne vsebine.
7. Funkcionalnosti, razvite s pomočjo AJAX-a
REŠITEV: po eni strani tak način predstavlja povsem novo in za nekatere
prijazno uporabniško izkušnjo. Toda uporabnikom podporne tehnologije je
treba zagotoviti alternative za gradnike, ki na osnovi AJAX-a niso dostopni.
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 19
CMS-sistemi bodo postali alfa in omega vseh bodočih spletnih projektov. Področje
univerzalne spletne dostopnosti je pri mnogih sistemih žal preprosto ignorirano.
Nekateri CMS-sistemi se promovirajo tako, da so univerzalno dostopni, pogled v
samo jedro pa razkrije žalostno dejstvo, da gre zgolj za marketinško potegavščino, ki
ji mnogi nasedejo. Tak način je prisoten predvsem v državah, kjer je univerzalna
dostopnost zakonsko predpisana.
Ob koncu dodajam nekaj spletnih povezav na preverjeno univerzalno dostopne
CMS-sisteme:
1. Blackboard - http://www.blackboard.com/us/index.aspx
2. Atutor - http://www.atutor.ca/
3. Quick & Easy CMS - http://www.qnecms.co.uk/
4. Plone – http://plone.org
5. Webcredible - http://www.webcredible.co.uk/services/accessible-cms.shtml
6. Sakai - http://sakaiproject.org/
7. Moodle - http://moodle.org/
8. Joomla 1.5 - http://www.joomla.org/
Na vrh
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 20
8. NAMIGI IN NASVETI: Kje v operacijskem sistemu Windows XP je program
ScanDisk?, Razlika med DVD-R in DVD+R
Avtor in sodelavec: Brane But
********************************************************
31. Kje v operacijskem sistemu Windows XP je program ScanDisk?
Verjetno je že kdo v operacijskem sistemu Windows XP brez uspeha iskal program
ScanDisk, ki je v prejšnjih različicah Oken omogočal pregled trdega diska. Tega
programa v Windows XP seveda ne morete najti, ker ga ni. Ta operacijski sistem ima
vgrajen nekoliko boljši program za pregled trdega diska, imenovan Chkdsk.
Program Chkdsk je poimenovan kar z izpeljanko besedne zveze "Check Disk". Je del
operacijskega sistema, zato lahko do njega dostopamo tako preko Raziskovalca
(Windows Explorer) kot tudi preko menija Start > Zaženi/Run.
Preko Raziskovalca najdemo program Chkdsk tako, da kliknemo na neko particijo
(npr. Disk C:) z desnim klikom ter izberemo Lastnosti > Orodja > Pregled diska (oz.
Pregled napak) in kliknemo Preglej. Odpre se podokno Možnosti preverjanja diska,
kjer imamo dve možnosti reševanja slabih sektorjev in sicer lahko obkljukamo
"Samodejno popravi napake v datotečnem sistemu" ali pa tudi "Poišči poškodovane
sektorje in jih poskusi popraviti". Program Chkdsk sedaj poženemo s pritiskom na
gumb Začni.
Program Chkdsk lahko poženemo tudi iz vrstice Start > Zaženi. Pri tem so nam na
voljo dodatni atributi, s katerimi programu povemo, kaj natančno želimo od njega.
Najprej napišemo ukaz, katero particijo želimo, da nam pregleda (npr. chkdsk c:),
nato pa mu lahko določimo še, ali naj na primer popravi napake (chkdsk c: /f), poišče
slabe sektorje (chkdsk c: /r) itd. Celoten spisek možnih atributov bomo našli v
Microsoftovi dokumentaciji na spletni strani
http://www.microsoft.com/resources/documentation/windows/xp/all/proddocs/en-
us/chkdsk.mspx?mfr=true
Da se bo program Chkdsk pognal, morajo biti zaprti vsi programi in datoteke, ki
domujejo na neki particiji, ki bi jo radi preverili, sicer se bo pregled diska izvedel šele
ob naslednjem zagonu računalnika. Med preverjanjem pa disk tudi ni na voljo za
kakšne druge operacije.
32. Razlika med DVD-R in DVD+R
Marsikdo ne ve natančno, kakšna je razlika med zapisoma DVD-R in DVD+R,
oziroma med prepisljivima različicama DVD-RW in DVD+RW. Glede na to, da so
cene DVD zapisovalnikov že zadosti nizke, da si jih lahko privošči večina lastnikov
računalnikov, je ta nasvet zagotovo zanimiv za tiste, ki teh naprav še nimate ali pa
kupujete nove. Podobno kot se je pred dvema desetletjema bila bitka med različnima
video zapisoma VHS (Victor Home System) in Betamax (Sony), se je tudi pred več
kot petimi leti pričela biti bitka za digitalni video zapis (DVD).
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 21
Ploščki DVD-R in DVD+R so si sami po sebi zelo podobni, medtem ko se razlikujejo
po načinu zapisovanja podatkov. DVD+R je malce bolj napreden način zapisovanja,
vendar so primerljivi DVD+R mediji malce dražji kot starejši DVD-R mediji.
Druga stvar, ki jo moramo upoštevati pred nakupom + ali - enote, je programska
oprema, ki jo bomo uporabljali za snemanje. Večinoma naj bi programi odlično
delovali z obema medijema, pa vseeno ima ta in oni uporabnik slabe izkušnje z
določeno kombinacijo enote in programa. Seveda so dandanes v veliki večini
dobavljive enote, ki podpirajo oba načina zapisovanja, + in -. To tudi piše na
embalaži, vendar moramo vedeti, da naprava bolje podpira enega od obeh
zapisovanj, odvisno pačod tega, kateri skupini pripada proizvajalec. Ponavadi to
ugotovimo tako, da pogledamo, kateri način ima višjo nazivno hitrost zapisovanja,
npr. DVD-R 6x, DVD+R 4x. Včasih pa je dobro, da pogledamo po našem domu in pri
sosedih ter poskušamo ugotoviti, kakšne DVD enote že imamo. Tako npr. HP-jev
DVD+RW zapisovalec se bo nedvomno razumel s Philipsovim DVD domačim video
predvajalnikom, saj izhajata iz iste skupine, podobno pa se bodo med seboj gotovo
razumele naprave Hitachija, NEC-a, Pioneerja, Samsunga, Sharpa in drugih.
Na vrh
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 22
9. OGLASNA DESKA: Vrstniško svetovanje ali narediti korak naprej
Avtorica: Tjaša Kos
********************************************************
V pogovoru z ljudmi s podobno ¸življenjsko izkušnjo pogosto odkrijemo neko novo
možnost, novo pot naprej. V duhu neodvisnega življenja, opolnomočenja in
deinstitucionalizacije hendikepiranih se je v svetu razvil in uveljavil koncept
vrstniškega svetovanja. Zdaj, ko je ta storitev dostopna tudi pri nas (http://freeweb.t-
2.net/peer_counseling), smo jo želeli predstaviti in ponuditi tudi drugim.
"So najlepše pesmi že napisane...." saj poznate to pesem, ki so jo tako lepo prepevali
Hazard v 80.-tih? .... Nekateri menijo, da smo vse pomembne, resnično dobre stvari
že zdavnaj »izumili«.... naščas pa ima vendarle to čudovito lastnost, da zna vse te
»izume« privleci iz naftalina, jih malo okrtačiti, predelati ... in nam jih ponuditi v sveži
preobleki kot hrustljavo dišeče novosti..... Tako je nekje sredi flower-power hipijevskih
let Karl Rogers ponovno odkril, kako čudovito dobro dene človeku, če ga drug človek
sprejemajoče, neobsojajoče in pozorno posluša. Počuti se slišanega, razumljenega
in sprejetega. To spoznanje in pa vera v človeku lastno stremljenje k
samoaktualizaciji, prepričanje v to, da vsak človek v sebi nosi željo, da razvije svoje
potenciale, je postalo osnova humanističnega pogleda na duševnost. Če se Freudov
pogled predvsem osredotoča na patologijo, behavioristični pa na mehanicistično
spreminjanje vedenja, Rogersov pristop zdalečpresega okvirje klinične prakse.
Njegova humanistična miselnost napaja vso našo družbo vse od šolstva pa do
zdravstva in sociale – vsaj deklarativno.
rogersov pristop so najprej zelo uspešno uporabljali pri obravnavanju vietnamskih
veteranov. Ko pa so se na tem področju pokazali odlični rezultati in ker so bile
njegove metode ljudem tako razumljive in domače, so jih kmalu začeli aplicirati tudi
pri drugih skupinah ljudi. Pokazalo se je, da so ameriški šolarji pogosto imeli velike
težave pri prehodih iz ene stopnje šolanja na drugo. Menjava okolja in prijateljev,
novi učitelji, storilnostni pritiski, negotovost... vse te stvari so povzročale številne
stiske. Tako se je porodila ideja, da bi tem novim »fazanom« starejši učenci lahko
posredovali svoje izkušnje in jim s tem olajšali težave ob prehodu. V ta namen so
Rogersove ideje prilagodili za uporabo v kontekstu vrstniškega svetovanja.
Organizirali so izobraževanje in prostovoljce izučili v nekaterih veščinah, predvsem v
aktivnem poslušanju in reševanju problemov. Iz tako izučenih prostovoljcev so potem
oblikovali skupine za vrstniško svetovanje, kjer so šolarji lahko našli razumevajočega
sogovornika, varno okolje, v katerem so se lahko odprli, o svojih težavah odkrito
spregovorili, jih pogledali še z druge plati in našli svoj način soočanja s problemom.
Rezultati takšnih skupin so bili tako vzpodbudni, da so model prevzele številne druge
skupine. Tako je vrstniško svetovanje odigralo zelo pomembno vlogo v feminističnem
gibanju, pa tudi pri boju homoseksualcev za enakopravnost in še marsikje drugje.
Danes model vrstniškega svetovanja zelo široko uporabljajo najrazličnejše skupine,
prvenstveno se seveda uporablja v šolstvu, pa tudi pri travmatiziranih žrtvah,
onkoloških bolnikih in mnogih drugih. V ZDA, GB, Nemčiji in skandinavskih deželah
pa je koncept vrstniškega svetovanja zelo razširjen tudi med invalidi vseh vrst.
Predstavlja pomemben vezni člen na poti v družbo enakih možnosti. Tako so se tudi
pri nas želeli priključiti splošnemu svetovnemu trendu – ne zgolj zato, ker je trend,
pačpa zato, ker so prepričani, da so te ideje dobre. Neizpodbitno dejstvo je, da se
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 23
hendikepirani v življenju srečujejo s številnimi ovirami. Velja pa, da si prav tako kot
vsi drugi – tudi hendikepirani zaslužimo polno življenje. Današnji čas nam ponuja
številne možnosti, da svoje objektivne ovire na ta ali oni način zaobidemo, številna
vrata, ki se odprejo, če le potrkašnanje.... Podobno kot Rogers tudi mi verjamemo v
pozitivno iskro v človeku, ki zagori, če le ima prostor za to. V današnjem času
mnogoterih možnosti je še bolj kot kdajkoli prej izmenjava izkušenj dobrodošel
kompas, ki lahko pokaže smer za lastno pot naprej – za pot v neodvisno,
opolnomočeno – skratka polno življenje po lastni meri.
S takšnimi in podobnimi idejami so pred letom dni na YHD povabili Billa in Viktorio
Bruckner, vodilna strokovnjaka s področja vrstniškega svetovanja za hendikepirane iz
San Francisca v ZDA. Pri nas sta vodila izobraževanje in dala napotke za oblikovanje
storitve vrstniškega svetovanja v našem prostoru. Na podlagi teh znanj se je
oblikovala skupinica, ki od takrat dalje deluje in se izpopolnjuje v vrstniškem
svetovanju za hendikepirane.
Morda beseda svetovanje v slovenskem prevodu ni najbolj posrečena... Pravzaprav
nikakor ne gre za dajanje nasvetov... namen vrstniškega svetovanja je v prvi vrsti dati
človeku prostor, da o svoji situaciji spregovori z nepristransko osebo, ki ga razume,
saj ima podobno izkušnjo. Seveda je vsak človek sam zase nekaj edinstvenega in
posebnega, po drugi strani pa je vendarle tudi res, da nam našhendikep barva naše
življenje na nek značilen način.... in prav to zagotovo razume mnogo bolj pristno
oseba, ki ima sama izkušnjo hendikepa. Noben strokovnjak, pa naj je še tako učen,
tega ne more zapopasti na primerljiv način. Svojci in prijatelji pa so vsi osebno
vpleteni, tako da je neobremenjen pogovor z njimi pogosto nemogoč. V zaupnem
razgovoru z vrstniškim svetovalcem ima človek možnost skozi pogovor obdelati
različne vidike problema, svetovalec pa ga bo pri tem vedno znova usmerjal, da se
ne bo izgubil v blodnjaku čustev in idej, ki je v čustveni stiski lahko tako nepregleden.
Zelo verjetno bo imel vrstniški svetovalec tudi sam kakšno podobno lastno izkušnjo,
ki jo bo pripravljen deliti, da bo tako pomagal odkriti še druge vidike situacije.
Naposled vrstniški svetovalec uporabnika vodi, da oblikuje svojo lastno varianto
soočanja s situacijo – tisto pot, ki je zanj in za njegov trenutni položaj najbolj
primerna.
Iz lastne izkušnje vemo, da je imel Rogers s svojo idejo prav.... da izrek »da pogovor
pomaga« ni zgolj prazna floskula... Ko smo se v skupini zadnjičpogovarjali o pisanju
tega prispevka, smo ugotavljali, da je v tem letu delovanja naše skupinice vrstniško
svetovanje vsakemu izmed nas prineslo obogatitev v življenje. Jaz iz teh razgovorov
vedno odhajam z lažjim srcem. Ko mi vrstniški svetovalec s svojimi besedami pove
podobno izkušnjo vidim, da nisem čudna, da imajo tudi drugi ljudje podobne
občutke.... in da uspejo z njimi živeti. večkrat pa uvidim tudi kakšno novo možnost, ki
sem jo dotlej spregledala. Ne glede na to, kako dobro ali slabo mi je kdaj šlo – vedno
sem skozi vrstniško svetovanje dobila neko širšo spodbudo, hrano za tisto človeško
iskro globoko v meni – da se je vredno in mogoče truditi za polno, doživeto življenje.
Ker verjamemo, da pogovor po načelih vrstniškega svetovanja lahko predstavlja
obogatitev življenja za vse hendikepirane, želimo našo storitev ponuditi še drugim.
Zavedamo se, da je mobilnost pri nas lahko problem, hkrati pa je v stiski pomembna
tudi ažurna dostopnost, tako smo poleg pogovorov v živo dostopni tudi po telefonu.
Vabimo vas torej, da nas obiščete na naši spletni strani http://freeweb.t-
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 24
2.net/peer_counseling, kjer lahko najdete večinformacij o sami storitvi, pa tudi o nas,
ki vrstniško svetovanje izvajamo. Za tiste najbolj neučakane in za tiste, ki jim
internetni blagoslov ni ves čas na voljo pa še kontakt: Tjaša 041 421 532.
Na vrh
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 25
10. NOVIČKE: Razvoj vtičnika za ljudi s težavami pri branju dokumentov, M:stik,
priročno spremljanje porabe Mobitelovih storitev
Avtor: Robert Hrovat Merič
********************************************************
Razvoj vtičnika za ljudi s težavami pri branju dokumentov
Microsoft in konzorcij DAISY Consortium bosta sodelovala pri skupnem razvojnem
projektu. Z njim bosta uporabnikom računalnikov, ki so slepi ali težko berejo tiskane
dokumente, v vsakdanjem življenju omogočil preprostejšo uporabo pripomočkov za
ljudi s posebnimi potrebami. V ta namen bosta razvila poseben brezplačni vtičnik za
Microsoft Office Word, ki bo dokumente v formatu Open XML prevedel v format
DAISY XML. Microsoft in konzorcij DAISY Consortium bosta sodelovala pri odprtem
projektu na spletni strani SourceForge.net, katerega cilj je razvoj brezplačnega
vtičnika za Microsoft Office Word. Vtičnik »Save as DAISY« bo lahko prevedel
dokumente OpenXML v format DAISY XML. Ta je temelj globalno sprejetega
standarda za branje in objavljanje večpredstavnih vsebin z navigacijo.Struktura
znotraj publikacij DAISY omogoča hitro navigacijo preko naslovov in oštevilčenja
strani ter preko indeksov in referenc, ki so pravilno razvrščene in usklajene z avdio
posnetki in besedilom. Prevajalnik dokumentov Open XML v format DAISY XML tako
poleg jasnih prednosti za posameznike s posebnimi potrebami prinaša tudi možnosti
za nadaljnje inovacije na informacijsko intenzivnih trgih, kot so založništvo in
izobraževanje. Vtičnik »Save as DAISY« bo kot brezplačen prenos za Microsoft
Office Word (Word XP, Word 2003 in Word 2007) na voljo v začetku naslednjega
leta.
Povezave: www.microsoft.com, www.daisy.org,
http://sourceforge.net/projects/openxml-daisy
Povzeto po Miran Varga
Vir: http://www.racunalniske-novice.com
M:stik
Vodilni slovenski mobilni operater Mobitel je skupaj s partnerji predstavil novo storitev
m:stik, ki se uvršča med prve tovrstne rešitve na področju združevanja fiksnih in
mobilnih storitev. Storitev podobno kot m:komunikator prinaša prednosti mobilnih
telekomunikacij na osebne in prenosne računalnike. Z m:stikom bodo lahko
uporabniki na računalniku sprejemali in opravljali video ter glasovne klice ter
uporabljali SMS- in MMS-sporočanje, pri tem pa ohranili svojo običajno klicno
številko.
Storitev bo na voljo Mobitelovim naročnikom, veseli pa jo
bodo predvsem tisti, ki pogosto gostujejo v tujini, saj se
bodo tudi klici v tujini obračunavali po enaki ceni, kot
velja v Mobitelovem omrežju. Ta prednost lahko mnogim uporabnikom pomeni
bistven prihranek pri stroških gostovanja. Storitev m:stik je uporabniku prijazna,
uporabniški vmesnik pa je v slovenskem jeziku. Vsa strojna in programska oprema
se nahaja v priročnem USB-ključu, zato na računalnik ni potrebno predhodno
nameščati programske opreme, prav tako na njem po uporabi m:stika ne ostanejo
občutljivi podatki. Uporabnik m:stika ohrani svojo mobilno klicno številko, zato je na
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 26
njej dosegljiv tako pri uporabi mobilnika kot m:stika na osebnem oziroma prenosnem
računalniku. Storitev m:stik bo omogočala tudi kratke številke MPO, pri odhodnih in
dohodnih klicih, doma in tudi v tujini. Rešitev m:stik, ki bo na voljo v prihodnjih
mesecih, je skupaj z Mobitelom razvilo podjetje Iskratel iz Kranja v sodelovanju s
podjetjema BridgePort in Oberthur Card System.
Povezave: www.mobitel.si
Povzeto po Miran Varga
Vir: http://www.racunalniske-novice.com
Monitor – priročno spremljanje porabe Mobitelovih storitev
Družba Mobitel zagotavlja najsodobnejše storitve, pisane na kožo uporabnikom
mobilnih telekomunikacij. Med slednje sodi tudi izredno priljubljena storitev Monitor, ki
omogoča enostaven, priročen vpogled v mesečno porabo in upravljanje naročniških
razmerij. Družba Mobitel se na hitro razvijajočem trgu zaveda zahtev po sprejemanju
dobrih odločitev in prepoznavanju priložnosti ob pravem času in v pravi smeri. Kot
eden vodilnih evropskih mobilnih operaterjev na področju razvoja novih tehnologij in
storitev je svojim uporabnikom že januarja 2002 predstavil storitev Monitor, ki jo je
izpopolnil in še bolj približal potrebam uporabnikov. Odziv je odličen, saj Monitor
uporablja že večkot pol milijona Mobitelovih uporabnikov.
Monitor uporabnikom omogoča učinkovito in celovito spremljanje porabe ter drugih
naročniških podatkov, naročnikom pa tudi upravljanje z naročniškimi razmerji.
Naročniki lahko svojo porabo spremljajo prek SMS-sporočil, mobilnega Planeta (v
sklopu Moj Mobitel, Monitor) ter spletnega Monitorja https://monitor.mobitel.si, ki je na
voljo tudi Mobiuporabnikom.
Za uporabo spletnega Monitorja je potrebno osebno geslo ali certifikat, ki zagotavlja
varen prenos podatkov prek interneta. Osebno geslo omogoča enostaven vpogled v
eno naročniško razmerje in vpogled v e-razčlenjeni račun (ob predhodnem naročilu).
Namenjeno je uporabnikom družinskih bonusov in službenih mobilnikov ter
naročnikom, ki želijo pregled nad lastnimi številkami. Naročniki in Mobiuporabniki
lahko osebno geslo naročijo v najbližjem Mobitelovem centru, naročniki pa tudi po
pošti (na naslov: Mobitel, d. d., Naročniška služba, Vilharjeva 23, 1537 Ljubljana) ali
po faksu (na številko: 01/ 47 22 062). Naročniki lahko za dostop do Monitorja prijavijo
e-certifikat izdajateljev ACNLB (Klik Nove Ljubljanske banke), Halcom, SiGen in
Pošte Slovenije. Če certifikata še nimajo, lahko v najbližjem Mobitelovem centru
pridobijo Mobitelov e-certifikat ali m-certifikat izdajatelja Halcom. Ob dostopu z e-
certifikatom je omogočeno celovito upravljanje vseh naročniških razmerij naročnika,
fizične ali pravne osebe. Pregled porabe, prenosa podatkov in nakupe preko Monete,
pa se da pregledovati tudi s pomočjo SMS sporočil.
Sama storitev je brezplačna, plačljiva je le dostopna pot do informacij (poslano
sporočilo SMS oz. prenos podatkov), pri čemer pa velja, da je dostop prek mobilnega
portala Planet v Mobitelovem omrežju prav tako brezplačen.
Povezave: https://monitor.mobitel.s
Povzeto po Miran Varga
Vir: http://www.racunalniske-novice.com
Na vrh
Rikoss; letnik 6, številka 4 / 2007 27
========================================================
Oblika, ime in vsebina e-revije RIKOSS so avtorsko zaščiteni. Protizakonito je
kopiranje, posredovanje ali kakršna koli drugačna uporaba brez pisnega dovoljenja
uredništva.
Revijo ste v skladu s 45a. členom Zakona o varstvu potrošnikov prejeli na osnovi
vaše prijave na spletnih straneh revije Rikoss ali na osnovi vaše ali prijateljeve
elektronske prijave. V primeru, da ste pomotoma dobili e-revijo vas prosimo, da nam
sporočite in IZBRISALI vas bomo iz seznama naročnikov.
Predloge/pripombe, naročila/odjavo, pišite na uredništvo.
© 2002-2007, Uredništvo Rikoss, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije