DANES: MK: ZBORI VOLIVCEV - PREŽIVELA STVAR? Mariola Kobal: TO SMO TlCl Ala Peče: PRI AVTORJU ČASOPISNIH STIHOV Milan Maver: BELA OTOŽNOST Sobota, 11. februarja 1961 štev. 6, leto XIX. koliko Časa Se stanovanja problem Številka i? ZKORIŠtAM 2e jutri ne bo v jeseniški Železarni prav nič nena- vlagatelji ali pa kot člani hranil-Vadno, da bo vprašal personalni novodošlega delavca: ne službe- Delavski svet v Žele- -imaš stanovanje? Ne! Bi ga morda rad imel? Kdaj in «0* 't ir 0,<< . „ narjev; podjetje pa jim omogoča Kdorkoli že bo, bo lahko odložil svojo brigo. Dogovoril izdelavo zidakov iz žlindre, ce-Se bo. Podpisal bo nekakšno prijavnico. Z njo se bo odpo- nabavo železa in drugih 2ho^iSOeukU’ m°rda P°ldfug5mu od mesečnega osebnega g “‘tudr^revozm sredstvo" >-,/*0aKa, obenem pa bo natančno zvedel ze prvi dan, KJE, jjm * -— »i--*-- KDaj in KAKŠNO stanovanje bo dobil! ..Tako bo že jutri! Napoved podčrtuje že organizirano pranje privatnih sredstev in sredstev, s katerimi razpo- »JSajo podjetja, — DO LETA 1965 JE PREDVIDENIH 1vJALONE 5 MILIJARD DINARJEV! — ki oh občinskem panovanjskem skladu speši gradnjo in v vse hitrejšem f:ihpu dodeljuje nova stanovanja posameznim intere-5eotom. Va v-sovon o zamotani stano- nega gradbenega svetovalca v tah ^ zadevi se zlivajo na Jeser podjetju, ki gradi zase kot za v prepričljivo zmago nad druge z enako premišljeno kalku-stj 0girni pomisleki. Ob prisotno- lacijo. Sveta°dpredsednika RePubUške8a K cenejši gradnji pa dodajajo tov--Zveze sindikatov Slovenije tudi sami interesenti. Leopolda Kreseta so raz- V vlogi delavca-zidarja prispevajo svoj dinar (v povprečju 50.000 din!), 0 v vlogi bodočega stanovalca pa še dvigujejo vrednost prispe-vanega dinarja z zavzetejšim, 'anja odgovornejšim izpolnjevanjem de- vseh naših indu- lovnih na,og obenem pa so ^ nekakšni neplačani kontrolorji, ki jim nič ne uide! Z ureditvijo te, tako imenovane »gradbene operativec, so pravzaprav šele dozoreli pogoji za organizirano zbiranje in združevanje privatnih sredstev. Samo v Železarni se je vključilo v gradnjo stanovanj več sto delavcev, bodisi kot predplačniki, kot jeseniški politični delavci stvs80spodarstveniki nmoga dej-Hjj®’. ki govore v prid spodbudni l0ri ^ePubliškega sveta, inicia-p.Ja Posvetovanj o možnostih sl^jl^itve reševanja stanovanj- ,1'tS,Ssvah. sv .esenice dokaj smelo rešujejo Ptoblem. Na Plavžu grade 6 Oj <>v _ 33q stanovanjskih enot; 180 Javorniku je že pod streho s, novih stanovanj; ob njih ra-tej krnski dom s 120 ležišči. Ob tem n,0Vogradnji Pa koplje svoje Sva, 6 še lepo število eno in t^. stsnovanjskih hišic. K vsej Sp„ razmahnjeni dejavnosti pri-let,va občinski sklad v letošnjem lij^ 250 milijonov, svojih 880 mi-t>os«°V dinarjev pa tudi jim skratka pomaga, kjer koli je to mogoče. Beseda gre sicer o Železarni, ki je pač na Jesenicah največje in najmočnejše podjetje, misli pa se tičejo tudi drugih ‘manjših podjetij, ki ubirajo isto pot, tesno za Želejarno. Nedvomno je delovni kolektiv Železarne Uiti orač, ki je prvi usmeril lemež v ledino zanemarjenega stanovanjskega problema in je tako primeren vzornik — kar je lepo in prav — ostalim delovnim kolektivom, ki se bogate ob njegovih izkušnjah. A ne samo vzornik! Železarna je spodbudnik vsem ostalim manjšim kolektivom, manjšim podjetjem in, kjer in komur je treba, nesebičen pomočnik! Akcija zbiranja gradbenega dinarja je torej zdramila gradbene delavce, delovne kolektive, posameznike... Zdramila pa je še vrsto drugih dejavnosti na Jesenicah: • urbanisti hite z načrtovanjem, • komunalci s komunalno ureditvijo, • trgovina planira nove lokale, • skrbstvene ustanove svoje prostore, • obrtniki svoje delavnice, • skratka, aktivnejše reševa- 'osa.v, ““““jev pc prispevajo tijj Vzniki in podjetja. Današ-ria hhrip stanovanjske gradnje eracah kaže na uspešno ga a°st reševanja stanovanjske-ErJ,roblema tudi v bodoče, saj ''hrt ldeva v prihodnjih petih le-Ve milijardi dinarjev iz ob-\iaine2a stanovanjskega sklada, bo J/1® bet milijard dinarjev pa Hi2ir tej vsoti primaknila orga-aih * akcija zbiranja privat-tir^j redstev in sredstev, s kate-Pc^^Polagajo delavski sveti v • nii/^priščanjc doslej spregleda-^hih Pa cel° odklonjenih grad-tos , dinarjev je spremenil od-slsig.dosedanjega stanovanjskega Privaf bri ljudskem odboru do stev Jd . denarnih vlog in sred-U tri‘J°djetij v razmerje ena pro-vi- v korist privatnih denarnih 16 :ar je vsekakor najodlič-lamstvo, da stanovanjska aeiši ?.tadtija ha mrtvi točki. ha Jesenicah ne bo ob- tibala ja še tole; Jaij ^hičani so se najprej zadr-gr^1 .gradbeništvu! Kolikor je hiec} -niska zmogljivost eden iz-Prj e nai^dlofiilnejših momentov yeiša =iAi, toliko je sprejemlji-Javcghhcija samih gradbenih de-‘«to z na Jesenicah, ki z leta v a>h .^anjšujejo stroške gradbe-?ikj6 'ritev in ne tako kot mar- d».,° cena gradbenim uslugam 'heter^ dan raste. Kvadratni % . h°vega stanovanja, Sehicah je »red leti veljal na Je-j din, stane danes in-K; ' Ja le še 51.000 din! Sla g^^hh znižanju je pripomo-^terini nei®a izbira gradbenih ?larnerit.?v’. seganje po cenejših Cthtih in tipih, uporaba zida- he 18 .^bhdre (zidak iz gline sta-5valitpt-n’ jz žlindre pa 6 din; v ??lje k ?b.eh pa ni razlike!), na-y>šja °yša organizacija dela, S!ed skri^dh^tivnost in ne napo-!edica ,neiša štednja, kar je po-119 Jesp^'lezene fluktuacije, ki je ^otno beležila kar 170-od- 2®lavCev dnajanje in prihajanje n tern i,v §radbeništvo na leto. ° imajo Jesenice lastno ^ svoip podjetje, ki tudi gradi rbile jp d®.lavce stanovanja, so - _nnice ne samo stalnejšo Uo* ampak tudi nesebič- nje stanovanjskega problema je povleklo na Jesenicah za seboj niz drugih aktivnosti, ki so enakega pomena za dvig družbenega standarda in za zadovoljstvo domačina, kot je — rešen stanovanjski problem! Namesto komentarja: K hitrejšemu reševanju Stanovanjskih problemov v naših mestih lahko pripomore v občutni meri dinar posameznega interesenta! Zavoljo tega se pogovarjamo o organizaciji zbiranja privatnih sredstev ob sredstvih delovnih kolektivov. Kakšna naj bo ta akcija, je predvsem stvar prizadetih in pa seveda družbe, ki jim je dolžna pomagati. Nekje podčrtujejo namensko štednjo, govore o hranilni službi; drugod tipljejo za krediti — če ga dobiš za avto, zakaj ne za stanovanje! — spet tretji so za predplačilni sistem ... Prav tako je v presoji posameznikov, ali se bodo odločevali za cenejša stanovanja v blokih in stolpnicah ali za dražja v individualnih gradnjah. Lahko, da bo nekje obveljala kot najprimernejša zadružna gradnja. No, vsa ta razmišljanja so stvar zainteresiranih kot tudi skupnosti in delovnih kolektivov. Če bodo plodna, potem stanovanje kmalu ne bo več problem Št. 1! DUŠAN KRALJ V OKVIRU Skupine huliganov na tržaških cestah, ki so štiri dni uprizarjale »lov na ščave«, preprečevale slovenskim dijakom vstop v šole in kričale na ves glas: »Dvojezičnost ni potrebna!-«, »Dvojezičnost je izdajstvo« in »Pravica za Istro« so zdaj zaprle usta. Nastalo zatišje lahko pomeni: štiri dni divjanja mestnih razbijačev je za zdaj dovolj, ali 'pa — zatišje pred novim viharjem. Uradni ukaz je 30 dni nobenih zborovanj! Ne mislimo, da je drhal, zbrana z vseh kotov, sama drla kot hudournik po dežju. Ne! zumi in po ustavi, ki so ji tudi sami prisegli. Ti neodgovorni razbijači brezglavo hite uničevati Slovence? Iztrebiti jih hočejo! Mar jim je, da je bilo v zadnjem času toliko ukrepov, ki so poglabljali dobre sosedske odnose. Požvižgavajo ob tem, če hočejo ljudje živeti v miru, v miru: Slovenci in Italijani v Trstu. Grozijo in ogrožajo obstoj slovenske nacionalne skupine s terorističnimi dejanji, ob katerih včasih oblast miži na eno oko. Slovenski dijaki so vladnemu komisarju pisali: V imenu vseh slovenskih dijakov pozi- Kamni in umazani prsti To drhal pobalinov v Trstu so vodili tisti, ki znajo voditi, kadar je treba razbijati. Fašisti im omejeni šovinisti, ki jim je v krvi, ali pa so vzgojeni, da so le oni tisti narod, ki lahko živi, vsi ostali pa ljudstvo, ki se ga da teptati, so pravzaprav uprizorili minule dni tisto, kar so pred štiridesetimi leti začeli. Tedaj so ognjeni zublji uničevali slovenski Narodni dom. V plamenih so zgorele zadnje pravice tržaških Slovencev. Tokrat ognja ni bilo. Bili pa so kamni in umazani prsti, iti so segli v nedograjen Kulturni dom, v Slovensko banko in Slovensko knjigarno. Kaže, da je za tržaške fašiste in šoviniste štirideset let bržkone premalo, da bi se naposled naučili spoštovati pravice, ki so zagotovljene z mednarodnimi spora- vamo, da nam zajamčite takojšnje ukrepe, ki naj preprečijo šovinistično rasistične izgrede in napade na Slovence in da se nam omogoči redno in nemoteno opravljanje naših šolskih dolžnosti v ozračju mirnega sožitja z italijansko mladino. Naša mladina je dojela besede koeksistenca in aktivno sodelovanje med narodi. Naša mladina jih razume in se po njih ravna. Ker pa dobro pozna vsak kamenček na poti, ki so jo prehodili očetje, zna biti zato odločna! To pa je njej v krvi! Svet to ve in ceni! Ker za nas jej tradicionalno; če nas kdo poskuša teptati, če kdo ne spoštuje pravic, ki so zagotovljene — se z vso odločnostjo zavzamemo in posredujemo. Vsak državljan ima pravico, da se spusti v pravdo, če misli, da nasprotnik zahteva od njega nekaj, do česar ni upravičen. Vsako podjetje ima polno moralno pravico, da se tožbi upre, če delavec nekaj zahteva, kar mu po zakonu ne gre. Mnogokrat so vprašanja okrog pravic iz delovnega razmerja zelo nedvoumno rešena — na prvi pogled. Ko pa pride do spora med podjetjem in delavcem, so mnenja o tem, kaj je in kaj ni zakonita pravica, deljena. Takrat mora odločati pač sodišče. •ženo delo. To so hkrati tudi osnovni instrumenti predlagane nove delitve dohodka, in sicer trajnejšega in Pačelnega pomena. Ostali instru-Ptenti so več ali manj dopolnilni. Zato, da bi kolektivi gospodar- zahtevo, naj bi še naprej veljale Namestp dosedanje progresiv- izjeme za posamezne panoge in celo posamezna podjetja. Takšne zahteve pa jemljejo predlaganemu sistemu njegove bistvene značilnosti. V skupščinskih razpravah je bilo rečeno, da sploh ne bi kazalo dajati upravnim organom, Zveznemu izvršnemu svetu, pa tudi skupščini še več pooblastil za dovoljevanje raznih izjem pri uporabi novega sistema. Če bi kje prišlo do neenakomernoslis naj bi te urejali z ukrepi izven sistema, s proračunsko pomočjo nerazvitim področjem, s tem, da bi urejali probleme s posameznimi panogami in podobno. Prevladalo je mnenje, da je treba sistem čimprej sprejeti, ker bo le-ta močna spodbuda gospodarskim organizacijam za še uspešnejšo proizvodnjo in gospodarjenje. D. Delavsko samoupravljanje je iz strahu pred direktorjevo vsemogočnostjo in zaradi nevednosti upravljavcev ostalo na papirju. Komisija za sprejemanje in odpovedi je plesala, kakor je igral direktor. Tarifna komisija se lani ni niti enkrat sestala. Kdor je preveč vedel o nepravilnostih »v vrhu«, je moral iz podjetja. Je odpuščeni direktor res sam vsega kriv? ______________ „ ---- Nekam čudno je, če po desetih Delavci so trepetali od strahu, da organizacij čimbolj e uporab- letih delavskega samoupravljanja bi se še njim kaj takega zgodilo, ‘lali družbena sredstva, bo treba še vedno vse pomembnejše za- kot se je že mnogim: morali so Plačevati 6 odstotkov obresti na deve v podjetju rešuje direktor. V namreč na cesto. In sindikat, or-viožena sredstva. Zaradi določe- Kranjskih opekarnah pa se je to ganizacija ZK, delavski svet? Or-objektivnih pogojev bodo ne- vse doslej dogajalo. Kaj pa ko- ganizacije ZK sploh nimajo, men-^atsrg panoge za sedaj še uživale lektiv? Le kaj naj bi počel, ko pa da je direktor to preprečil (zdaj pa °ločene ugodnosti. ni vedel, kaj se dogaja v »vrhu«, niti ni potrebna, ker je ostal en sam partijec v podjetju), sindikalni odborniki in delavski svet si ne upajo nič reči, ker se prav tako bojijo za kruh kakor vsi drugi. O početju v »vrhu« podjetja so delavci zvedeli šele na nedavni skupni seji delavskega sveta in v bodoče glasil: S pravili oziroma upravnega odbora. Z odprtimi Te dni je bil na Centralam svetu Zveze sindikatov spremeni člen 139, Jujroslavi-ie sestanek članov Pravilnikom gospodarske organi- usti so poslušali sekretarja pod-gusiavije sesianeit cianov zaciie ie moč določiti, da oreani- iotia w io ir oči v oči Skupine za pogoje dela pn ZSJ s predstavniki komi-s*je za delovna razmerja republiških svetov in central-Pib odborov sindikatov ter Predstavniki Sekretariata za delovna razmerja Zveznega •^Vršnega sveta. Udeleženci ?° razpravljali o spremembah dopolnitvah Zakona o de- deve sami najbolje uredili. ‘°Vnih razmerjih. Na sestanku so precej Vse predloge za spremembe Pravljali tudi o skrajšanju delov- denar iz naših žepov.« moč porazdeliti v tri skupine: nega časa. Vzniklo je mnenje, da Dejansko so za direktorjeve V prvo skupino velja šteti pred- b°do gospodarske organizacije sa- prekrške vedeli le na upravi. Di-^°ge glede decentralizacije orga- me najbolje odločile, kolikšen naj rektor je vse tako izpeljal, da je za sklepanje in prekinitev delovni čas glede na nov na-.....................~ . delovnega razmerja; v drugo sku- n delitve dohodka. Te^bodo lah- zacije je moč določiti, da organi- jetja, ki je direktorju iz oči v oči zacijske enote kot celota ali prek štel njegove prekrške, kot n. pr. komisije, odločajo o sklepanju in črno blagajno, nezakonite odpo-prekinitvi delovnega razmerja. To vedi, dušenje kritike, kriminal pravico jim lahko prepusti ustrez- itd. Nekaj sta dodala tudi pred-na komisija delavskega sveta. sedmk upravnega odbora in pred-Drugače povedano, te pravice naj Sedmk delavskega sveta. Ko se je bi se poslej prenesle na organi- ploha izlila, se je dvignil nekdo zacijske enote in s tem bi ubla- izmed tistih, ki so doslej molče žili vse dosedanje številne kršit- sedeli in dejal sekretarju; »Ne ve s področja delovnih razmerij, zagovarjam direktorja, obsojam kajti ljudje v_ enoti bodo te za- pa tudi vas. Zakaj ste tako dolgo molčali, če ste vse to vedeli? Naj-raz- brž vam ni bilo mar, ker je šel Pino ostalo strogo tajno. Če je kdo preveč vedel, je moral iz podjetja. dne še sama sebe obravnavala.. Ne glede na naštete in še dru- Tako je pod direktorjevim priti-ge spremembe velja upoštevati, skom odšlo več ljudi iz podjetja, -- predloge glede delovnega ko presodile ali je moč skrajšati Komisijo za sprejemanje in odpo-^sa in vse kar je v ZVezi s tem delovni teden, da pa zato pozneje vedi sicer imajo, pa je plesala kot " začasno delovno razmerje, ne bi morale uveljavljati nad- je igral direktor, da ne bi nekega j^durno delo, nočno delo in osta- urnega dela. i — in v tretjo skupino pred- 'NT“ ge o disciplinski odgovornosti. _ _ gospodarske organizacije da bo Zakon o delovnih razmer- nekaj pa se jih je na novo za- jih doživljal še niz sprememb, poslilo. Komisija je zanje zvedela takšnih pač, kakršne bo nareko- šele, ko jih je videla na delovnih d ueiovuui la^nicuj m val naš splošen razvoj. Te pred- mestih. V zadnjem času je dobilo u ter pristojnosti ustreznih ko- lagane bodo v sedanjem času odpoved tudi več žena s sila eno-Zakonodajalec je za seda- vplivale, da bodo delovna raz- stavno utemeljitvijo, češ da v pod-h čas predlagal najbistvenejšo merja v kolektivih pač kar naj Crernembo, in sicer v tem, da se bolje urejena D. I. ° vsekakor najinteresantnejše Premembe glede sklepanja in Prekinitve delovnih razmerij in jetju ne potrebujejo več ženske delovne sile. Direktor je sam skoval tudi vse organizacijske ukrepe. Po navadi je upravni odbor obvestil o tem šele, ko jih je izvedel. Ce je bilo potrebno, je utemeljitev po svoje obrnil. S tarifno politiko se ni nihče ukvarjal, saj se tarifna komisija lani ni niti enkrat sestala, čeprav bi morala rešiti nešteto problemov. Kako je bilo z gospodarjenjem, pa lahko presodite tudi po tem, da ima obrat v Stražišču kar tri menze, v katerih se skupno hrani le 35 članov kolektiva. Podjetje ne skrbi za vse enako. Največ prispeva za menzo gradbenih delavcev, zato tudi tu najbolje jedo. Prav gotovo to drugim delavcem ni po volji. Kaj pa so potemtakem delali samoupravni organi v tem podjetju? Ne veliko več kot nič. Delavski svet je sicer ob izvolitvi sklenil, da bo sejal vsak mesec, pa je ostalo le pri sklepu. Se tistih nekaj sklepov, kolikor jih je sprejel, ni bilo uresničenih. Sicer pa člani delavskega sveta ne poznajo niti osnovnih načel o delitvi dohodka. Nobeden tudi ne ve, kako so lani razdelili 35 milijonov čistega dohodka. Politična dejavnost je popolnoma zamrla, saj so hoteli odsloviti iz podjetja še poslednjega člana ZK. Sindikalna organizacija obstaja le na papirju. Ali pa je res samo odpuščeni direktor kriv tega poraznega stanja v Kranjskih opekarnah? Verjetno ne. Neljube zasluge imajo tudi tisti, ki so vedeli za nepravilnosti, pa so čakali, dokler ni začelo tudi njim tleti pod nogami. Končno tudi člani kolektiva niso čistih rok. Njihov izgovor, da so se bali odpovedi, je premalo prepričljiv, saj niso nikdar iskali rešitve. Sicer pa prepustimo ugotavljanje krivde komisiji, ki jo bosta sestavila delavski svet in občinski ljudski odbor. Še nekaj nam ne gre v račun. Za nepravilnosti v Kranjskih opekarnah so verjetno vedeli tudi nekateri člani občinskega zbora proizvajalcev. In vendar niso na sejah nikdar razpravljali o težavah v tem podjetju, čeprav je za gradbeništvo v kranjski občtai odločilnega pomena. ALI JE NAGRAJEVANJE PO UČINKU V OBRATIH DRUŽBENE PREHRANE ZARES NEMOGOČE? trah ima velike oči Statistični podatki povedo, da četrtina vseh zaposlenih ^ baši republiki zaužije vsaj en obrok hrane dnevno izven foina. Okoli 40.000 proizvajalcev pa je nasploh vezano na prehranjevanje v raznih menzah. Kdorkoli izmed nas se |.e kdaj hranil v obratih družbene prehrane, ve povedati, ni bil zadovoljen bodisi s postrežbo ali pa s kakovostjo rane, da cen sploh ne omenjamo. vs3ako doseči, da bd odpadli mogoče, je slišati vsepovsod. Za giJ nekateri očitki, na primer primer dvoje mnenj: e Postrežbe in sploh odnosa Uprava »-Ljudske kuhinje«: Ha ?k°nentov; da jim strežajke »-Vsega skupaj nas je 64. Osebje ^ bi 'nizo? enostavno stresle jedi na zjutraj najprej pometa, sledi pripravljanje hrane, potem kuhanje CIV IJCUliJC --- U - 5« -1 dolgo tega, ko sem slučajno in vzporedno s tem stružba. Na-ejj. nhnil pomenku strežajk v slednjo izmeno čaka ena.ko delo. j1'indijanskih obratov družbe- Kako naj merimo učinek, če je HvJ^brane. Obstopile so nekega takšna delitev dela potrebna ki je pripovedoval, da predvsem zato, da je vsak polno k° imajo nagrajevanje po zaposlen? No, zadevo smo uredili 2^*5. v njihovem podjetju več bolj enostavno. Imamo svoj plan 2ijo. prometa. V nekaterih mesecih bi X.?’ fndi nam bi bilo prav, če (zlasti zimskih in_ jesenskih) ga e Plačane po učinku,« je presegamo bolj, sicer pa manj. ^1,,! ena izmed njih. »Več bi Rezultat kolektivnega truda^ pa hap 2~e in prav bi prišel ta de- je, da dobi vsak še 2 ah 3 plače, s® nanfrarno k°f črna živina, pa pač glede na tarifno postavko. Pa arn^f° skoraj ne pozna. Tako ki jo ima.« •- * Strežajke v restavraciji »De- to ’■ kamo, ne vemo, kako ______„__ Prav-aredib’ da bi bilo za vse lavski dom«, Ljubljana: »Imamo ,Za tiste v kuhinji, za nas dokaj natančno evidenco, kakšen j/ Jke in za vse ostale.« promet ustvarja vsaka izmed nas. Ijubiof08'^ ni važno, v kateri Toda to je varljiv pokazatelj, dilo Vij menzi se je to zgo- Strežajka ima na primer prav PČinu-^mtve, da nagrajevanje po toliko dela, če gosta postreže z Uh ri-, iu nobeni obliki) v obra- B menujem (za 75 din) ali pa z ^mžbene prehrane sploh ni A kosilom (za ISO dm), vendar slednja ustvari skoraj za 100 °/e višji promet. Razen tega strežemo tudi po naročilu, kar zelo različno vpliva na ustvarjanje prometa vsake izmed nas. Drugače rečeno: dogodi se, da morajo nekatere izmed nas bolj delati, postreči več gostov, da dosežejo določen promet. S prometom, kot elementom nagrajevanja, ni nič, ker bi bilo takšno nagrajevanje krivično; postrežnine .ne smemo vpeljati, kaj naj torej storimo?« Mnenji sta utemeljeni in vredni premisleka. Nedvomno bo držalo, da takšnega načina nagrajevanja po učinku (predvsem glede na promet), kot je uveljavljeno v večini komercialnih gostinskih obratov, ni moč enostavno prenesti tudi v. obrate družbene prehrane, ki niti niso, niti ne smejo biti pridobitne ustanove. Toda s tem ni rečeno, da zato ni treba razmišljati o novih, drugačnih načelih za dejansko nagrajevanje po delu .v tovrstnih obratih. Kako, kakšnih? Tako kot v gostiščih, je tudi v obratih družbene prehrane strežba razdeljena po »rajonih«. Gotovo bo v interesu vsake menze, če bo postregla čim več gostov. V tovrstnih obratih že zdaj priznavajo, da vedo, kakšen promet kdo ustvarja in ob kakšnih ... no obenem jasno tudi to, koliko gostov postreže ta ali ona strežajka. Zakaj tega ne bi upoštevali kot enega izmed individualnih meril deja? To ne bi pomenilo samo enega izhodišč za nagrajevanje po delu, ampak bi se s tem izognili tudi nevarnosti, da bi strežajke dajale prednost tistim gostom, ki bi naročali »boljše« menuje. Tudi ne bi bilo čisto prav, če bi na promet, kot enega izmed elementov nagrajevanja, nasploh pozabili. Morda bi ga upoštevali kot skupinsko merilo dela za čisto določena skupna dela (pospravljanje, čiščenje, prihranki na materialu ob povečanem prometu itd.), pa tudi kot individualno merilo za dodatno postrežbo (če bi strežajke postregle tudi s pijačami, če bi goste opozarjale na nevsakdanje dobrote, ki so jih pripravili v kuhinji in drugod); kar bi vplivalo na povečevanje prometa, ki je ugotovljivo za vsakega posameznika posebej. Seveda bi to, kar smo omenili, pomenilo komaj začetek, zelo skromen začetek. Toda te in še druge možnosti, o njih bodo kajpak morali razmisliti predvsem prizadeti kolektivi, vendarle opozarjajo, da je pravičnejše nagrajevanje po delu mogoče tudi v obratih družbene prehrane. M. GOVEKAR Zbori volivcev - preživela stvar? Naj še tako zapiramo oči, dejstvo, da je na zborih volivcev vedno manj ljudi, ostane neizpremenjeno. Na enem izmed zadnjih zborov v Ljubljani je bilo reci in piši 32 volivcev od 3500. In teh 32 ljudi je v imenu vseh drugih izglasovalo združitev dveh občin. Predsednik terenskega odbora SZDL v tej volilni enoti je med pomenkom o upadajočem obisku na zborih volivcev dejal: »Veste, to je preživela stvar. Naj ljudi vabimo kakor hočemo, jih ne dobimo skupaj.« Sodbo je izrekel kakor aksiom, s katerim se moramo slej ko prej sprijazniti. Kasneje sem se o tem pogovarjala s tajnikom stanovanjske skupnosti v tistem koncu mesta, ki je tudi eden izmed glavnih motorjev družbenih organizacij in društčv. »Najlaže se je izgovoriti«, je dejal, »da je zbor volivcev preživela stvar. Jaz pa mislim, da bi ljudje prišli, če bi tisto, kar povedo, kaj zaleglo. Marsikomu je škoda časa za prazno govoričenje, razen tega pa tisti, ki vodijo zbor, večkrat niso dovolj seznanjeni s problematiko in ljudem ne znajo vsega razložiti, kar jih zanima.« Verjetno bi v kaki drugi' volilni enoti slišali podobno kritiko. Ljudje hočejo eno, občinska uprava pa marsikje ubira drugo pot, ker formalno sicer priznava zborom volivcev pravice, ki jim jih daje zakon, v praksi pa to kratko malo prezre. Zato ji tudi ni mar, kako zbori potekajo in ali se občinski odborniki, ki jih vodijo, dobro pripravijo nanje ali ne. Pa ostanimo raje pri zagovorniku »preživele« stvari in vsem, kar je v zvezi z njihovim zadnjim zborom volivcev. Občinski zbor SZDL je sporazumno z občinsko upravo na vrat na nos sklical predsednike terenskih organizacij SZDL in jim naročil naj zbori volivcev čez dva dni izglasujejo združitev dveh občin. Povabljenci so prikimali, ne da bi vprašali, kdaj je občinski ljudski odbor sprejel ta predlog in ali je res potrebna takšna naglica. Tajnik stanovanjske skupnosti pa je vendarle imel pomisleke. Toda predsednik terenskega odbora SZDL gd je na kratko zavrnil: »Saj je vseeno, koliko ljudi pride na zbor, glavno da izglasujejo združitev.« Mislim, da ta izjava dovolj zgovorno razgalja tudi njegov podcenjevalni odnos do zbora volivcev. In predlog je bil izglasovan. V zapisniku o zboru so število udeležencev iz previdnosti zamolčali. Med štirimi očmi jo je prinašalec le izdal na občinskem odboru SZDL. ' Pa so ga potolažili: »Niste zadnji, na enem zboru je bilo samo 14 ljudi.« Očitno si torej tega nihče ni jemal k srcu in je šlo zgolj za formalni akt, ki naj zadosti zakonu. Takšne metode sklicevanja, organiziranja zborov volivcev in dela z volivci, so v našem sistemu samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja res preživele in formalistične. Toda samo delovne metode, ne pa sami zbori volivcev! Očitno takšen formalizem večini volivcev »ne leži« in zato raje ostajajo doma. Najbrž pa še iz drugih razlogov ne hodijo vedno na zbor. Poznam ljudi, ki nikdar ne prebero strogo gospodarskih člankov v časnikih in jih tudi takšni razgovori ne zanimajo, če pa kdo omeni šolo, šport ali šta-cuno, brž napno ušesa in vedo čuda povedati o tem. Taisti ljudje pa bi morali na zborih volivcev menjati svojo kožo in se za vse zanimati. Ali nismo malo preveč zahtevni? Ali lahko gospodinjo, ki je družbeno angažirana samo v potrošniškem svetu, zanima združitev dveh občin? Cisto drugačen odnos do tega vprašanja pa bo imel član delavskega sveta, tovarniški človek, ki s svojim delom prispeva sredstva v občinski proračun. Ta bo z gospodarskega vidika ocenil predlog o združitvi in svoje mnenje tudi primerno utemeljil. No, in zdaj smo pri stvari. Če bi o predlogu o združitvi občin razpravljali tisti, ki jih z tega ali onega razloga združitev zanima in jih utegne prizadeti, bi občinski ljudski odbor nedvomno dobil jasnejšo podobo javnega mnenja, vprašanje bi obravnavalo veliko več ljudi in že zaradi tega bi moral občinski ljudski odbor njihova mnenja upoštevati. Statistiki trdijo, da je vsak tretji naš državljan angažiran v delavskem ali družbenem samoupravljanju. Ce bi torej samo ti razpravljali bodisi v okviru delavskih svetov, svetov stanovanjskih skupnosti in njihovih komisij, šolskih odborov itd., bi se v omenjeni volilni enoti pogovorilo o združitvi občin 1200 ljudi (skupno jih je 3500) oziroma vsaj 1000, ker nekateri sodelujejo v dveh ali treh samoupravnih organih. Ali ne gre za to, da bi občinska vprašanja reševal čim širši krog državljanov, in ne zgolj za formalistično zado-ščanje zakonu? Potem moramo računati z različno interesno usmerjenostjo državljanov in temu prilagoditi priprave na zbore volivcev. Zakaj se na splošno razprav o predlogu občinskega letnega plana udeležuje tako malo ljudi? Ker jih marsikaj v teh planih ne zanima in ker jih mnogi tudi ne razumejo. Vse kaj drugega pa bi bilo, če bi dali predlog v obravnavo raznim samoupravnim organom, od hišnih svetov pa tja do svetov občinskega ljudskega odbora s pripombo, naj pregledajo samo tiste postavke, ki zadevajo njihovo delovno območje. Delavski sveti bi se verjetno predvsem zanimali za planirane gospodarske investicije itd., člani šolskih odborov in prosvetni delavci bi pogledali, kako je z razvojem prosvetnih ustanov, z vprašanji vzgoje, strokovnega izobraževanja itd., stanovanjska skupnost pa bi nemara zelo nadrobno proučila, kako je poskrbljeno za ureditev komunalnih vprašanj, za obrtni in trgovinski center, ki ga potrebujejo itd. Nedvomno bi tako dobili kopico pripomb na osnutek družbenega plana občine. Predlogi bi bili zato, ker bi jih sestavili na svojem delovnem, področju razgledani ljudje, tehtni. In občinski ljudski odbor bi jih moral upoštevati in temu ustrezno korigirati predlog družbenega plana. Naj potemtakem zbore volivcev ukinemo?. Nikakor ne, gre le za večjo demokratizacijo v urejanju občinske politike. Z obravnavo posameznih občinskih vprašanj v zainteresiranih samoupravnih telesih bi le izpopolnili pripravo na zbore volivcev in si zagotovili večji obisk. Državljani, ki so v svojih samoupravnih organih predlagali razne izpopolnitve, bi skoraj gotovo prišli tudi na zbore volivcev, da bi svoje predloge še bolj utemeljili, če bi bilo potrebno. In še nekaj: Ob takšni pozornosti do volivcev bi le-ti začutili, da njihova beseda nekaj velja tudi pri urejanju občinskih vprašanj, kakor velja v tovarni ali v raznih drugih organih družbenega samoupravljanja. In to moramo tudi doseči, ker je zbor volivcev eden izmed sestavnih delov našega sistema družbene samouprave in ima torej enake pravice in enake dolžnosti kakor vsi drugi samoupravni organi. M. K. »V nesreči spoznaš prijatelja!« — Pregovor, ki ga poznajo vsi jeziki sveta. Uslužbenka podjetja v našem mestu je nenadoma prejela telegram z dokaj žalostno vsebino. Na kratko: »Pridite, vašemu otroku je hudo...« Lahko bi pohitela, toda telegram je prispel iz Švice, iz nekega zdravilišča, kjer se zdravi njen sin. Pot so ji preprečevali potrebni stroški. Švica je draga dežela! Kljub svojim prihrankom, izdatku ni mogla biti kos. Potolažila je svojo žalost svojemu podjetju. Delavski svet pa ji je brez odlašanja odštel potreben denar in še nekaj deviz je navrgel. To je storil njen kolektiv zanjo, za njenega sina. To je njen resnični prijatelj, ki ga je lahko spoznala v nesreči! Po desetletnem životarjenju v kletni sobi z dvakrat zamreženim oknom je dobila sredi mesta veliko zračno kuhinjo in sobo. Toda — sreča je opoteča! Komaj si je namreč stanovanje za silo uredila in vzela k sebi mater, ki je v bolnišnici za duševne bolezni dve leti čakala na ta srečni trenutek — je sama zbolela. Ertomesečni oddih v Kranjski gori jo je pomiril. Ob vrnitvi domov pa bi kmalu doživela živčni zlom. Nekdaj svetlo sobo je sredi belega dne zagrinjal mrak. Na dvorišču je med njeno odsotnostjo meni in tebi nič zrasla nova stavba, nekakšen prizidek samopostrežne trgovine, ki je segel visoko nad njeno okno in se ga skoraj dotikal obenem. Prišla je gradben komisija. Skimovala je z glavo« Spogledovala se je in izjavila: » V sobi je res premalo svetlobe, toda arhitekt ni kriv, ker je načrte za prizidek sestavil pred dvema letoma, ko je bila v tej hiši še banka. Bančniki bi sobo z ,zazidanim' oknom uporabili za arhiv in — zadeva bi bila urejena. Graditelji niso krivi, ker so se pri gradnji rav- nali po načrtih. Investitor ni kriv, ker se v te reči ne razume. Skratka, nihče ni kriv.« Da bi bil volk sit in koza cela, so še predlagali, naj lastniku prizidka prepleskajo tisti konec stene, ki se vidi skozi okno pritožnice, in napeljejo žleb na strehi, da ji ne bo lila voda v sobo ... Salomonska rešitev, ali ne? Posebno, ker zgodba ni nastala v New Yorku, ampak v našem majhnem podeželskem mestu, kjer se vsi med seboj poznajo ... Predsednik hišnega sveta je dobil novo stanovanje. Od svojih sosedov se je hotel dostojno posloviti in vpričo njih predati upravljalske posle svojemu nasledniku. Čisti računi, dobri prijatelji, je pomislil, za ta poslovilni sestanek lahko sestavi odbor lanskoletno bilanco in proračun za letošnje leto. Zakaj ga ne bi sosedje ohranili v spominu kot vestnega in poštenega človeka? Poprosil je tajnika, naj stopi v banko in poizve, kako je z njihovimi prejemki in izdatki. Ker se je prej že večkrat vrnil praznih rok od tam, mu je posebej zabičal, naj ne pozabi povedati, da se predsednik hišnega sveta seli in da za primo-predajo poslov nujno potrebujejo podatke. Toda tajnik se je vrnil praznih rok. Ljubezniva bančna uradnica, na katero se je obrnil, ga je prepričala, da mu pri najboljši volji ne more ustreči, ker imajo z reorganizacijo poslovanja toliko dela, da se »trenutno« ne utegne ukvarjati s hišnimi sveti in njihovimi finančnimi zadevami. Predsednik se z novico ni tako hitro sprijaznil. Tokrat ga je osebno zadela. Če poslov ne preda, bo ostal predsednik tega hišnega sveta, pa naj se preseli tri ure daleč. Kaj se pa to pravi, bcmki so zaupali finančne posle zato, da bi hišne svete razbremenili in izboljšali družbeno evidenco in nadzor nad njihovim gospodarjenjem. Ker banka tega ne jemlje dovolj resno, je hišni denar kakor maček p Žaklju. Nikoli ne veš, koliko ga imaš. Potem pa gospodari. Čeprav je imel s selitvijo dovolj skrbi, se je odpravil v banko in uradnici na drobno povedal, v kakšne škripce spravljajo njega in ves hišni svet, ker jim ne dajo finančnih podatkov. Prijazna uradnica ga je pazljivo poslušala, vendar je monolog ni omehčal. »Pri najboljši volji vam ne morem pomagati, naša reorganizacija ...« M. KOBAL D. KRALJ H KRONIKI SO PRISPEVALI: 1. Škofja Loka — Glavna ulica 2. Ljubljana — Miklošičeva c. 3. Ljubljana — Intertrans ■ ■■( IMI I LEVCEVA ULICA 40 V LJUBLJANI JE DOM VSEH R02NODOLINCEV, »STEBER PRIHODNOSTI« PA IMA ZDAJ PREDNOST. ODRASLI SO IMELI PRI TEJ ODLOČITVI SVOJE RAČUNE. PAMETNE RAČUNE. SOLARJI SE ZA 1500 DINARJEV ALI PA Sg MANJ ZNESE VSEH CVEKOV. BREZ UKAZOV. BREZ DOLGOVEZNEGA PREPRP CEVANJA MLADIH LJUDI NE VLEČE VEC NA CESTO, ODKAR SO JIM KUPILI TS> RALA DRUŠTVA, ORGANIZACIJE IN STANOVANJSKA SKUPNOST POSEČI TUDI^ SVOJ ŽEP. ŽRTEV PA SE JE IZPLAČALA. Tukajle rezbarimo, mizarimo, sestavljamo detektorje, imamo pa še posebno temnico... reči, da je bister. Pri priči je dojel, da sem prišla službeno k njim, in zatrobil kakor jerihonska trobenta: »•Rasto, v klub!« * Klub je malce prebahava beseda za sobico s štirimi šahovskimi mizami in knjižno omaro, v katerih je nekaj scefranih revij, ki jih je prebrala vsa bližnja in daljna žlahta, preden so jih člani kluba položili tja. Da, v predalu je še pisalni stroj, ki je na zunaj kar imeniten, samo da preskakuje vsako drugo črko. Če potrpežljivo ravnaš z njim, pa še stipka kako okrožnico ali klubsko prijavnico. Rasto, predsednik kluba, zasebno pa študent kemije, prestavi zajetno učno knjigo s šahovnice na okensko polico. Popoldne jo je že prinesel s seboj v najboljši veri, da bo med dežuranjem študiral. Pa v klubu ni nikoli miru. »Tole je pribežališče pred družinskimi nevihtami," se je pošalil Trdo, fant v rdečem puloverju, ki hodi na ekonomsko srednjo šolo. »Ne veži otrobov. Stvar je resna.« Spodobilo bi se, da bi vsaj tako resno gledala v svet kakor Rasto skozi svoja učenjaška očala, pa me je posilil smeh ob pogledu na čudoviti stenski dekor, groteskne akvarele raznih ptičev, pritrjene z risalnimi žebljički. Originalnost na vsej črti. V troje pričeti razgovor se je skoraj neopazno razvil v nekakšno parlamentarno zasedanje. »Kaj mislite, kako bi zvabili punce sem? Čez sto nas je v klubu, deklet pa skoraj nič.« Vprašanje je padlo tako iznenada, da mi ni prišlo nič pametnega na misel. »Priredimo kuharski tečaj,« je hitro predlagal sekretar , kluba Mišo, po poklicu gimnazijec, »ali pa modno revijo.« »Za foto krožek jih ogrejmo« »Ne bo nič, nima smisla.« »Kaj pa ples, več plesov, fantje.« »Bravo. Dokler jih ne navadimo hoditi v klub, se bomo že ,žrtvovali'.« Recite, da niso taktiki. Včasih bi se odrasli lahko zgledovali pri mladini. Kar se glasbe tiče, ne bo težav. Kupili so si gramofon, kajpak s podarjenim denarjem. Razen tega imajo lastni zabavni kvintet, ki tudi po tri ure drgne eno in isto vižo v mrzli kuhinji. (Ni tiskovna pomota. Pred nedavnim je bilo tukaj še zasebno stanovanje. Zdaj samo še kuhinja ni izkoriščena.) Od trobentanja, bobnanja in pihanja v saksofon postane vsem vroče. Stvar je resna in napeta, kajti zdaj zdaj bo občni zbor Zveze borcev in prva javna produkcija kvinteta. In potem vsaj še pet občnih zborov raznih organizacij in društev, kjer lahko na- stopijo. Roka roko umije, ne smejo jih pustiti na cedilu. Za klub zmeraj kaj potrebuješ ... V nekajmesečni kroniki kluba pa se je nabralo precej drobnih težav. Pred kakimi tremi meseci je predstavnik občinskega komiteja LMS napel klubovcem take levite, da so se tepli po glavi, ker so ga povabili medse. »Če se ne preimenujete v aktiv LMS, vas bomo zašili,« jim je zagrozil. »Stvari ne jemljete resno. Zakaj ne priredite predavanj?« Klubovci pa v zrak: »Formalist si. Kaj se spotikaš ob ime, delamo po mladinskem statutu in menda je to dovolj. Nekoga iz kinematografske zveze pa smo že prosili, naj nam preskrbi na posodo diafilma in aparaturo.« Kdo ve, kako bi se spor končal, če ga ne bi zgladil odbornik Socialistične zveze. Klub mladih je ostal klub mladih. Povedali so mi še, da večkrat debatirajo o televizijskih filmih in da vse po vrsti raztrgajo, ker drugega ne zaslužijo. »Nemogoč Izbor, osvetljava pa pravi pogreb.« Zakaj ne ustanovijo filmskega krožka? Ja, ko pa v kino ne ho-•dijo več, odkar imajo klub. Levčeva 40 je dom mlajših in starejših Rožnodolincev. Soba s televizorjem med šolskim letom »obratuje« od jutra do večera. Dopoldne se tu potijo šolarji pri pisanju nalog in učenju po učinku, kakor pravijo. Čim prej se nauče, tem prej jih inštruktor pusti v telovadnico h gredem in namiznoteniškim žogicam. Staršem je ta izvirna učna metoda zelo všeč. Mesečno jih stane inštruk-cija samo pet sto dinarjev in če ima inštruktor tri mesece otroka na vajetih, ni vrag, da se ne bi a prosojno zaveso snežnega meteža se razburkano morje poigrava z onemoglim plavalcem. Neviden Anglež neprizadeto pojasnjuje boj s smrtjo, kakor bi govoril o sajenju krompirja. Kdaj pa kdaj ga pregluši sočuten otroški vzklik in brž zatem precej nižji »mularija kušš!« Prizor na televizijskem ekranu se menja: ravnotežnostne vaje. — -----------------------------------———— ----------------------------------------------------------- Kakor nalašč zame... Na ljubo LEVIZOR, UREDILI TELOVADNICO IN KUPILI ŠAHOVSKE MIZE. SEVEDA SO MO-čuta dolžnosti se temu odpovem in med približno petdesetčlansko nepoznano druščino vzamem na piko 5 visokega fanta v rdečem pulover-• ju, ki stoji nedaleč stran. Moram znebil vseh cvekov. No, popoldne pride druga izmena šolarjev. 0“ šestih naprej stopi v akcijo televizor, če le nimajo množične organizacije ali stanovanjska skupnost kakega sestanka. Gneča seveda ni majhna. Toda svet se vrti. Občina jim je dala še drugo polovico dvojčka na raZ' polago in čakajo samo še, da s« stranke izselijo. * Čeprav je bilo že pozno zvečeri sem si na hitro ogledala še do* movanje krožkov v nekdanji pral' niči. »V desetih dneh smo popravil' vse luči in stikala v hiši. Tole pa naša ohišja za detektorje,« !e član radijskega krožka izkoristi* priložnost za samohvalo. »Mi delamo pa sobno in kU' hinjsko opremo za Dom igre i*1 dela. V kooperaciji s pionirji.« Na delovni mizi je kot živ do” kaz stala nepopleskana zibelka ^ kmečkem slogu, igračkasta miza’ na pol narejena šahovnica iz fuf' nirja. Dom jim bo kajpak igra*® plačal. Povezujejo pa se že s tT' govci v mestu, čeprav je golob s® na strehi. »Zakaj bi morali vsak dinar prositi, če lahko sak*1 kaj zaslužimo?« Vezi segajo c®*® v kranjsko Iskro in Telekomun*' kacije. Po tej poti prideš počen*’ se pravi zastonj do proizvodni** surovin, ki jim v tovarni rečel odpadni material. Dela več kot dovolj. Na pomla® se bodo lotili še izsuševanja Fa^ janovega bajerja, svojega bodo' čega igrišča. Dobra priprava mladih Ij**^ na današnji nagli življenjs*1 utrip. MARIOLA KOBAL Včasih se še pionirjem posreči, da sedejo za šahovske mize. Ponavadi je že med vajenci, gimnazij in visokošolci preveč kandidatov Te dni razpravljajo odbori Zvezne ljudske skup-| ščine o novih gospodarskih instrumentih, ki bodo povzročili korenite spremembe v našem gospodarskem sistemu. Gre tudi za nov način delitve dohodka. Zvezni Izvršni svet je med drugim predlagal, naj bi odnose med podjetjem in komuno glede delitve dohodka postavili na povsem nove temelje. Komune naj bi dobile 20 °lo sredstev, ki jih bodo dala podjetja iz čistega dohodka za osebne dohodke in sklade. V novem gospodarskem sistemu torej ne bo progresivnega obdavčevanja dohodka, kar bo ustvarilo boljše pogoje za stimulativno nagrajevanje proizvajalcev in dobro gospodarjenje, hkrati pa zagotovilo dotok večjih materialnih sredstev komunam. (Prvi računi kažejo, da bo sredstev precej več, v nekaterih komunah tudi petkrat več.) Do sem je vse jasno kot beli dan, nismo si pa edmi, kako in kam, katerim komunam, deliti ta sredstva. In to je zdaj vprašanje. v bivalcev, zapostavljene, v dru- mer skoraj vso Industrijo kon-gem primeru, pa bi občine začele centrirano na enem področju, v izgubljati zanimanje za razvoj Beogradu so gradili predvsem sre-proizvajalnih sil na svojem pod- dišče mesta, itd. V Ljubljani sicer ročju. Zato bi bilo najbolje, če bi ni med mestnimi občinami tako del sredstev delili »po kraju sta- velikih razlik, vendar razlike so. novanja«, del pa »po kraju za- Odtod različna stališča naših ob-poslitve«. činskih ljudskih odborov. Vendar Beograjčani še ogrevajo za tak nam trenutne razmere ne bi smele način delitve. Sicer sodijo, da bi zamegliti oči, da ne bi videli, kaj obračun prispevka »po kraju sta- hočemo doseči z novo gospodar-novanja«, bolj ustrezal »načelom, sko usmeritvijo in novim načinom na katerih temelji komunalni si- delitve. Važen je cilj in če nam je stem in po katerih naj bi bil raz- cilj jasen, bomo poiskali takšna voj vsake komune odvisen od na- sredstva, da bi ga čimprej dosegli, grajevanja po delu«, kot je pred Ne strinjam se, da bi delitev po kraju stanovanja« bolj ustre- g nedavnim izjavil tovariš Jojkič, = predsednik Ljudskega odbora , y , .............. 1 Beograda. Toda ker ima tak na- zala načelom, na katerih temelj! g čin tudi negativne strani, skušajo na^ komunalni sistem. Takšno de-| najti srednjo pot. litev navadno imenujemo »kmeč- S Za srednjo pot se ogrevajo tudi Politika«.. Sredstva,, ki jih de-§! nekateri predstavniki slovenskih iav°i ustvarjajo v ožjem mestu, s mest in komun v teh mestih, bi še veliko bolj kot doslej odte-1 Vendar mnogi sodijo, da bi bilo kala v okolico. Polproletarec, ki I bolj prav, če bi večji del sred- je dopoldne delavec, popoldne pa 1 štev dobile komuna, v katerih kmet in že tako pobira diferen-jj proizvajalci delajo in manjši del cialno rento (dejstvo, da stanuje g komune, v katerih stanujejo, ker v 0}5;0j}Ci mesta, mu daje možnost, §j menijo, da je način delitve »po 1 kraju zaposlitve« boljši od načina jS delitve »po kraju stanovanja«. P jg Ali je srednja pot res naj- g boljša pot? Kai menite Ljubljančani in zakaj so se vaši predstavniki Ze na lanskoletnem zasedanju občine in tov. Jagru, podpred- zavzeli v Skopju za plačevanje stalne konference mest v Skopju sedniku Okrajnega ljudskega od- prispevkov k občinskim proraču-razpravljali o delitvi dohodka bora Ljubljana, sem najprej de- nom jn skladom: »Daj komuni, v ^ podjetji in komuno jak kateri delaš„. in ugotovili, da ne morejo najti stanka^v Skopju83 V ^^'času^ Na to vprašanje mi je tovariš sel->ih v bUžinl tovarn.« skupuega jezika. razprava o delitvi dohodka med Jager odgovoril: da proizvaja za trg zelenjavo in sadje, ima kravo in prodaja, mleko itd.), bi bil še na boljšem, delavec, ki pa živi samo od svojega dela v gospodarski organizaciji, pa na slabšem. Če bi uveljavili tak način plačevanja prispevka, bi konzanvliralli 'to polproletarščino in oslabili zanimanje za koncentracijo delavcev v večjih na- Tovariš Jager, podpredsednik OLO Ljubljana: »Različna mnenja o tem, kako deliti dohodek med podjetjem in komuno, so rezultat različnih razmer v posameznih komunah. Teh razlik ne negiramo, vendar če pretehtamo slabosti in dobrine predlaganih načinov delitve, ugotovimo, da je delitev »po kraju zaposlitve« boljša kljub vsem njenim pomanjkljivostim. Preprečuje prelivanje sredstev, ustvarjenih v ožjem mestu, na podeželje, podpira prizadevanje za koncentracijo naselij blizu podjetij in stimulira skrb komune za gospodarski razvoj njenega področja.« — Titova cesta v Ljubljani. Delitev »po kraju stanovanja« bi povzročila še druge slabosti. Občina in podjetje imata že v sedanjem sistemu tesne ekonomske stike: občina daje podjetju kre- občine. Samo v Savskem naselju spevka. Tovariš Fajn pa je medite, zagotavlja minimalne oseb- stanuje 7000 ljudi in skoraj vsi nil, da tak način delitve ne bi ne dohodke in podobno. Zaintere- so zaposleni zunaj občine. Potre- bil tako zamotan, da ga ne bi sirana je za poslovanje podjetij, be ljudi (tiste potrebe, ki jih mogli vpeljati. moramo zadostiti v naši občini) Povedal sem, podpredsedniku pa so ogromne. . Potrebujemo Jagru, kaj sta mi rekla predsedni-sredstva in ...« ka občin Bežigrad in Moste. »Kaj pa slabosti takšnega na- »Mi ne negiramo teh proble-čina delitve?« mov. Dejstvo je, da ti problemi »Slabosti so, toda le-te, kot se SO) da so tu pred nami, da terjajo mi zdi, ne odtehtajo dobrin. Vsaj rešitev. Držijo trditve: pri nas ne za našo občino to velja. Morebiti deiaj mora pa imeti trgovino, kapa bi bilo ms najbolje, če bi nalizacijo, otroški vrtec, urejene v tej tovarni, stanujejo od Ljub- sprejeli beograjski predlog kot ulice. Vendar so vse negativne Ijane pa do Višnje gore. In, de- začasno rešitev, kot prehod k ob- posledice delitve »po kraju zapo-nimo, da bi to podjetje zašlo v jektivnejšemu zbiranju sredstev, slitve« majhne v primerjavi s zagato. Katera občina bo prevzela Sicer pa sedaj šele razprav- pozitivnim.« zanj odgovornost? Ijamo.« pri tem pa ne smemo pozabiti, Tovariš Fajn, predsednik ob- kaj hočemo doseči. In tudi: ne »Predvsem pa je važno,« je gjne Moste, kjer je veliko indu- gre samo za to, kje človek dela in nadaljeval tovariš Jager, »da v strijskih podjetij, mi je pojasnil: kje stanuje, pač "pa tudi, kje-se takšnem sistemu občine ne bi bile »ge najboljša se mi zdi beo- šola, kje kupuje, kam hodi v ki-dovolj ekonomsko zainteresirane grajska kombinacija. Vendar bi no, gledališče itd. V mestu se živ-za rast proizvajalnih sil in boljše moral kraj zaposlitve pretehtati Ijenje preliva. Interesi so skupni, gospodarjenje v podjetjih na nje- kraj stanovanja (denimo, da bi skupne so potrebe in dokaj skup- občina, v kateri človek dela, do- no je tudi zadovoljevanje teh pobila 70 %, občina, v kateri sta- treb. Koliko je primerov, da člo- za njihove gospodarske uspehe. Novi instrumenti pa so postavljeni tako, da bo še bolj zainteresirana. Kaj bi se zgodilo, če bi uveljavili načelo delitve »po kraju stanovanja«? Vzemimo katerokoli podjetje, na primer Volnenko v občini Center. Delavke, ki delajo nem območju. Zato smo se v Skopju zavzeli za delitev »po .... v . nuje, pa 30 % prispevka. vek stanuje za Bežigradom,-dela i0variš Fajn, predsednik moščanske občine: »Zdi se ml, da sistem, po katerem občina, v kateri sta- ralu zaP°s 1 veri -epiav \emo, se ^ ^ s;stenlj ^ kate- v Mostah, kupuje na trgu v Cen- r‘uieš, nič ne dobi, ni najboljši. Veliko Slabše pa bi bilo, če bi dobila ves prispevek. Ogrevam se za da tudi ta način nl rem občina, kjer stanuješ, nič ne tru, njegovi otroci študirajo na Tovariš Koman, predsednik doi)ij nj najboljši. Takšna kom- Viču. Mar vse to ne .govori v prid bi zagotovili skrb občine za razvoj proizvajalnih sii, hkrati pa tudi sredstva za urejanje življenjskih bezigrajske občine, mi je dejal: binacija bi bila boljša, toda po- težnji, da bi v mestih imeli eno potreb občanov.« — Kemična tovarna v Mostah »Sicer še nismo izoblikovali udarjam, večji delež bi morala sa™° ^omuno' Podrh bi plotove dokončnega stališča, vendar so- dobiti občina, v kateri človek občinami m odpadli bi pro- o Zastopniki Ljubljane, Reke, podjetjem in komuno postala jav- »Različna mnenja o tej zadevi d™®’ b^° za nas najbolje, dela.« . . nlotov ^ nastajajo arajeva, Maribora in še neka- na zadeva. so rezultat različnih razmer v S© bi delili »po kraju stanovanja«. Pripomnil sem, da bi potlej jjrib mest, so se na primer zavze- Tisti, ki trde, da je treba uve- posameznih mestih in mestnih V naši občini živi veliko delav- morali kupiti elektronske stroje Tovariš Fajn mi je dejal: sred na;’ bi tudi v bodo®e d®11!1 Ijaviti način plačevanja prispevka občinah. V Skopju imajo na pri- cev, ki hodijo na delo v druge za izračunavanje in delitev pri- »Trdno sem prepričan, da Stva po načelu. »Daj komuni, n-u;r.Tv\rnriinom in skla- tf-n nrišln. Vse noti nfl.s v kateri delaš.« k občinskim proračunom in skla-h, ZastopnikT Sarajeva in Zagre- »po kraju stanovanja« ta- 50 se ogrevali za načelo: kole pojasnjujejo J • Zastopniki Beograda pa so Imamo mestne komune v kate-“kusaij najti srednjo pot: »Daj rih je malo gospodarskih orgam-n £a*| komuni, v kateri stanuješ, zacij, pa veliko prebivalcev. Ce k?j pa komuni, v kateri delaš.« bi delili tako kot doslej (»pokra-Ljudi, ki jim je beograjslu ju zaposlitve«) bi te komune še pa uiog ugajal, j© bilo več, niso nadalje ostajale brez nujno po-koVt6 m°gli sporazumeti o tem, trebnih sredstev za urejevanje ko-, “ko naj bi dali komuni, v ka- munalnih in drugih življenjskih te . v' ““J Ul uan iUMiium, v K.a- munalnih in arugni iivijc-iijsrein [g ! delaš in koliko komuni, v ka- problemov svojih občanov. Zato 1 stanuješ — vsaki polovico ali bi bilo najbolje, da komune dobe turi-VeČ’ drugi mani- Bil° Pa toliko sredstev, kolikor imajo nJr.b^kaj idej, da bi ta sredstva prebivalcev. Tako ne bi bil nihče bl;0zib na kup, potlej pa razde- zapostavljen in vsi bi bili zado-Sp]’ ~ zakaj bi potemtakem voljni. baKo^SSlik0dTCo tre- A« to drži? Ali res ne bi bil ?a vso zadevo temeljito premisliti U!bče zaP^tav1I^f7 U bl res uaj« najboljšo rešitev, o i-?n'.rn.at° me je, kaj mislijo bili vsi zadovoljni? . JW ,vQJ Tisti pa, ki trde, da je treba hik’2'1 debtvi dohodka predstav- uveljaviti tak način plačevanja . 1 Okrajnega ljudskega odbora prispevka k občinskim proraču- ‘ nekaterih občin v Ljubljani, nom in skladom, da bi nekaj do-jih vprašal: bila komuna, v kateri delajo, ne- se f katero varianto delitve *?a.i pa bornuna. v kateri stanu-Se ogrevate in zakaj? IeI°- pojasnjujejo svoje stalisce ® k- . J takole- Oba predlagana sistema Katero odklanjate in zakaj? V ^ dobra. Ne bi bilo prav, če kst^alio 3e nastal tale članek, v. bi plačevali prispevek samo »po šitLrem boste zaman iskali re- kraju zaposlitve«, pa tudi ne, če , ,, • " djn a i pušča, tudi razlir*na razPravo U Pa b°Ste spodbudo za bi ga plačevali samo^»po kraju Tovariš Koman, predsednik bežigrajske občine: »Sodimo, da bi bilo najbolje, če bi delili prispevek (boj za sedeže gospodarskih se'zgod H o, da bi bilePmestne po kraiu stanoyania> kajti v naši občini živi veliko delavcev, ki hodijo na delo drugam. Samo v Sav- nizacij itd.). Zdaj gre za to, d;> bo do tega prišlo. Vse poti nas peljejo ::J skupno ljubljanska komuno z . močnimi (tudi materialno močnimi) stanovanjskimi skupnostmi, na katere smo ob tej razpravi o delitvi dohodka čisto pozabili. In 1 to je resna slabost.« Naj ob koncu povzamem iz naših pomenkov osnovno misel: Uveljaviti moramo tak način delitve dohodka med podjetjem in komuno, da bo kar najbolj stimulativen tako za podjetje kot za komuno, da bo omogočil rast proizvajalnih sil in hkrati zagotovil urejanje življenjskih potreb prebivalcev. Vse težnje, ki ne prispevajo k temu cilju, so škodljive, pa naj izvirajo iz takšnih ali drugačnih trenutnih razmer in naj se skrivajo za še tako lepimi izjavami o pravičnosti in enakosti. Drži, da sedanji način delitve »po kraju zaposlitve« ni popoln in da mimo ostalih slabosti dopušča tudi različna izigravanje orga- Tov -g stanovanja«. ^^bežigrajske ^bčhi =Prtovarišu občine^katerih je manj gosp<> skem naselju stanuje kakih 7000 ljudi, ki so pretežno zaposleni v drugih občinah. Potrebe teh ljudi, najdemo boljšega. ‘OH* predsedniku moščanske darskih organizacij m veliko pre- ki jih moramo zadostiti v naši občini, pa so ogromne.« — Nove stolpnice v Savskem naselju. JANEZ VOLJČ OBČINSKI SINDIKALNI SVET MARIBOR-TEZNO O STANOVANJSKI GRADNJI Hoška podjetja-slabo Na zadnjem plenumu Občinskega sindikalnega sveta Mari-bor-Tezno so razpravljali predvsem o stanovanjski problematiki. V zadnjih petih letih so v tej občini zgradili 1126 novih stanovanj, število prebivalcev pa se je povečalo od 34.000 na 41.700. Tako bi morali po potrebah za prirastek prebivalstva zgraditi letno 330 stanovanj, medtem ko so jih povprečno zgradili le 180. Na občnem zboru so menili, da je ta problem že tako pereč, da je obsojanja vredno, ker o tem še sploh ni razpravljal občinski ljudski odbor in posebno še zbor proizvajalcev. Menili so, da občinski organi ne bi smeli igrati le vloge razdeljevalcev stanovanj, temveč bi morali iskati novih, poti in možnosti za pospešeno gradnjo in k temu pritegniti čimširši krog državljanov in gospodarskih organizacij. Kritizirali so tiste gospodarske organizacije, ki so v letošnjih planih predvidele v glavnem le sredstva za rekonstrukcijo, ob tem pa so pozabljale na ureditev družbene prehrane in gradnjo stanovanj. Ugotovili so, da večja podjetja v tezenski občini, kot so TAM, Metalna in Elektrokovina še skrbe za gradnjo stanovanj. Precej slabše pa je v manjših gospodarskih organizacijah. Član plenuma iz Hoč je povedal, da so v Hočah zgradili pitališče za živino, nihče pa ni pomislil na stanovanja za delavce, ki tamkaj delajo. S takim načinom prav gotovo ne bodo mogli dobiti novih delavcev, ki jih še kako potrebujejo. Značilen je tudi primer v podjetju Pinus-Rače, kjer je delavski svet odobril 10 milijonov za gradnjo stanovanj, ker njihovi delavci stanujejo v lesenih barakah. Žal pa se je kmalu zatem vse preobrnilo. Posebna komisija je namreč ugotovila, da je parni kotel v tem podjetju dotrajan in da bo treba kupiti novega. Ker niso imeli drugih sredstev, so za to porabili sredstva, namenjena za gradnjo stanovanj, z opravičilom, da bodo stanovanjsko stisko urejali sproti. Premalo pozornosti posvečajo temu vprašanju zlasti v Hočah, kjer so tri manjša podjetja: Sana, Livarna in Impregnacija lesa. Ta podjetja že vsa leta po osvoboditvi niso Goriška za 20-letnico revolucijo Družbeno politične organizacije v goriškem okraju se marljivo pripravljajo na proslave dvajsetletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Proslave se bodo začele 27. aprila, ko bodo v počastitev ustanovitve Osvobodilne fronte svečane akademije po vseh občinskih središčih. V Ajdovščini pripravljajo tudi revijo domačih dramskih družin z območja okraja, kjer bo predvidoma sodelovalo osem do deset dramskih skupin. V začetku maja bo v Novi Gorici revija mladinskih pevskih zborov, v Prvačini pa revija primorskih godb na pihala. Osrednja proslava na Goriškem bo 15. septembra v Brdih, kjer bodo pod Šmartnim odkrili spomenik padlim borcem. Tedaj se bodo zbrale v Brdih kurirke in obveščevalke vseh primorskih partizanskih enot. Pri prireditvah bodo sodelovali tudi primorski študentje, ki bodo organizirali partizanski pohod od bolnice “■Franja« do partizanske vasi Branik na Spodnjem Vipavskem. V počastitev 20-letnice revo- lucije pripravljajo tudi razstavo primorskega partizanskega tiska in potujočo razstavo grafikonov in fotografij, ki bo prikazala narodnoosvobodilno borbo na tem območju ter povojni napredek. Pripravljajo tudi drugi del goričkega zbornika. L. K. gradila nobenih stanovanj za delavce, niso pa tudi našla skupne poti, da bi angažirala sredstva posameznikov in s skupnimi močmi gradila stanovanja. —gd Pohvala mariborskim modelarjem Akcija za pomoč alžirskim otrokom je v delovnih kolektivih tezenske občine naletela le na srednji odmev. V nekaterih gospodarskih organizacijah o tem sploh niso razpravljali. Nedvomno pa zasluži vse priznanje mariborski Aero-klub na Teznem. Mariborski modelarji sp namreč osvo-jiii drugo mesto v državnem prvenstvu in za to dobili lepo nagrado. Od tega so prispevali 25.000 dinarjev za pomoč alžirskim otrokom. Čeprav ima ta sekcija mariborskega Aero-kluba velike finančne težave, so se na zadnji seji modelarskega odbora brez odlašanja odločili za to pomoč. Ta humana gesta je naletela na veliko odobravanje prebivalcev tezenske občine. PONOVNO ANKETA O INVESTICIJSKI POLITIKI IN DECENTRALIZACIJI V KRANJSKI OBČINI Proizvajalci naj povedo Na zadnji seji tajništva in gospodarske komisije občinskega sindikalnega sveta v Kranju so razpravljali o investicijski politiki in delavskem upravljanju. Kaže, da so podjetja v kranjski občini v dokaj težkem položaju zaradi zastarelosti strojnih naprav, o čemer v zadnjem času razpravljajo vsi — strokovnjaki, organi upravljanja in politične organizacije. Vsekakor je to razveseljiv pojav, vendar pa so na seji menili, da pri tem ne gre pozabljati investicij za družbeni standard, predvsem za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, ki sta prav gotovo med najbolj perečimi problemi v občini. Tako iz dosedanje analize kaže, da so se gospodarske organizacije in organi ljudskega odbora vse preveč angažirali samo za urejanje problemov, proizvodnje, pri tem pa puščajo v ozadju vse ostalo — člane kolektiva z njihovimi problemi — s čimer bi izboljšali njihov standard. Ker je še vedno precej mnenj, da le kaže sredstva za standard krniti na račun pospešene modernizacije industrije, sta se gospodarska komisija in tajništvo občinskega sindikalnega sveta odločila, da bodo povprašali za mnenje neposredne upravljavce po gospodarskih organizacijah. Občinski sindikalni svet je že 1959. leta anketiral delavce o investicijski politiki, v tem mesecu pa bodo preko ponovne ankete povedali, kako so oziroma .kdaj bodo njihovi predlogi o investicijski gradnji uresničeni. Hkrati pa bodo s to anketo ponovno ugotovili mnenja upravljavcev o bodočem investiranju tako v gospodarstvo kot v objekte druž- benega standarda. S tem bodo skušali dobiti tudi mnenje in predloge o nadaljnji stanovanjski gradnji v Kranju in o pripravljenosti sodelovanja upravljavcev pri gradnji stanovanj. Ker upravljanje vse bolj prenašajo na neposredne proizvajalce in ker bodo tudi težišče dela sindikalnih organizacij prenesli na delovno mesto upravljavca, je občinski sindikalni svet sklenil, da bodo tudi o tem povprašali neposredne proizvajalce. Tako bodo skušali z anketo ugotoviti napredek oziroma dosežene uspehe in probleme proizvajalcev v gospodarskih organizacijah. Analiza te ankete bo sindikatu osnova za bodoči program njihovega dela. Anketirati nameravajo 14.000 zaposlenih in 34 gospodarskih organizacij. J. P. PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC V KAMNIŠKI OBČINI Pripravam na občne zbore sindikalnih podružnic posvečajo letos tudi v kamniški občini precej več pozornosti kot prejšnja leta. Temu je tudi občinski sindikalni svet namenil svojo zadnjo plenarno sejo, v kratkem pa se bodo sestali še predsedniki sindikalnih podružnic in se temeljito pogovorili o pripravah na obračun dela sindikata v kolektivih. V kamniški občini je sedaj 40 sindikalnih podružnic z okoli 5000 člani. V zadnjem času so ustanovili še več novih podružnic, in sicer v kmetijskih zadru- gah Kamnik in Komenda ter v podjetju Žičnica, Velika Planina. Razen o gospodarjenju bodo verjetno največ razpravljali o ustanavljanju sindikalnih aktivov po obratih. Največ so za to storili v podjetju »-Titan-«. Še pred občnim zborom sindikalne podružnice bodo ustanovili deset obratnih podružnic s povprečno po 100 člani. Dosedanje razprave o gospodarjenju in upravljanju v tem podjetju so namreč pokazale, da bo potrebno zaradi tega, ker so začeli z obračunavanjem dohodka po ekonomskih enotah, čimprej decentralizirati organe upravljanja, prav tako pa tudi ustanoviti podružnice po teh proizvodnih enotah. Precej bodo člani sindikata na občnih zborih v kamniški občini govorili tudi o uvajanju kadrovsko socialne službe v podjetjih česar se kamniški delovni kolektivi prepočasi lotevajo. Kadrovsko socialni sektor so doslej ustanovili le v podjetju »Kamnik«. To je tudi edino podjetje v Kamniku, ki ima socialnega delavca. V zvezi s tem se bodo morali tudi resneje lotiti izobraževanja. V skladih za izobraževanje kadrov v podjetjih je bilo lani okoli 18 milijonov dinarjev, vendar pa so podjetja kljub precejšnjemu pomanjkanju ustreznih kadrov prav zaradi doslej zastarelih sistemov izobraževanja porabila le približno eno tretjino teh sredstev. Občinski sindikalni svet je na zadnji seji menil, da bo treba člane sindikata dobro seznaniti z gospodarjenjem v kolektivih. Predlagali so, naj bi strokovnjaki v podjetjih na čim bolj razumljiv način prikazali gospodarje- nje v preteklem letu, ker bodo le tako lahko na občnih zborih dodobra razpravljali o gospodarskih rezultatih. FRANCE SVETELJ »Ideal« spet na negah V novogoriškem konfekcijskem podjetju »Ideal« so komaj premagali začetne težave, ko jih je zadela huda nesreča. Nenadni požar je skoro popolnoma uničil enoletna prizadevanja. Med drugim je zgorelo tudi okoli 70 novih šivalnih strojev, ki so jih uvozili iz Nemčije. Zato je bilo treba pričeti znova. Občinski ljudski odbor je pri tem pokazal veliko razumevanje za težave in preskrbel podjetju zasilne prostore. Pomagale so tudi druge gospodarske organizacije, tako so goriške Strojne tovarne in livarne na'primer podarile kolektivu 400.000 dinarjev vreden prikrojevalni stroj. Tako delajo sedaj delavke v »Idealu« že s polno zmogljivostjo. Pred nedavnim so izvolili tudi svoj delavski svet. L. K. NOVE SINDIKALNE PODRUŽNICE V KAMNIKU Pretekli teden so v kmetijskih zadrugah v Kamniku in Komendi ustanovili sindikalni podružnici. Ustanovitev samostojnih sindikalnih podružnic je bila še toliko bolj nujna v zadnjem času ko so se vse kmetijske zadruge v Tuhinjski dolini in Kamniški Bistrici priključile zadrugi v Kamniku. Na novo ustanovljena sindikalna podružnica bo imela važne in obsežne naloge predvsem pri decentralizaciji delavskega upravljanja. V vseh obratih te kmetijske zadruge nameravajo namreč spomladi izvoliti obratne delavske svete, ki bodo gospodarili v okviru svoje ekonomske enote. Tudi nova sindikalna podružnica v kmetijski zadrugi Komenda, ki šteje 25 članov, bo imela precej dela. Ta kmetijska zadruga ima sedaj tri proizvodne obrate. Na kmetijskem posestvu so -sicer uvedli nagrajevanje po enoti proizvoda, v ostalih obratih pa bo treba sistem delitve osebnih dohodkov še v marsičem izpopolniti. Zato so na ustanovnem občnem zboru sklenili, da se bodo lotili najprej teh problemov. Prav tako bo morala sindikalna podružnica skupno z delavskim svetom proučiti, v kakšnih razmerah živijo njihovi delavci. Radi bi namreč čimprej uredili stanovanjski problem. Člani sindikata v tem kolektivu tudi menijo, da bi bilo potrebno povečati vpliv kolektiva na gospodarjenje. Kmetijska zadruga naj bi čimprej iz svoje dejavnosti izločila trgovino in se odločneje lotila uvajanja modernega načina kmetijske proizvodnje. FRANCE SVETELJ Novo v Velenju V Velenju so pred nedavnim odprli prvo ribarnico v tej dolini, razen tega pa tudi novo mesarijo in trafiko. Tako v tem predelu počasi ustanavljajo trgovski center. Na pomlad bodo začeli adaptirati uslužnostne delavnice in obrate v prostorih pod stanovanjskimi bloki. Tu bo nova brivnica, mlekarna in krojaška delavnica, »Velma« pa bo verjetno v najkrajšem času uredila samopostrežno trgovino. Nadaljevali bodo tudi gradnjo hotela, kjer bo tudi moderno urejen obrat družbene prehrane. V. V. Kranj: Več za gradnjo stanovanj V Geološkem inštitutu v Ljubljani so izdelali prvi vrtalni stroj za globinsko vrtanje. Take stroje smo doslej uvažali, vendar je prednost doma izdelanega stroja prav v tem, da so ti stroji precej cenejši, laže prenosljivi, hkrati pa bo moč brez težav dobiti rezervne dele, ker je stroj v celoti izdelan doma. Vrtal bo do globine 600 metrov. Že v prihodnjih treh mesecih bodo izdelali še pet takih strojev. Na sliki: delavci preizkušajo prvi stroj za globinsko vrtanje PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI CELJSKA »OBNOVA« NA NOVI POTI Tudi v Delavski enotnosti smo pred nedavnim pisali o kaj neurejenih razmerah v celjskem podjetju »Obnova«. Kolektiv »Obnove« je bil namreč že nekaj časa zelo nezadovoljen s svojim vodstvom, ki mu je bilo precej tuje delavsko upravljanje. Glavno besedo je imel vedno direktor podjetja, njegova beseda je bila prva in zadnja. Tudi sindikalna organizacija ni upravičila svojega obstoja in zaradi neodločnosti sindikalnih funkcionarjev članstvo v sindikat ni imelo zaupanja. Kolektiv je vedel, da bo vedno tako, kot bo rekel direktor. Tudi prejemki delavcev so bili zelo nizki, saj njihova produktivnost tudi ni mogla zagotoviti boljših. Plačevali so vse po urah. Letos, po desetih letih, pa temu kolektivu le kaže bolje. Dobili so novo vodstvo, na zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice pa so tudi sklenili, da mora biti tudi delo sindikalne podružnice v bodoče drugačno. Sedaj pripravljajo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in urejajo druge nepravilnosti. Sklenili so, da bodo z novim vodstvom vpeljali tudi nov način dela in nov sistem nagrajevanja. Poskusna proizvodnja v »Veluroplastiku« V novoustanovljenem podjetju »Veluroplastik« v Hruševju pri Postojni so začeli s poskusno proizvodnjo gradbenega okovja iz plastičnih mas. Za izdelke podjetja, kjer je zaposlenih sedaj v začetku komaj deset delavcev, se že danes zelo zanimajo. V prihodnje nameravajo proizvodni program obogatiti z velurizacijo ladijskih oblog, pohištva in kožnih izdelkov. Odločitev občinskega ljudskega odbora Postojna o lokaciji »Veluroplastika« v Hruševju so sprejeli tamkajšnji prebivalci z odobravanjem. Na tem območju je namreč precej delavcev, ki se jim s tem odpirajo lepe perspektive za zaposlitev v domačem kraju. V »Veluroplastiku« predvidevajo, da bodo v prihodnjem letu lahko zaposlili več kot sto nekvalificiranih delavcev. M. A. Pred nedavnim so imeli na občinskem sindikalnem svetu v Kranju širši posvet o stanovanjski izgradnji. O problemih stanovanjske gradnje so doslej v občini razpravljale vse družbenopolitične organizacije in tudi več delavskih svetov podjetij. Mnenja so enotna, gre le za konkretizacijo teh sklepov. V razpravi na tem posvetu sta se pokazala predvsem dva problema: sedanji stanovanjski sklad za letos je v celoti angažiran za dela, ki so v teku, in za stanovanja, ki jih bodo letos dogradili. Torej s temi sredstvi ni moč misliti na kakršnekoli nove gradnje. Razen tega predvidevajo gospodarske organizacije letos zelo malo sredstev za gradnjo stanovanj, dosti manj kot v vseh preteklih letih. Znano pa je, da niso potrebe po stanovanjih prav nič manjše kot doslej. Ker bi to lahko imelo neugodne gospodarske in politične posledice, so se na posvetovanju dogovorili, naj bi preko ponovne razprave sindikalnih podružnic in delavskih svetov skušali povečati sredstva, namenjena za gradnjo stanovanj. Nekateri delavski sveti tudi že pripravljajo poslovnike za predplačila na stanovanje. Tako naj bi že letos začeli graditi stanovanja, za katera bi prispevale sredstva gospodarske organizacije in posamezniki s predplačili, za drugo fazo — dograjevanje — pa računajo na sredstva iz stanovanjskega sklada. Tako bi pri gradnji stanovanj sodelovali vsi: gospodarske organizacije, delavci s predplačili in pa stanovanjski sklad. Ker je položaj glede nadaljnje stanovanjske gradnje zaradi pomankanja sredstev v Kranju zelo pereč, so na posvetovanju prisotni menili, da ni pravilno, da odvajajo 25 °/o sklada republiki. To znaša samo za Kranj okoli 100 milijonov dinarjev. Če bi ta sredstva porabili sami, bi to ža občino pomenilo sto novih stanovanj. Predlagali so tudi, naj bi omogočili predplačila s krediti v bankah in s tem, da bi za predplačila lahko uporabljali »stanovanjske« bone. Tako bi lahko dobili veliko dodatnih sredstev od samih koristnikov. Vse to kaže, da bi bilo v Kranju nujno potrebno ustanoviti hranilnico, ki bi se ukvarjala s tem delom, kajti sedaj morajo sredstva nalagati v drugih hranilnicah. Tako je samo v celjski hranilnici iz Kranja naloženih več kot 60 milijonov dinarjev, ki jih tamkajšnja hranilnica uporablja za svoja obratna sredstva. P. J. V Postojni bodo zgradili dve tovarni Industriji postojnske občine obetajo v prihodnjem obdobju petletnega plana več pridobitev, med katerimi bosta zlasti pomembni nova tovarna kosovnega pohištva in obrat za proizvodnjo feritov v Postojni. Medtem ko bo tovarno kosovnega pohištva gradilo pivško podjetje »Javor«, kjer že pripravljajo za to ustrezne načrte, bosta prispevala sredstva za zgraditev in opremo obrata za proizvodnjo feritov Industrija za elektrozveze iz Ljubljane in Občinski ljudski odbor Postojna. V tem obratu bo zaposlenih okrog 250 delavcev, vrednost celotne proizvodnje pa naj bi znašala več kot milijardo dinarjev letno. Po perspektivnem planu postojnske občine predvidevajo, da bodo po vseh rekonstrukcijah in novogradnjah celotni dohodek industrije do leta 1965 podvojili, na novo pa bodo zaposlili okrog 800 delavcev. M. A. fcll lakup in otroški dodatek R. R. K.: Ali bi bil upravičen do otroškega dodatka, ki ga sedaj ne prejemam, ker imam okoli enega hektara zemlje, če bi to zemljo oddal v zakup »Agrokombinatu« za okoli 5000 dinarjev letno? Odgovor: Oddaja zemlje v zakup ne pomeni spremembe v premoženjskem stanju (zato ostane zakupnik davčni zavezanec) in zakup ne predstavlja okolnosti, zaradi katere bi koristnik lahko pridobil pravico do otroškega dodatka, ki ga sedaj nima. Zato si ne boste pridobili otroškega dodatka, če bi oddali zemljo v zakup. Prestavitev na nižje plačano delovno mesto B. Š., Koper: Ali sme uprava podjetja izdati odločbo, s katero so me »degradirali« z delov-.nega mesta visokokvalificiranega delavca (vodja izmene I sti-skalničar z urno plačo 108 dinarjev) na nižje delovno mesto z nižjo tarifno postavko (delovno mesto II stiskalca z urno po* stavko 86 dinarjev? - Odgovor: Zakon o delovnih razmerjih v 150. členu izrecno določa, da se delavca brez nje-gove privolitve ne sme razporediti na delovno mesto, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi. Izjemoma sme po 15L členu tega zakona gospodarska organizacija samo začasno, in t° največ za 3 mesece, delavca razporediti na nižje delovno mesto oziroma na delo, za ka' tero se zahteva nižja strokovna izobrazba, kot je njegova, če se zmanjša obseg njegovega dela-če začasno preneha delo pa njegovem delovnem mestu 1° podobno. Toda tudi v tem pri' meru se delavcu obračunava osebni dohodek po tarifni P0" stavki, ki je določena za nje" govo redno delovno mesto. Če uprava podjetja z razpO" reditvijo na nižje delovno mesto krši vaše zakonite pravice, lahko zahtevate intervencijo in' špekcije dela. Če uprava pod' jetja kljub temu ne bi ugodil3 Dostavljenemu zahtevku, lahke sprožite pred sodiščem za Ijavitev svoje pravice delov®* spor. PONEKOD SE NIMAJO POSLUHA ZA DECENTRALIZACIJO DELAVSKEGA UPRAVLJANJA, DRUGOD PA ZAHTEVAJO: »Hočemo svoj obratni delavski svet!« V zadnjem Času vsepovsod zaupanja, neodločnosti in okleva- litika v rokah treh ljudi. Da te In še primer za zgled: ppii msi mmi SrSt S^ne^ ^»teSTLp^^ S^ih^ohratih dajo povsod. Vse preveč Je še ne- sti tam, kjer je investicijska po- Predilnici in tkalnici. _ ^ Pvsak od teh dveh svoj --- ^ar neverjetno se sliši, da o obratni delavski svet, še pred- obratnih delavskih svetih ni iie vsem zato, ker je slednji izrazito duha ne sluha v podjetjih, kjer uslužnostnega značaja. Ko so deje po več tisoč, zaposlenih, kot: v iaVci zvedeli, da tej ekonomski Tovarni železniških vozil, Tovar- enotj pripade le en procent gib-ni dušika v Rušah in v Vigonki. ijjvega dela osebnih dohodkov, Zakaj ne? Občinski sindikalni medtem ko je bil v drugih eno-svet je nekajkrat spodbujal vod- tah ta del za 40 odstotkov večji, stvo in organe upravljanja To- so delavci zahtevali, da se obrata varne dušika v Rušah, da bi iz- ločita in da oplemenitilnica izvoli volili obratne delavske svete. Ti SVoj obratni delavski svet. Tako pa niso doslej pokazali nobenega so tudi storili. Takoj, ko je zanimanja in razumevanja za to, obratni delavski svet zaživel, so z izgovorom, da »kolektiv« ni za se zaslužki delavcev povečali za to. Drugod pa hočejo prepričati, 25 odstotkov. Vodstvo in central-da se obratni delavski sveti niso nj delavski svet sedaj razmišljata obnesli in kot . dokaz za to riava- 0 tem, da bi še bolj decentralizi-jajo položaj in vlogo obratnih vali delavsko upravljanje. Predil-delavskih svetov v Tovarni avto- njco nameravajo razdeliti na dve mobilov v Mariboru. In še pra- ekonomski enoti s svojima obrat-vijo: Kaj nam bodo obratni de- nima delavskima svetoma, lavski sveti, zakaj bi jih imeli mi, če se v TAM niso obnesli. , ° teh Pomanjkljivostih v de- Pri tem pa se ne vprašajo, zakaj Jfvskem upravljanju so razprav-obratmi delavski sveti v Tovarni ^u^.1 I?a 'otnem občnem zbo- avtomobilov niso odigrali prave tu Občinskega odbora SZDL v vloge — saj vendar niso imeli za občini Maribor-Tabor. Tudi v Kartonažni tovarni v Ljubljani se trudijo, da bi vzgojili canveč sposobnih delavcev. Naš fotoreporter Milan Šparovec se je tokrat srečal z Rezko Vidner, ki je dvanajst let delala na raznih delovnih mestih, sedaj pa se je priučila za delovno mesto strojnika-Urejevalca, To deio so doslej opravljali le kvalificirani ključavničarji. Na sliki: Rezka Vidnerjeva pri delu svoje delo nobene materialne stimulacije, nobenih pristojnosti. Kolektiv Tovarne avtomobilov se tega tudi dobro zaveda, saj že nekaj časa razpravljajo o reorganizaciji in prenosu vseh pristojnosti bliže neposrednemu proizvajalcu (o tem smo pisali v prejšnji številki Delavske enotnosti). Ponekod zavlačujejo z izvolitvijo obratnih delavskih svetov samo zato — nekakšen razlog pač morajo najti — ker zakonski predpisi ničesar ne določajo, kako naj se volijo in kakšne pristojnosti naj imajo. Na Kmetijskem gospodarstvu •-Pohorje« na primer so obratni delavski sveti lepo delali, potem pa so jih na vsem lepem odpravili, češ da ovirajo enotno poslovanje. Pri razporejanju delavcev in strojev se je namreč pokazalo, da vsak obrat vidi samo svoje interese in jim zato, kot pravijo, ne morejo dovoliti samostojnega odločanja. Prav gotovo bi morali to drugače urediti, kajti ob dobri organizaciji prav gotovo ne bi prišlo do česa takega. K. A. VRATA SO ODPRTA 2A VSE! »Če komu ni; všeč, so vrata odprta .. Tako odgovori tehnični vodja delavcu ali delavki v podjetju čokolade in bonbonov v Mariboru,« je med drugim dejal predsednik občinskega sindikalnega sveta Tezno, tovariš Emil Tomažič. To podjetje je v Hočah, sicer pa je to splošen pojav v manjših podjetjih, kjer se delavsko upravljanje še ni uveljavilo in utrdilo. Posledica tega je, da si delavci v tem podjetju ne upajo odkrito govoriti, saj jim tehnični vodja takoj pove, da lahko, če niso zadovoljni, odidejo, češ, vrata so odprta in zunaj čaka 500 novih interesentov. Prav je, da so vrata podjetja za slabe delavce, take, ki so že vnaprej z vsem nezadovoljni, ki hočejo samo več zaslužiti, ne da bi tudi sami več prispevali, res vedno odprta, toda odprta naj bodo tudi za tiste, ki skušajo pod krinko strokovnja-karstva, zavirati uveljavljanje delavskega upravljanja in omejevati pravico do soodločanja in samostojnih mišljenj kolektiva o posameznih problemih. Tako se je na primer zgodilo, da se je delavec pritožil zaradi nepravilno določene tarifne postavke. Upravni odbor podjetja je o tem razpravljal in pritožbo upošteval, vendar tehnični vodja ni hotel o tem nič slišati in ni upošteval sklepa upravnega odbora, da je treba tarifno postavko popraviti. V tem kolektivu tudi zelo pogosto menjajo norme, tako da so delavci izgubili zaupanje in ne vlagajo v delo vseh svojih moči. Člani kolektiva si zaradi takih odnosov ne upajo odkrito govoriti, ker se zavedajo, da bodo morali zapustiti podjetje, čeprav so dobri, pošteni in marljivi delavci. Tudi politične organizacije v tem kolektivu ne opravljajo svojega poslanstva, razen mladinske organizacije, ki je na nedavni letni konferenci načela ta problem. Verjetno pa bi tudi mladinci molčali, če bi se konference udeležil kdo izmed vodilnih uslužbencev. Za tem je o tem razpravljal tudi občinski sindikalni svet, nato pa še v podjetju in skupno so sklenili, da se bodo o teh nezdravih razmerah pomenili na prihodnjem zasedanju delavskega sveta. Praksa kaže, da so taki pojavi pogosti v manjših delovnih kolektivih, zato čaka politične organizacije prav tu važno delo, predvsem pa se bodo morali o tem še podrobneje pomeniti na občnih zborih sindikalnih podružnic. -gd ANKETA ZASAVSKIH DELAVCEV O LETNEM ODDIHU Na letovanju več razvedrila S številnimi anketami, ki so košarko - mislijo organizatorji Ijajo večje počitniške skupnosti, jih razpisali v večjih sindikalnih tudi na to, da bi v krajih letova- lahko uresničili. Z dogovori med organizacijah zasavskih podjetij, nja poskrbeli za športna igrišča temi skupnostmi bi lahko vsako so hoteli predvsem izvedeti, kako in nabavili potrebne rekvizite. leto menjali letovišča. Že sedaj so delavci lani preživeli oddih, Med drugim so anketni odgo- pa bi kazalo, da bi počitniški od-kaj so pogrešali in kaj predlagajo vori pokazali, da mnogi delavci bori razmislili tudi o tem, kako za izboljšanje letošnjih letovanj. Odgovori anketirancev so bili seveda zelo različni, enotni pa so Stanovanja za 850.000 dinarjev Zadnja leta si veliko prizadevamo, da bi usposobili trgovino •ako, da bi bila sposobna opravljati svoje- iz leta v leto večje haloge. Hkrati s tem si tudi prizadevamo, da bi v trgovino dobili dovolj strokovno dobrega fcadra. Se vse premalo pa se za-himamo za to, da bi čimbolje hredili življenjske pogoje teh delavcev In jih tako izenačili z delavci v industriji. Med najbolj Perečimi problemi trgovinskega “elavca pri nas so prav gotovo stanovanja. Skoraj v 70 odstotkih je razlog relativno velike fluk-hracije prav v pomanjkanju stanovanj. Mladina, ki se zaposluje v trgovini, prihaja pretežno s podeželja. Mladina iz mest se za-Posli v trgovini le redko, običajno takrat, če ne najde druge za-Poslitve. V času šolanja stanujejo inhko ti mladi ljudje po intema-Jin> ko šolanje zaključijo pa so Pfed vprašanjem: kam sedaj? Iz-rjre ni. Zaposliti se morajo pač kjer dobijo stanovanje, zato običajno odhajajo in se zaposlijo državni upravi, industriji in Podobno. Računajo, da izgubi tr-b?*'na v Sloveniji tako letno pri-. nžno 20 na novo izšolanih trgo-'hrtskih delavcev, kar je nedvom-n° Precej. Razen nekaterih redkih izjem , ? Poznam trgovskih podjetij, ki ske delavce. Po sedanjih gradbenih normativih bi veljalo eno ležišče z vsemi stranskimi prostori 850.000 dinarjev. To nedvomno ni tolikšna cena, da je ne bi zmogle skoraj vse trgovine. Tako bi tr- govska podjetja s skupnim prizadevanjem nedvomno kaj kmalu lahko zgradila samski dom. Ob tem pa seveda ne bi kazalo pozabljati na gradnjo družinskih stanovanj. St. B. ne bi radi vsako leto letovali v bi povečali zmogljivost nekaterih istem kraju. Želijo si sprememb, znanih zasavskih planinskih po-. . - Zato bi bilo prav, da bi sindikal- stojank. Lani se je namretS zani- si bili, da je samo kopanje, son- ne organizacije razmislile tudi o manje delavcev za letovanje v Čenje, poležavanje in spanje mno- zamenjavi počitniških domov. To hribih povečalo in bi to zanima-go premalo za dober oddih. Od- bi sedaj, ko v Zasavju ustanav- nje kazalo le pospeševati. —m— govori so pokazali, da so delavci najbolj pogrešali najrazličnejše zabavne prireditve, izlete in podobno razvedrilo. Kaže, da je anketa dosegla svoj namen, saj so v mnogih sindikalnih vodstvih že začeli resneje razmišljati o letošnjih letovanjih. Tako nameravajo v. večjih sindikalnih organizacijah že zdaj ustanoviti posebne ' kultumo-za-bavne skupine glasbenikov, pevcev in recitatorjev. Razen tega bodo v poletnih mesecih obiskovale večje počitniške domove kulturnoprosvetne skupine, ki bodo prirejale nastope in družabne igre. Ker se zasaVski delavci zanimajo tudi za šport — najbolj še za odbojko, namizni tenis in Potrebe po strokovnem izobraževanju Škof o na vseh sestankih v Bohinju so zadnja Teta poudarjali potrebo po strokovnih kadrih. V dokaz, da je bilo vprašanje strokovnih kadrov v administraciji dovolj sredstev. Vendar pa j. ae bi kazalo, da bi se trgovska ujetja ustavila pri tem izgovo-i 'F1, čakala prekrižanih rok. De-ski sveti trgovskih podjetij bi °rali neprestano Iskati .nove °znostl, da bi vsaj malo omilili ga stapovanjski problem. Vpra-ln 16 ^e’ 80 se °dločili ko ??vpj’a^a^ Posameznike, koli-bi bili pripravljeni sami pri-b| VaR za stanovanje. Nedvomno bi f v,ern' sodstvi in s tistim, kar lahu k° tudi podjetja prispevala, bovanjH"131'3^!6 priCe11 graditi sta- večjih središčih pa bi se nai aa kazalo lotiti najprej lažje v t Tako bi na primer lahko . jubljani, Mariboru, Celju in ^nekcd drugod začeli! graditi JPrej samske domove za trgov- PI,SM A N A NAŠ NAS LOV »Pisanje« za šalo Pred dnevi nam je tovariš Blaž Svetina, prisilni upravitelj v podjetju Gradbena industrija »EPE«, Suštamj, poslal naslednje pismo: V vašem listu št. 3 z dne 21. januarja 1961 ste objavili »V okviru« članek: »Prisilna uprava — za šalo ali zares?«, ki ga je napisal tovariš Mitja Švab. Kdor ne pozna nekaterih dejstev iz mišljenega primera, dvomim, če ve, kaj je resnično hotel povedati pisec. Zdi se mi, da bi moral dobiti članek drugačen naslov in vsebino, če je bil njegov namen, da iz tega primera izlušči resnico ali da poduk. Zloben čšovek bi dal naslov: »Pisanje za šalo ali zares?«. Mislim, da članek lahko ostane kar »V okviru«, vendar s to pripombo. Blaž Svetima Da se razumemo: Članek »Prisilna uprava — za 9alo ali zares?« sicer nikjer ne omenja Gradbene industrije »EFE«, Šoštanj — pet tudi ne drugih podjetij, ki imajo ali so imela prisilno upravo. V njem pisec le opozarja na nekatere nepravilnosti in nezakonitosti postopkov občinskih ljudskih odborov ob imenovanju prisilnih uprav in na. škodljive posledice takšnih postopkov. Vendar se je tovarišu Svetini zdelo, da gre prav za prisilno upravo, katere upravitelj je on, torej da gre za Gradbeno industrijo »EFE«, Šoštanj. No, če je že tako, pa spregovorimo nekaj besed _ o »dejstvih iz mišljenega primera«, kot pravi v svojem pismu tovariš Svetina. Naš sodelavec se je oglasil pri tovarišu Pečanu, predsedniku republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, in ga poprosil, naj pove nekaj dejstev o uvedbi in posledicah prisilne uprave v tem šoštanjskem podjetju. Tovariš Pečan je pripovedoval: Gradbena industrija »EFE« Šoštanj se je prvotno ukvarjala samo z gradbeno operati-vo. Medtem pa se je pri šo-štanjski Termoelektrarni kopičil odpadni pepel, iz katerega bi bilo moč izdelovati zidake. Zato je delavski svet gradbenega podjetja skleftil, da bodo zgradili obrat za izdelovanje zidakov iz odpadnega pepela. Se^ pravic podjetje naj bi v bodoče izdelovalo nove gradbene elemente in jih tudi uporabljajo p0 sodobnih montažnih metodah. Za ta sklep se je ogrel ves kolektiv. Delavci so se odpovedovali dobičku, sam,o da bi imeli več sredstev za gradnjo novega obrata. Zgodilo pa^ se je nekaj, kar nihče ni pričakoval. Direktor podjetja Jože Kompan je ob gradnji novega obrata vedno bolj pozabljal na osnovno gradbeno dejavnost, ni se zanimal za delo na gradbiščih, za sklepanje novih pogodb; videl je le novi obrat, Delavski svet ga je opominjal, pa ni nič pomagalo. Investicijski odbor, v katerem so bili direktor, sekretar podjetja in računovodkinja, se je sestajal za zaprtimi vrati in o svoji de- javnosti ni poročal delavskemu svetu. Direktor ni upošteval slapov • delavskega, sveta. Le prizadevanju tehničnega kadra in članom delavskega sveta ter požrtvovalnosti delavcev se je ' Zahvaliti, da podjetje ni zašlo v večjo denarno zagato. In ljudje, ki jim je presedala direktorjeva samovolja, so se vprašali: »Zakaj pa imamo direktorja? Mar je direktor novega obrata ali vsega podjetja?« Novembra lani je delavski svet na izrednem zasedanju predlagal občinskemu ljudskemu odboru, naj direktorja razreši. Občina je imenovala dve komisiji (gospodarsko in politično) in jima naročila, naj proučita razmere v tem podjetju. Komisiji sta prišli v podjetje in politična komisija na primer ni dovoljevala ljudem, da 'bi po svobodnem preudarku povedali svoje mnenje. Zasliševala jih je: vprašanje in odgovor. Kot na sodni obravnavi. Se preden je občinski ljudski odbor razpravljal o poročilih komisij, so predstamiki občine nenadoma sklicali delavski svet (ob osmih so povedali, da je ob devetih sestanek) in ga prepričevali, da je prisilna uprava najboljša rešitev, s pomočjo katere bodo direktorja najhitreje odstavili (!). Člani delavskega sveta so — neizkušeni, kot so bili — klonili in se odločili (tako so menili) za manjše zlo. »Če že drugače ne moremo odstaviti direktorja, pa naj uvedejo prisilno upravo.« Razpustili so delavski svet in upravni odbor ter ža prisilnega upravitelja imenovali predsednika gospodarske komisije pri občinskem ljudskem odboru, tovariša Svetino. Izvršni odbor sindikalne podružnice je sklenil, da bo s svojimi predlogi in dejavnostjo podprl prisilno upravo ter pomagal, da bi probleme čim-prej rešili ter zagotovili normalno upravljanje. Toda — prejšnji direktor je ostal v podjetju in še dandanes opravlja posle direktorja. Prisilni upravitelj se redkokdaj prikaže. (Iz dopisa, ki ga je sindikalna podružnica poslala na RO sindikata gradbenih delavcev, je razvidno, da je v štirinajstih dneh prišel v podjetje dvakrat.) Delovni kolektiv pa — ne kriv ne dolžan — nima nobenih samoupravnih pravic. Samovolje je več, kot je je bilo. Podjetje je zapustil inženir Goričar, odpovedalo je dvoje delovodij, odšlo je kakih 60 delavcev (med njimi so bili tudi sezonski). Prisilna uprava vedri in oblači že tri mesece, pa še nič ne kaže, da bi razmere dozorele za ponovno uvedbo delavskega upravljanja. To so dejstva. Torej gre zares. Gre za Izigravanje kolektiva. Za postopek občinskega ljudskega odbora, ki je skregan z bistvom delavskega upravljanja. Zato se ponovno vprašujemo: »Kako sploh more priti do tega, da delovnemu kolektivu odvzamejo samoupravne pravice, ne da bi bil sam kaj posebno kriv?« S tovarišem Blažem Svetino pa ne bo potrebno več polemizirati, ker je v svojem pismu že povedal vse, kar se mu je zdelo potrebno in umestno. j. v. pokazali izredno veliko zanimanje in željo po strokovnem izobraževanju. Izhajajoč iz teh želja so sindikati organizirali srednjo ekonomsko šolo v sklopu Delavske univerze. Pouk na šoli bo trajal tri leta, in sicer v dopoldanskem času. Vanjo se je vpisalo veliko delavcev, ki v svojih podjetjih zaradi slabe organizacije dela niso videli perspektiv, predvsem pa je pomembno to, da so se vpisali v pretežni meri mladi ljudje. 40 slušateljev na novoustanovljeni šoli zagotavlja, da v prihodnjih letih v Bohinju za ta strokovni kader ne bo več težav. Toda ne le za družbeno, ekonomsko in politično izobraževanje, tudi za dosego tehničnega znanja je med člani kolektivov izredno zanimanje. Srednji in nižji vodilni kader v gospodarskih organizacijah pa je tudi spoznal, da s starimi metodami izobraževanja ne bodo mogli več slediti tehničnemu napredku. Zato je podprl akcijo sindikatov, da ustanovijo pri DU tudi oddelek za odrasle srednje tehnične šole. Skupno s slušatelji iz sosednjih občin je zdaj na šoli 47 študentov. Ker pa za nobeno od omenjenih šol doslej še ne morejo zagotoviti predavateljskega kadra, bodo predavali na šoli predavatelji iz kranjske ekonomske in ljubljanske srednje tehnične šole. Prebivalci bohinjske komune so že spoznali, da jim samo šolsko znanje v poklicu in javnem udejstvovanju ne zadošča več, kajti brez tehničnega znanja in družbene ter kulturne razgledanosti ne bi mogli več slediti hitremu razvoju. Od tod tudi njihovo zanimanje za razne oblike izobraževanja pri Delavski univerzi. Posebno veliko je zanimanje za zdravstvena predavanja, šolo za starše in poljudno znanstvena predavanja. Delavski univerzi pa je uspelo pripraviti tudi več seminarjev za delovne kolektive, sindikalne podružnice in za organe družbenega upravljanja. M. Pred preizkušnjo Odkar je v ZDA prevzela smislu že povzročila ameriška oblast nova administracija, je v. formula za Kongo. Ta nova for-javnosti mnogo ugibanj o tem, mula ima že v prvi fazi težišče kakšne bodo politične posledice predvsem na razorožitvi rie le te zamenjave, se pravi, ali in ko- uzurpatorjev, temveč tudi zako-liko se bo spremenila ameriška nite vlade, za šefa zakonite vlade politika. Ugibanja vsepovsod so pa predvideva osvoboditev in odsev preprič\.nja, da je politika morebitno vključitev v koalicij-ZDA močan činitelj, od' katerega sko vlado, in sicer pogojno in kuje v mnogočem odvisen ne le sneje, medtem ko bi se tujci svetovni mir, temveč tudi rešitev umaknili šele na koncu. Nova številnih drugih problemov. Dol- formula torej ni znamenje kake ga leta hladne vojne je bila po- posebno temeljite revizije v do-litika ZDA eden poglavitnih vzro- sedanji ameriški politiki, temveč kov negotovosti po svetu, zato je je predvsem sad izdelane in bolj povsem razumljivo, da se svet premišljene taktike š ciljem, na-vprašuje, ali bo menjava vladnih mesto nasilne doseči tiho likvida- garnitur v ZDA prinesla spremembo na bolje v tej politiki. To je tem naravneje, ker zdaj tako v ZDA kakor izven njih na široko napovedujejo in obljubljajo, da cijo republike Kongo. Zelo verjetno si lahko od nove administracije obetamo določene novosti v zunanji politiki. Prav tako je verjetno, da se nova spremembe pridejo in da bodo administracija more - zlasti gle-pomembne na splošno, predvsem ae kolonializma - približati te-pa bodo prispevale k popuščanju zam jn stališčem neodvisne Afri-napetosti med Vzhodom in Zaho- ke in protikolonialnega sveta na-dom ter k večjemu razumevanju sploh. Vse to pa je odvisno pred-teženj in potreb kolonialnih na- Vsem od tega, ali in koliko bosta rodov in sploh tistih, ki zahtevajo neodvisna Afrika in neodvisna priznanje svojih pravic, neodvis- politika nasploh znali vplivati na nosti in enakopravnosti. to veliko deželo in jo pripraviti Nedvomno bo nova admini- s svojimi doslednimi stališči do stracija slej ko prej prisiljena k določeni reviziji politike ZDA v posameznih smereh. Stanje, v kakršnem je svet zdaj, je nevzdržno, zlasti še za daljše obdobje. Po mnenju mnogih se bo ameriška politika nujno spreme- tega, da bo zares spremenila prejšnjo politiko, se odvrnila od kolonializma in se približala pro-tikolonialnim silam, in sicer na protikolonialnih, neodvisnih pozicijah. Če bi do tega zbližanja prišlo nila toliko, da bo sprejela potre- na položajih, ki bi pomenili žabo po določeni koeksistenci z nikanje neodvisnosti in protlkolo-Vzhodom v Evropi, kjer je stik nialnih rešitev (k čemur se v se-med Vzhodom in Zahodom nepo- danji fazi kongoške krize nagi-sreden, spor pa najbolj akuten, bajo nekatere azijske dežele), bi Do tega zaključka prihajajo, ker i,ilo to srečanje ne le na napač-menijo, da so tudi v ZDA spo- nem mestu in pod neugodnimi znali, da vsaj za zdaj ni drugega pogoji, temveč tudi zamujena izhoda, ker prav nič ne kaže, da priložnost, odločilno vplivati na bi dosedanja politika hladne vojne, politika sile mogla spremeniti stanje v Evropi. Dodajajo, da bi to spremembo v Evropi spremljala večja dejavnost v Afriki in Aziji, oziroma točneje, v neopre- ameriško politiko že takoj v začetku, med njenimi prvimi nastopi pred svetom, torej v času, ko je vsekakor najsposobnejša in najbolj naklonjena reviziji, popravkom in opustitvi neprijetne deljenem svetu, za katerega na- dediščine prejšnje administracije. klonjenost i/n dobro voljo bi se politika velesil borila bolj kot doslej v pričakovanju, da bi uspeh na tej strani mogel zagotoviti zaželeno premoč in neke vrste zmago nad drugo stranjo. V mednarodnem življenju je zdaj vrsta problemov, spopadov in kriz, ob katerih bo kaj lahko ^ugotoviti, kje je ameriška politika in kaj novega prinaša Ken-nedgjeva administracija. To sta predvsem dve poglavitni bitki sodobne Afrike — Alžirija in Kongo — za katerima stoji vsd':ha-predna Afrika, ki se bori proti ostankom kolonializma in proti poskusom neokolonialistov, da bi se v Afriki ugnezdili pod krinko boja proti kolonializmu itd. Vse predobro je znano, za kaj gre v Kongu, neodvisna Afrika pa je zlasti v Casablanci povedala odločilno besedo. Za kaj gre v Alžiriji, prav tako vsakdo dobro ve, če pa bi ne vedel, bi spoznal iz vsebine arabske konference v Bagdadu. Politiki ZDA torej ne bo treba ugibati, ker ni nejasnosti. V Kongu in Alžiriji se ji ponuja izvrstna priložnost, da položi karte na mizo in pokaže namene, se pravi, kaj je mogoče in treba pričakovati od nove administracije, ki je prišla v znamenju velikih obljub, v znamenju napovedi velikih revizij in v znamenju, da se bo kot »najstarejša protikolonialna sila sveta-« obrnila k Afro-Aziji. Razen tega imajo ZDA v svoji soseščini Kubo, kjer prav tako lahko pokažejo, koliko se bo njihova nova politika razlikovala od stare. Na Kubi je resnica kljub vsem zgodbam in poskusom zamegljevanja kar se da preprosta. Gre za zahtevo dežele in njenega ljudstva, da si bo samo krojilo usodo v svobodi in neodvisnosti.. Kubanski primer ni nič drugega kot ponovitev — seve v posebnih pogojih — tistega, kar so ZDA Jure Putnik MOČAN GLAS DELAVSKEGA RAZREDA V ZAHODNI EVROPI ZGODOVINA RAZKRIVA 13. JANUAR V parlamentu pa so ravnali, kot da ne bi slišali klicev na cesti, kot da bi samo sebe slišali in poslušali. Tega dne, 13. januarja popoldne, so v belgijskem parlamentu s 115 glasovi proti 50 izglasovali enotni zakon. Konec je bilo parlamentarnega plesa. Zakon bede, kot so imenovali stavkajoči ta zakon, velja. Ima svojo moč, posledice. Večina v parlamentu je bila za enotni zakon, ne glede, ali ga bodo kdajkoli uresničili. Vendar zdi se, kot da bi se vlada borila za svoj ponos. Vlada zdaj lahko trdi, da ni podlegla pritisku »z ulice«. Vedeti pa je treba, če se socialistični voditelji ne bi ločili od prvotnih zahtev stavkajočih, bi se verjetno vse drugače končalo. Mogoče bi bilo s ponosom drugače? ZARADI PROGRAMA — V DESNO Po drugi svetovni vojni je imela Socialistična stranka Belgije v deželi iz leta v leto večji vpliv. Posebno leta 1949, ko je Komunistična partija Belgije zgubila precej članstva. Na volitvah 1954 je Socialistična stranka Belgije sestavila koalicijsko vlado z Liberalno partijo. Politika te vlade pa je bila precej podobna politiki prehodnih buržoaznih vlad. Socialistična partija Belgije je bila kaj hitro navzkriž z delavskimi interesi. Preveč je kimala svojim partnerjem v vladi — liberalom. Posebno na področju ekonomske politike. Seveda je to nujno vodilo do krize v socialističnem gibanju. Socialistični sindikati so ostro napadli socialistične ministre, posebno pa še predsednika vlade — socialista Van Ackra. Na dnevnem redu številnih razgovorov, polemik in kritik se je najčešče pojavljal »»lili Odgovor na fašistične teroristične akcije proti slovenski narodni manjšini v Trstu so bila po vseh krajih v Sloveniji protestna zborovanja mladine. V Ljubljani je več kot 3000 mladincev in mladink z vzklikanji obsodilo provokacijo v Trstu ter klevetanje naše dežele. Z rekli in v protestnih pismih je mladina Slovenije zahtevala, naj italijanske oblasti spoštujejo manjšinske pravice Slovencev, ki žive v Italiji. Na sliki: S protestnega zborovanja v Ljubljani. kot tarča celotni ekonomski program Socialistične partije Belgije. Najbolj ognjeviti udeleženci v teh razpravah so prav kmalu v Socialistični partiji Belgije, pa tudi v socialističnih sindikatih, ustanovili svojo skupino. Izdajati so jeli tudi svoj list »Le Gauche«. »Levica« se je krepila posebej še za to, ker ni bil najboljši odnos Socialistične partije Belgije s Komunistično partijo, ali pa ga sploh ni bilo. Levim ni šlo, da bi cepili partijo, temveč da vplivajo na večino, ki naj osvoji učinkovitejši akcijski program tako, da bi, kadar bi govorili o Socialistični partiji Belgije, spet lahko razpravljali o partiji, ki je delavska. Vendar na volitvah 1958 so se belgijski volivci odločili drugače. Krenili so nekoliko v desno. Socialisti, liberali in komunisti so izgubili približno 250.000 glasov. V parlamentu 10 mest. Krščanski socialisti sb dobili večino. Slabost programa Socialistične partije Belgije, omahovanja in preveliko samozadovoljstvo so bile bolezni, ki so rahlo onesposobile Socialistično partijo Belgije. Mogoče je določeno omahovanje belgijskih socialistov oziroma vodstva Socialistične partije Belgije značilno za ves čas, odkar ta partija živi v belgijski politični areni. TEŽAVE ŽE V ZAČETKU V letih 1875 in 1885 so se v Belgiji precej trudili, preden so združili nekaj socialističnih skupin. Poskus ustanovitve_ »Cham-bre de Travail« ali pa začetki Belgijske delavske zveze so bili takoj skraja zatrti, ker valonskim avtonomistom niso bile tedaj všeč nikakršne politične akcije. Letnica 1877 je pomembnejši mejnik: tedaj je začela delati flamska socialistična partija, potem ko je prve korake storila Brabasonska socialistična partija v Bruslju. Nastajala je sicer tako enotna Socialistična partija Belgije in nastala, vendar pod svojo streho še zdaleč ni uspela združiti vseh delavskih organizacij, ki so že delale. Osem let kasneje pa so se na ustanovnem kongresu Belgijske delavske partije sicer zedinili o vseh vprašanjih, spor pa je nastal, kako naj bi se poslej partija imenovala. Prva skupina je zahtevala, naj bo Belgijska socialistična partija, druga Belgijska delavska partija. Šlo je namreč za dve struji in za dve mnenji o značaju novoustanovljene partije. Druga skupina je bila večja in je imela tudi obširnejši program. Zato je današnja Socialistična partija Belgije dobila na ustanovnem kongresu 1885 ime Delavska partija Belgije. Stavko in krizo v Belgiji 1960/61 je marsikdo primerjal s tisto hudo gospodarsko stisko leta 1880, ko so bile stavke prav tako na dnevnem redu. V tistem-času je prišlo celo do nekaj vstaj, zaradi katerih so nekatere socialistične voditelje zaprli. Delavska partija se je tedaj jela bati za vsak glas. Spoznala je namreč, da če hoče vplivati na množice v deželi, mora imeti predstavnike v parlamentu. Večina v partiji je želela, da bi v teh okvirih zato organizirali mirno generalno stavko in bi tako povzročili pritisk na vlado. Manjšina je bila proti. Na vrsti je bil razcep in nova Republikanska socialistična partija. Do enotnosti v socialističnem gibanju in do Orožniki niso bili preveč »nežni«, kadar je šlo za demonstranta ali stavkajočega delavca v katerem koli belgijskem mestu. pomiritve med obema partijama pa je prišlo 1899, ko so ju spet združili. Na parlamentarnih volitvah pet let pozneje je Delavska partija Belgije imela 28 mest v parlamentu, kar je bilo tedaj pro-centualno najštevilnejše socialistično predstavništvo v nekem parlamentu. VSESKOZI RAHLA NEENOTNOST IN NOV NASPROTNIK Delavska partija je parlament uporabljala za popularizacijo svojih idej, ^ kajti parlamentarne debate so tedaj na široko objavljali vsi časniki in po njih so delavci množično segali. Začel se je boj za enako volilno pravico. V tem socialisti niso uspeli, pa so proglasili generalno stavko in kljub temu, da je 300.000 delavcev prenehalo delati, njihova zahteva ni bila sprejeta. Kmalu potem so tudi na parlamentarnih volitvah beležili neuspehe. Zatem je politični nasprotnik Krščanskosocialna partija dopolnil mero težav tako, da je bil položaj čedalje težji. »KONGRES ZMAGE* Po končani svetovni vojni je Delavska partija Belgije postavila kot pogoj, da sodeluje v vladi, uvedbo splošne volilne pravice in popolno svobodo združevanja. Tedaj se je v vlado uvrstilo nekaj socialističnih voditeljev, med njimi Vaderveld. Tej vladi je uspelo uvesti osemurni delovni dan. Kmalu potem pa so se znotraj partije spet jele oglašati različne nove skupine. Te razdore je opozicija sistematično izkoriščala in pritiskala toliko časa, da so socialistični ministri zapustili koalicijsko vlado. Leta 1938 je umrl predsednik Delavske partije Belgije Vanderveld. Novi predsednik je postal Man. Le-ta je, ko je Nemčija okupirala Belgijo, partijo razpustil in začel sodelovati z nacisti. Sevecia je veliko število socialističnih aktivistov sodelovalo v odporniškem gibanju. Le-ti so bili pozneje 1945. leta glavni nosilci obnovljene Socialistične partije. Na tem kongresu so spremenili ime partije v Socialistično partijo Belgije. Na kongresu je bilo slišati z govorniških odrov večkrat besede: »radi-kalizem«, »večja učinkovitost«, »široke akcije«, vendar vse to so bile predvsem samo besede. MIRAN SATTLER (Nadaljevanje, prihodnjič) glabljanje krize Santiago de Chile, februarja Med razpravo o notranjem ter na enaki ravni določitev po-Če hočemo odgovoriti na vpra- položaju, predvsem gospodar- kojnin in zavarovalnin proti brez- --- -- — šanje, kaj je trenutno aktualno v skem, je konferenca označila mi- poselnosti; — za 50% višje mez- storile pred sto petdesetimi leti. čilskem sindikalnem gibanju, mp- nulo leto kot obdobje poglablja- de kmetijskih delavcev, kar je Torej bi jim ne smelo biti težko, ramo kljub živahnim pripravam nja krize rpžima, ki je nastala treba efektivno izplačati; — na- zavzeti do Kube in njenih zakoni- na bližnje parlamentarne volitve zaradi gospodarskega zastoja, za- , daljnje izplačilo družinskega do- tih zahtev in teženj pametno sta- omeniti predvsem najnovejšo re- radi paraliziranja važnih panog datka za delavce, kmetijske de- . , lišče, ki bi jim takoj omogočilo soiucijo Enotne centrale čilskih industrijske proizvodnje, zaradi lavce in nameščence; — ohranitev strukture sindikatov posamezne federacije vskladijo potrebo po organiziranju mladine svoje krajevne zahteve s sploš- na tem področju. Konferenca v nimi cilji ECCD. V ta namen je tej zvezi naj bi bila te dni v Te-predvidena širša aktivizacija po- mucu. krajinskih sindikalnih svetov, Ko so na konferenci razprav-kar so na konferenci označili kot ijaii 0 mednarodnem sodelovanju, edino pot za krepitev notranje so potrdili resolucijo II. kongresa dobre medsebojne odnose in so- delavcev (ECCD), ki vsebuje za- zniževanja realnih plač delavcev pravice do socialnega zavarova- delovanje, kar kubanska vlada hteve sindikatov in hkrati raz- in nameščencev ter zviševanja želi. ponuja in zahteva. laga aktualna, pomembna stali- življenjskih stroškov, kar je — In končno še Laos, kjer je pri- gča. Res bi lahko govorili tudi o tako je rečeno v uvodnem delu šlo do krize predvsem zaradi nedavnih stavkah, o spopadih s resolucije — rezultat uradne po-kratkovidne politike prejšnje ad- policijo in o zborovanjih solidar- litike ekonomske stabilizacije«. ministracije, in sicer ne le do nostj s kubansko revolucijo, to- Hkrati je konferenca ugotovila, Laosa, temveč tudi do Thailanda rej 0 dogodkih, ki so jih polni le- da je delavski razred odklonil to in Južnega Vietnama, ki ameri- vičarski listi, vendar so vse te politiko s tem, da se je boril za ško kratkovidnost spretno izkori- akcije delavskega razreda prav- boljše razmere tako v sohtmih in šča za svoje sebične interese. Po- zaprav le uresničevanje nalog, ki bakrenih rudnikih in, premogov-tudi z Zahodnim Iria- mu jih je zastavila nedavna nikih kakor tudi na železnici, v nja; v ta namen je za letos napo- Kot poseben uspeh so udeleženci konference pozdravili sporočilo, da so se pridružili boju za uresničenje naštetih zahtev tudi tisti sindikati, ki doslej niso bili vključeni V ECCD, in ustanovitev skupnega telesa, ki naj v letu 1961 vsklaja boj za širše pravice delovnih ljudi. Hkrati so s konference poslali zasebnih nameščencev in ECČD o mednarodni politiki. P° tej resoluciji bi si morali enotni sindikati bolj prizadevati za ustanovitev koordinacijskega komiteja sindikalnih central Latinske Amerike, da bi -»-zagotovili pogoje za uveljavljanje Enotne organizacije delavcev Latinske Amerike«. Že prej je dala ECČD pobudo, naj bi nova centrala zajela Konfederaciii vse sindikate v Latinski Ameri-drugim ki, vendar ne bi bila odvisna od dobno je tudi z zanoanim iria- mu jih je zasiavna neuavna nnun aaicor uiui » . ___ ____organizacijam poziv, naj se pri- nobenega izmed velikih blokov STJ&J« «■£ £&&*•"“ •1”dlkalnih ~ J^ ter združuje ne le sindikate, tem- zagotovi- odvzsm mio ^ membno z več vidikov. Predvsem ta del razprave, so na konf er en- kolonom, najemnikom državne označuje Lucija kot -nov pro- cijo in napovedali široko soli' je konferenca začrtala aktualne ci izoblikovali naslednje zahteve, zem je, zadružnikom i J združevanja v boju za delav- darnostno kampanjo, pri V naj bi sodelovale vse sindikalne ™£%e%£ TmTaZvaro0- ^onL^ "ilSa^Stoe Š ^ ^etS^bSu TdelaT- S^tno^CS jo,^pn^ kateri nrirs:: tTpo. V 8kej?r; ■ m — - ZTsvetlTo^lSleZnTo mmitoshrafa .d n d: kal no enotoo^ gS ^a "^vSSe ^vSjTkih logo, najJcčD^p^pim priza- mami! ki Th'otoavnavall na zdaj svetu pokaz~, koko t j . tii t d stroškov za 38 % višje plače, mez- devanje kmetov za osvajanje no- konferenci in ki so dobile v re- i“w«*m°9.1 o6c“"tssflKsrž*.»**^j-«»,.«««»•»« «*««.p-*?■«•»»««■ bi si tudi že poprej izoblikovana sta- nuarja lanskega leta, dalje dolo- zemlje. problemi v zvezi z lanskim kam To je dobro tako za zanjo. Če bi ne bilo tako, organizacije ECČD. K uresničenju zamisli kampanje naj bi pri' pomogle vse sindikalne organiza' cije ECČD s sodelovanjem v gi' banju, ki je dobilo v Čilu ime ■Gibanje za solidarnost ifl lahko svet 'delal nepotrebne utva- ii^a lo^medna^dnega "dogaja- Sw"^matoih plač ^.razpravo^o^^em ^bo- Potresom, ki Je^priza- obrambo kubanske revolucije re, ob katerih bi nastajala zmes- nja m . njava, kakršno je v določenem škega sindikatu ega sodelovanja. in še posebej do medameri- v znesku 60 escudov (escudo je ju za uresničenje teh zahtev je del velika področja v južnem — vreden toliko kot ameriški dolar) konferenca posebej poudarila, naj lu dežele. Opozorili so tudi na LJ. PALIGORIČ Zdaj ko je sneg, zaslužim... Neki 50-letni delavec iz Hagerstowna, ki je že dve leti dela, je pred dnevi izjavil dopisniku »Washington ^st, kdo ima pravico, da zapro-y pomoč, pa so zelo različni. Zahodni Virginiji lahko za-t'4osi DESNO: To je »Narodni dom« v Jeruzalemu, v katerem se bo začela prihodnji mesec sodna obravnava. V teku so zadnje priprave. Poslopje bodo ogradili še ž ograjo, visoko 5 m. LEVO: Posebni delavci izdelujejo prostor, v katerem bo Adolf Eichmann med sodno obravnavo. Prostor je poseben ko-vinast paviljonček. Stekla ne bo prebila nobena krogla. Izraelske oblasti pravijo, da je to potrebno zategadelj, da bo vse minilo brez incidenta. _ za pomoč družina, ki ima dohodek manjši od 55 si frkv- V Alabami lahko zapro-j* *e tista družina za pomoč, ki tjJe 10 članov, mesečni doho-K Pa ni večji kot 105 dolarjev. jvJ^eralno vlado je veljala ta lani 60 milijonov dolarjev, C?8 Pa bo ta številka prav go-0 200 milijonov dolarjev. Je pd vseh 50 ameriških držav ]pA^asilvanija tista, kjer razde- bjji^ajveč paketov s hrano. Pri-v^kih Je namreč nezaposlenost Bih miltjona ljudi je delež- te pomoči. V jeklarnah in jSteJ?° češči pojav in je zategadelj Bq ° kandidatov za pomoč ved-ga večje. Za Pensilvanijo je dru-- Po vrsti Zahodna Virginija, ]\jj f/a Oklahoma, Mississippi, B da iih požegnajo nattijem in Zlobcem, niso zavest- užival ob branju poezije. V šoli obsežnejše delo, v katerem je ve stvaritve je značilna izredna Čom.so t rpxa 1 in DOVezai z srbske modernistične glave kot pa no doživeli vojne, zanimali so sem spoznal zelo malo tujih slov- avtor zbral ogromno gradivo, ki notranja intenziteta ter spadajo ^Udmi kMih smatramo5danes za slovenci; iaz in še nekateri pa jih drugačni, povečini psihološki štev. Šele pozneje sem prebral je bilo doslej popolnoma nežna- med najpomembnejše umetniške genera’ciio J'n ki s kot prvi po smo se Pridružiti Naši so- motivi in pričeli so tekmovati in precej literature, zlasti poezije. no. S tem je opravil pionirsko stvaritve slovenske dramske igre. vojni vtaknili v zgodovino slo- dobnosti- Urednik je vključeval v se boriti, kajti če bi tega ne sto- Ustvarjam večinoma na pa- nalogo in položil temelj za bodoča Ing. arh. EDVARD KAVNI- V9aske<*a slovstva novi list Me- Sodobnost: naše Prispevke kot ne- rili, bi se prilepili in utonili v met. Ce delo teče, kot pravimo, raziskovanja slovenske glasbene KAR je prejel nagrado za arhi- riart govori o začetnih korakih te kak nameeek- Pa smo pustili svo- generaciji, ki je po mojem edina, se mi k določeni snovi kar sama umetnosti. Avtor je napisal že tektonske stvaritve. V Ravnikar- ger>eracije takole- Je P0skuse, da bi se kam pnklju- ki ima po vojni svoj izoblikovani vsili tudi določena pesniška obli- številne razprave s tega področja, jevem ustvarjanju, ki je po te- »pn . . ‘ . čili. No, danes osebno zopet ob- obraz. Zdi se mi, da je večina ka. Včasih seveda ne gre tako ki so mu služile kot priprava za matiki raznoliko in ga odlikuje *v&na t? t-inKiiorn ir. jav^am v Sodobnosti, ker člove pesmi, ki jih srečamo danes po lahko in gladko, pa se moram pristop k »Zgodovini glasbene svežina invencije, zavzema poseb- k°nčavfli P® sili razmer Pač mo^a ?ekje feyuah in so videti asociativne, malo potruditi. Zato pa še ni re- umetnosti na Slovenskem«. „„ mesto arhitektonsko oblikova- Stanoval 7 gT^tnm kZ tiskati in im je ta revija danes tako razumskih! Samo rokopise bi feno, da je slabo, če se trudiš. MILETU KLOPČIČU je Od- nje okrajnega sodišča v Kranju. >ičem Danetom Zricem Girt Še Pn srcu«. morali pogledati. »Pesnike« teh Cim se trudiš, je tu dokaz, da nisi bor Prešernovega sklada podelil Prav tako se je visoka raven 0rb Zlobcem in Sašo Vugo’ Izda- enstve ?esmi i?. mc n.e b^Sa. m nic ae zadovoljen. nagrado za pesniško in prevajal- oblikovanja izrazila tudi v nešte- ^Jhobcem in Sašo Vugo. Izda v zbirki Pesmi štirih kot čus ve- zre, lovijo sami sebe in svet, da Potem ko skoraj dve leti ni_ sko del0; ---- ------------------------- m lirik na em in veseli, ironični bi dobili motive, tiskali in — pesnik ki je zelo obširno in tih spomeniških realizacijah, med cm iii vcscii, ui iiooiu motive, “j sem pisal, je nastala pesniška kvalitetno. Zlasti s prevodi sve- katerimi je treba posebej ime- „ . c rimani slb.Postab K ”‘k’ ffA nl" zbirka Časopisni stihi.« tovnih klasikov je Klopčič obo- novati grobišča na Rabu, v Be- * in ukvariali so se 'novečini z ne o° svetu^do/oa kaj povedati Časopisni stihi predstavljajo v gatil našo književnost z žlahtni- gunjah in Dragi. Izredno uspešno rm ir T -la^tb^, K je tu naši literaturi svojevrstno novost, mi umetninami in z najstrožjimi je tudi njegovo sodelovanje v • ! IS f ti ' m / •: in tam rahlo dotaknila tudi živ- ustrezno obliko in kakršna koli Ijenja im razmer v tem življenju, oblika je, je meni pač vseeno, lil Druga, samostojna zbirka Prva važno je le eno, da je pesem res ri , jesen, izšla 1955, je poglobila in pesem. ^ A ttr vr t t -rs S'7i pomnožila pesnikove motive, pn- »Kdo je potemtakem po vašem ^»^t omejim na mlade, sta Urnost, Zlasti med mladino, saj mi najbolj všeč Kajetan Kovič in si je le-ta citirala Menartove ver- Dane Zajc, ker imata svoj svet. ze in pesmi ob vsaki priložnosti Prvi estetsko kulturnega, drugi 1.151 S Kr z naslovom IZ SKLADATELJ-»et to SKICIRKE MARIJA KOGOJA „r«°vo oddajo v drugem progra-. * februar ho^n.. r^rAijskem repertoarju za pri- b Preavf.6" naJTpozo"J2°in!lie(„hly; in povsod. Ko sem omenila Me- osebno eksistenčnega, fe^jkovo oddajo'1 U3. februarja ob nartu to popularnost, se je na- »Kaj pa med Srbi in Hrvati?« smehnil in dejal: »Biti popularen, »Premalo poznam. Na Srbe in je zelo nevarno.« In res. Zlasti Hrvate gledam kot na narod, kot 8Po februar ob 21.27), ko bo na med mladino. Prva jesen je padla na Angleže, Nemce, Francoze, glasbena burleska iva Lhot- namreč v čas, ko se na Sloven- Prebiram avtorje, ki so mi blizu inskega »analfabet«. skem še ni govorilo o tako ime- in ki jih ne poznam, ne pa sodob- SfihoanSS18*1 prosram 1,rinaSa, xv novanem modernističnem pesni- nike,, zato ker so sodobni. Neka-^\^i TatonUbonev1oned0e^t l3: Stvu z njegovimi prostimi oblika- tori ’so tudi mnenja, da je za pre-oh 20.30 prvič izvedena na mi, takoj nato pa nas je zajel val vodno književnost bistveno, da ‘J1, f- G- Lorce drama »jEii- VSeh mogočih »najnovejših« iz- dobimo zlasti najnovejše stvari-torek eboprobra2o!20 p^enos^ mov in o Menartu, ki je po revi- tve. Jaz pa mislim, da so važni Pr°grama, in to xm. med- jah kaj malo ali mc objavljal, m vrhovi vseh književnosti in prav Tekmovanje karmo- bilo več glasu. Menart se je po- te moramo Slovenci dobiti in po- * nL?a *Poredur oddaja RTv’zbagrcb javljal le kot prevajalec, in to znati. Saj vse premnogokrat pre- Sajj hn,om Tv magazin, v tej od- dober prevajalec. ^ t,. sfa med drugimi nastonila nev- L-oT m oni In kaj menite o sodobnem membne avtorje.- j4 Ivo15«4 mea drugimi nastopila pev- »lu - --------..»m vajamo preslabe in prenepo- In revija Perspektive?« Gre v čudno literarno in filo- Lctošnji Prešernovi nagrajenci: dr. Dragotin Cvetko, Mile Klopčič, Vladimir Skrbinšek in ing. arh. Ravnikar snemanje filma ►•■Želje v Ihidako RankateFiijakanlinf odlomek'iz ra jo ^pesriTkir se pravi, svobodni zof sko'smer. Saj pa so zbrani^v saj niso pesniška zbirka v klasič- prevajalskimi kriteriji oplemeni- javnih in internih natečajih v Oh6 2^"-TSi naš?« Pesmi Radovana Gobca , 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Skladatelji ruske romantike 18.45 Pozdrav v gora 19.00 Obvestila, reklame in za- 19.300 Radijski dnevnik 20.00 Lepe melodije 20 15-22.50 Kurt Weill: Razcvet in propad mesta Mahagonny — opera v treh dejanjih 22.50 Literarni nokturno 23.05 Mladim plesalcem 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Angleščina za mladino — 7 lekcija 19.15 Plesni orkester RTV Ljubljana 19.700 Radijski dnevnik 20.00 J. S. Bach: Angleška suita št. 1, 2 20.30 Ruski tečaj za začetnike — 6. lekcija 20.45 Črnske duhovne pesmi 21.25 Zabavna medigra 21.30 Moderna plesna glasba 22.00—22.15 Napoved časa, poročila ČETRTEK dne 16. februarja 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) 5.23-5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.03 Glasba ob delu 8.35 Poje Akademski pevski zbor Tone Tomšič 8.55 Radijska šola za višjo stop-njo 9.25 Pianist Frangois Samson igra Chopinove mazurke 10.15 Od polke do mamba 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Ruski tečaj za začetnike — 6. lekcija 11.15 Harfa in violina 11.20 Med klasiko in impresionizmom 12.00 Ansambel Srečka Dražila igra slovenske narodne melodije 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Nesmrtne melodije Vincenza Bellinija 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Od melodije do melodije 13.50 Poje zbor Slovenske filharmonije 14.05 Popularne orkestralne melodije 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Iz filmov in glasbenih revij 16.25 Leoš Janaček: Zapisnik izginulega 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 45 minut turizma jn melodij 18.00 Operne uverture in medigre 18.30 Hitri prsti 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Naš smeh 21.25 Orkestralni intermezzo 21.33 Popevke in plesni zvoki 22.13 Po svetu jazza 22.45 G. F. HandeU Sonata za violino in klavir 23.05 Iz modernega glasbenega sveta DRUGI PROGRAM 19.00 Zbor berlinskega radia 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Bela Bartok: Koncert za klavir in orkester št. 1 20.30 »Evrovizija 1961« 21.30 Zaplešite z namil PETEK dne 17. februarja 5.00- 8.05 8.30 9.00 9.20 10.15 10.40 11.00 11.30 11.40 12.00 12.15 12.25 12.45 13.45 14.05 14.35 -8.00 Dobro jutrol Med orkestralnimi rapsodijami Vedri zvoki Naš podlistek Nekaj romunskih zborovskih skladb Kotiček za mlade ljubitelje glasbe Za ljubitelje popevk Koncert violončelista Vlada Požarja Odlomki iz Smetanove opere Dalibor Človek in zdravje Po strunah in tipkah Narodne ob spremljavi har monike Radijska kmečka univerza Zvočna panorama Pevec Ivo Robič Poje Slovenski oktet Radijska šola za nižjo stopnjo Sopranistka Rosanna Carteri in tenorist Giuseppe di Ste-fano 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Vedri zvoki z orkestrom Ra phaele 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Z violino skozi čas 21.06 Ivana Lang: Groteska za orkester 21.15 Oddaja o morju in pomor-ščakih 22.15 Zveneče kaskade 22.33 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni komorni koncert DRUGI PROGRAM 19.00 Zapišite narek! — Tečaj za angleški jezik — 7. narek 19.15 Larry Adler — orglice s svojim ansamblom 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Italijanski pevec Enzo Ama-dori 20.20 Izbrali smo za vas 20.45 Evgenij Jevtušenko — sovjetski pesnik 21.00 I. dejanje opere Lohengrin Riharda Wagnerja SOBOTA dne 18. februarja 5.00— 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Narodni motivi v komorni glasbi 8.55 Radijska šola za nižjo stop-njo 9.25 Majhno potovanje po Jugoslaviji 10.15 Erno Dohnanyi: Variacije na otroško pesem za klavir in orkester 10.40 Angleščina za mladino — 7. lekcija 10 55 Ansambel Maurice Larcanga 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Skladbe S. Biničkega (igra Pihalni ansambel LM) 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Iz naših krajev . . . 13.50 Od arije do arije 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in za bavna glasba 15.40 S knjižnega tr^a 16.00 Ali vam ugajajo? 16.40 Obrtniški zbor Enakost iz Kran ja 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.43 Plesni zvoki 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Ivan Mane Jarnovič: Koncert za violino in orkester št. 10 v F-duru 18.30 Poljska zabavna glasba 18.45 Okno v svet 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Z veselimi zvoki v prijeten sobotni večer 20.20 Michael Brett: Georgeu se zmeraj kaj primeri — Tehten problem 21.00 Za prijeten konec tedna! 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu DRUGI PROGRAM 19.00 Novosti iz arhiva zabavne a=be 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Sobotni glasbeni večer 21.00 >Zagreb 1961« 22.00— 22.13 Napoved časa, poročila 22.45—23.00 Moderna plesna glasba NED EMA dne 19. februarja 6.00—6.30 Jutranji pozdrav 7.35 Stevan BiniČki v priredbah za pihalni orkester 8.00 Mladinska radijska igra 9.00 Iz albuma skladb za otroke 9.10 Z zabavno glasbo v novi teden 10.10 Se pomnite, tovariši... 10.30 Poje Invalidski pevski zbor 10.43 Matineja zabavne glasbe 11.30 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo j® pozdravljajo — L 13.13 Obvestila in zabavna glasba n.30 Za našo vas 13.43 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci Čestitajo pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Kar radi poslušate 16.20 Iz operetnega sveta 16.40 Peli so jih moti moja..- 17.00 Zabavni ansambli 17.20 Carl Maria Weber: Coneer' tino za klaunet in orkester 17.30 Radijska igra 18.18 L. van Beethoven- Sonata appnssionata 18.40 Poskočne polke in valčki 19.00 Obvestila, reklame in z8' bavna glasba 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Plesni orkester Nelson Riddle 21.00 Obisk pri muzikologu dr. Dragotinu Cvetku 22.15 Ples ob radijskem sprejel®* niku 23.00 Poročila 23.05 Nočni komorni koncert DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični ko©' cert 13.10 Melodije za vas 13.45 Iz solistične glasbe 14.15 Popevke in plesni ritmi 15.10—16.00 Popoldanski oper®1 koncert 19.00 Antun Dobronič: Prva fonija »Vigorosa« 19 30 Radijski dnevnik in športna poročila 20.05 Odlomki iz opere Cajkov' skega Pikova dama 20.45 Mednarodna radijska n®1' verza 21.00 Pol ure z evropskimi pl©*' nimi orkestri 21.30 Zbiralci plošč pred mikrofonom 22.00—22.15 Napoved časa, po&* čila Ob dvojnem jubileju Gozdnega gospodarstva Celje USPEHI OBETAJO so bile prve ekonomske enote pri nažih gozdnih gospodar- njih 2,5 kubičnega metra na hektar na 6,7 kubičnega mo- štvih. Spočetka seveda niso tra na hektar. Kljub objektiv- Ob koncu lanskega leta so v Gozdnem gospodarstvu Celje praznovali kar dvojni jubilej. Lani je minulo deset let, kar je začelo sedanje Gozdno gospodarstvo poslovati kot gospodarsko podjetje in prevzelo v upravo gozdove in druga zemljišča z zgradbami, napravami in inventarjem na območju gozdnih uprav v bližnji in daljni okolici Celja. Istega leta, to je leta 1950, so pri Gozdnem gospodarstvu Celje tudi izvolili prvi delavski svet. Uspela proslava, ki jo je priredil kolektiv, je bila posvečena predvsem desetletnici delavskega upravljanja. imele posebnih pristojnosti, z razvojem pa so postale te ekonomske enote glede gospodarjenja skoraj povsem samostojne. Že od leta 1955 se osebni dohodki oblikujejo in izplaču- nim težavam so uspeli zlasti v zadnjih letih mehanizirati izkoriščanje gozdov. Zdaj ima podjetje že dve moderni sodobni žičnici, več motornih vlačilcev, pet motornih žag itd. jejo na temelju prizadevanja Pretežni del sredstev so inve- in uspehov posamezne ekonomske enote. Delitev osebnih dohodkov stirali v gozne komunikacije. Skupaj so zgradili 11 in pol kilometrov gozdnih cest, ki so po uspehu ekonomskih enot veljale 74 milijonov dinarjev. in po doseženem učinku vsakega posameznika (nagrajevanje po učinku v sodobnem smislu so uvedli lani) je v nji- Precej sredstev so vložili tudi v graditev objektov. Zgradili so upravno poslopje v Celju, tri logarnice v Rogaški Slati- Gozdno. gospodarstvo Celje ske objekte in druge naprave, obsega gozdna območja okraja ki so pri gospodarjenju z go-Celje, in sicer v naslednjih zdovi potrebne, občinah: Celje, Laško, Sloven- Da je bil razvoj Gozdnega mu nameravajo delitev oseb-ske Konjice, Šentjur, Šmarje gospodarstva Celje v vseh de- nih dohodkov še bolj vezati pri Jelšah in Žalec. Na tem ob- setih letih obstoja tako uspe- na delovno prizadevnost po-močju so organizirane teren- šen, je moral kolektiv premo- sameznega člana kolektiva, ske proizvodne enote oziroma stiti mnogo težav. Območje s in e"<\noms’.e enc\e' obrati: Celje, Laško, gospodarstva je zelo razdrob- braD^gaS®daar;,enJe in hovem podjetju še bolj utrdilo ni eno iogarnico v Laškem ter delavsko upravljanje, gospodarski razvoj podjetja pa je bil še bolj uspešen. Kljub te- gozdni obrati: Celje, Laško, gospodarstva je Rogaška Slatina, Slovenske Ijeno in posamezni deli so zelo ^ dohodek" podjetja močno Konjice in Vitanje. Te proiz- oddaljeni drug od drugega. Ta okrepna. Leta 1950 so imeli, ...j------.--,J--------------1 razdrobljenost povzroča tudi recimo, samo nekaj čez 20 mi- veliko razdrobljenost kolekti- Ujonov dinarjev dohodka, leva, prav to pa otežuje še bolj ta 1955 že 295 milijonov, lani uspešen razvoj delavskega pa skoraj že pol milijarde di- upravljanja in pa še bolj narjev. Vzporedno s tem je uspešno delo sindikalne orga- seveda morala naraščati tudi nizacije ter organizacije Zve- storilnost. Podatki kažejo, da ze komunistov. Kljub objek- je bila lani za približno 15 od- vodne enote so bolj ali manj samostojne. Celjsko gozdno gospodarstvo je v desetih letih svojega obstoja preživelo precej reorganizacij in sprememb v poslovanju. Preveč bi bilo, da bi vse te spremembe naštevali. V današnji obliki je podjetje nastalo šele leta 1954. Od te- sko samoupravljanje iz leta v daj dalje Gozdno gospodar- leto krepilo. Iz leta v leto so stvo Celje vzgaja in neguje celjski gozdarji postajali ne gozdove, opravlja varovalno samo boljši proizvajalci, am-službo, izkorišča gozdove in z pak tudi zavestni upravljavci vodnjo, to je povečati kvanti-lesom preskrbuje lesno indu- svojega podjetja. Že leta 1955 tativen in kvalitativen prira- strijo, rudnike, kemično indu- so organizirali ekonomske eno- stek. Z zavzetostjo vsega ko- strijo ter ostale potrošnike, te, ki zavzemajo območje se- lektiva jim je uspelo, da so Ureja gozdove, gradi gozdar- danjih proizvajalnih enot. To povečali prirastek od nekda- eno enodružinsko hišo za gozdnega delavca. V prihodnje bo podjetje skušalo z umnim gospodarjenjem še bolj okrepiti svoje gospodarstvo. Meliorirati nameravajo — in preusmeriti v ekontomske gozdove —, vsa seveda grmišča, ki so na njihovem območju. Meliorirati in intro-dudirnti nameravajo smrekovo monokulturno območje na Pohorju, za kar so načrti že izdelani. V gozdovih, kjer je delež listavcev previsok, bodo izboljšali ekonomsko strukturo, gozdov. Razen tega bodo nadaljevali z urejanjem gozdov družbenega in zasebnega tivnim težavam pa se je delav- stotkov večja kakor pred sed- sektorja ter s premeno gozdov na relativnih tleh. Dosedanji uspehi Gozdnega gospodarstva Celje dajo upanje in so porok, da bo to podjetje tudi v prihodnje uspešno napredovalo in veliko prispevalo k našemu socialističnemu gospodarskemu razvoju, mirni leti. V zadnjih letih se je podjetje predvsem prizadevalo povečati primarno gozdno proiz- *'VV'XXXXXXXXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXVVXXXXXXXXXV*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ RAZPIS DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE Ob 20. letnici Revolucije razpisuje Novinarsko društvo Slovenije za svoje člane nagradni natečaj za najboljše prispevke, objavljene v jugoslovanskem tisku, radiu in televiziji od 1. januarja do 31. decembra 1961. Nagrade bodo podeljene konec januarja 1962. Nagrada »NAŠE ŽENE« 60.000 din za temo »Žena proizvajalka in upravljavka-«. Nagrada »DELA« 150.000 din za serijo člankov (najmanj pet) o značilnostih naše socialistične graditve. Nagrada RTV LJUBLJANA 150.000 din za serijo sestavkov (najmanj pet) o kulturnih •n prosvetnih problemih naše družbe. Nagrada »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA« 100.000 din za dokumentarni Podlistek v nadaljevanjih (naj-manj 20 tipkanih strani) na temo »Ljubljana v dneh vstaje in boja proti okupatorju«. Nagrada »TEDENSKE TRIBUNE« 100.000 din za serijo podob (12 tipkanih strani) iz jugoslovanske zunanjepolitične dejavnosti. Nagrada »DELAVSKE ENOTNOSTI« 80.000 din za serijo prispevkov (najmanj tri) o delavskem samoupravljanju. Nagrada »GOSPODARSKEGA VESTNIKA« 80.000 din za serijo komentarjev (vsaj tri) o aktualnih gospodarskih dogodkih z upoštevanjem rezultatov dosedanjega razvoja. Nagrada »VEČERA« 30.000 din za novelo iz našega sodobnega življenja. Nagrada »VEČERA« 50.000 din za spominski članek (ali serija člankov) na temo »Naš človek v borbi za svobodo«. Nagrada »TOVARIŠA« 80.000 din za vsklajeno in po tematiki zaključeno serijo (najmanj pet) slik iz obdobja revolucije (1941—1961). Serija lahko zajema katero koli obdobje iz tega časa (borba, obnova, prva petletka, samoupravljanje itd.). Nagrada ni vezana na posameznika, lahko konkurirajo tudi skupine, ki predložijo zaključeno serijo. Nagrada »MLADINE« 60.000 din za: a) prispevke s področja »Delo SKOJ med mladino v partizanskih brigadah« ali b) študija o mladinskih listih med NOB, ali c) študija o manj znanih mladinskih skojevskih voditeljih. Nagrada »GLASU« 60.000 din za obdelavo vstaje na Gorenjskem. Nagrada »DOLENJSKEGA LISTA« - 60.000 din za prispevek »Do- lenjska v povojnih letih« — gospodarsko politični pregled razvoja novomeškega okraja 1945—1960 (v podlistkih, najmanj 20 tipkanih strani). Nagrada »KMEČKEGA GLASA« 50.000 din za serijo prispevkov »Kaj je dala Revolucija naši vasi«. Nagrada »PAVLIHE« 20.000 din za politično kari- .«fib katuro. Nagrada »PAVLIHE« * 25.000 din za satiro in negativne pojave, ki niso v skladu s samoupravljanjem. Predlagatelji prispevkov za nagrade so lahko novinarske podružnice, redakcije, politične organizacije in posamezniki. Prispevke bo ocenila komisija za nagrade »TONETA TOMŠIČA« pri Novinarskem društvu Slovenije. Dokončno bo sklep o podelitvi nagrad potrdil upravni odbor Novinarskega društva Slovenije. Gradivo za natečaj morajo predlagatelji poslati komisiji najkasneje do 6. januarja 1962. Podrobna pojasnila o razpisanih prispevkih dajejo imenovana uredništva. Mlllll^llllllllllllllllllll................................m......im,.... ..... ...................................................................................................................................................................lili za vsakega delovnega človeka! Najcenejši tednik v Sloveniji! Cena samo 20 dinarjev Železniško transportno podjetje v Ljubljani dopolnjuje po sklepu 13. seje upravnega odbora z dne 21. februarja 1961 natečaj za proučitev najprimernejšega načina oblikovanja transportnih dohodkov pri železniških transportnih podjetjih in njihovih transportnih obratih s tem.'" Izdelane elaborate je poslati na naslov Skupnost železniških podjetij, gospodarski sektor, Ljubljana, Moše Pijada 39 do 30. junija 1961. Razpisane nagrade se dvignejo na: I. nagrada: 1,500.000 din II. nagrada: 900.000 din III. nagrada: 500.000 din Novi interesenti lahko dobijo vsa potrebna obvestila pri Skupnosti železniških podjetij Ljubljana, gospodarskem sektorju, osebno ali po telefonu št. 32-510. U0 ŽTP Ljubljana »Ivan Milutinovič« Tekstilna industrija ZEMUN Tvornička uL br. 14 Tel: 37-250 BEOGRAD — ul. 7. jula br. 34 — Tel. 26-843 SARAJEVO — ul. Mustafa Goluboviča 6/1 - Tel. 54-07 NIS — ul. Trg Pavla Stojkoviča br. 34 -» Tel. 20-32 PROIZVODI: blago za moške obleke, moške In ženske plašče kakor prvovrstno plastiko 60, 80 in 100 %. ROSHAR širine 40, 45 in 50 cm. Volna za ročna dela »MACA« in vse vrste VOLNENEGA, ČESANEGA IN VLEČENEGA PREDIVA ZA TRIKOTAŽO IN INDUSTRIJO Križanka št. 6 VODORAVNO: 1. zaničljiv naziv za slabega konja, 6. najmanjši denarni prispevek, 11. izraz pri igri, 12. privid, 15. japonska dolžinska mera, 16. najvišje karte, 18. tiran, 19. poganjek, 20. osvežilna pijača, 22. delovni polet, 23. mešanica tekočine in plina, 24. obdobje, 25. vrsta piva, 26. otok našega Jadrana, 27. zaupanje, 29. jutranja zarja, 31. gozdna rastlina, 34. hoditi, 35. nenapolnjen, 37. oblika razcvetja, 38. nota v sol-mizaciji, 39. prevladujoč, 41. romanski spolriik, 42. organsko barvilo, 43. strokovnjak za ustroj človeškega telesa. NAVPIČNO: 1. žabja noga, 2. vrata v plotu, 3. nada, 4. ribja koščica, 5. naziv za Irsko, 6. posebna oblika kisika, 7. nagel umik, 8. osebni zaimek, 9. pristanišče v Alžiriji, 10. vzrok spremembe gibalnega stanja, 13. večja elektrotehniška enota, 14. razčlenitve, kemične preiskave, 17. lesni drobci, 19. škaf, 21. na-plačilo, 23. dvojica, 27. manjša stanovanjska hiša z vrtom, 28. sestavni del svetilnega plina, 29. skorja zmrznjenega snega, 30. pritisk telesa na vodoravno podlago, 32. podkožna maščoba, 33. najmanjši delec snovi, 35. predlog, 36. pripadnik sibirskega ljudstva, 39. različna soglasnika, 40. predlog. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. stiskač, 7. otirala, 13. toda, 14. glena, 16. rman, 17. opolo, 19. ataka, 21. ost, 1, 22. laguna, 24. oranje, k, 27. moči, 28. vlak, e, 29. organi, 31. Oregon, t, 34. čil, 35. intka, 37. orali, 39. Alah, 41. Erato, 43. Drač, 44. Koseski, 45. arbitri . W S JI H • S A H • S A H Ne morem si kaj, da Vas ne bi vprašal, če ste pri zadnjem diagramu strmeli, ko ste sledili uspešnemu diagonalnemu pohodu črnega kralja za pobeglim belim kmetom, združenemu s sočasnim približevanjem lastnemu, na prvi pogled nič veliko vrednemu kmetičku. Pa vendar je ta posrečena kombinacija enega in drugega prinesla črnemu uspeh: zadnji hip je na prav nenavaden način še rešil pol točke. To so že težje zadeve v kmečkih končnicah, ki pa kažejo, da so marsikdaj skrite v njih rešilne možnosti, se pravi, da površna ocena ni dovolj, marveč je treba pozicijo nekoliko natančneje pregledati," Za kapitulacijo je zmerom čas, razen seveda, kadar je položaj kristalno — izgubljen. Tokrat imate na diagramu pozicijo iz neke partije v okviru letošnjega sindikalnega prvenstva Ljubljane. Na vsaki strani so ostali le še štirje kmetje. Kaj porečete k tej poziciji? Pojdimo lepo po vrsti! 1. Na potezi je beli. Kaj bo storil? Če se umakne s kraljem, dovoli vdor nasprotnega kralja in že je po njem. Zakaj, najbrž že ni treba več razlagati. Poteza s kraljem za belega torej ne pride v poštev, se pravi da je treba igrati s h-kmetom. Možno je dvoje, h3 in h4. Ce potegne beli h2-h4, sledi za črnega tem-po-poteza b6-b5 in beli mora iz opozicije nasprotnemu kralju, se pravi, da je izgubljen. V poštev pride tako samo h2-h3 in zdaj črni niti po b6-b5, niti po h5-h4 ne more prodreti. Partija je tako remi. 2. Na potezi je črni. Tudi on bo igral s kmetom, enim ali drugim, pa je partija v obeh primerih spet samo remi. Skratka: pouk iz te pozicije in podobnih primerov bi bil, da je dobro prihraniti si kdaj tudi kak tempo in z njim, če seveda gre, prisiliti nasprotnika, da opusti pol točke prinašajočo opozicijo in dovoli osvajalni pohod med svoje kmete. POSKUSNI ZAJČEK — Daj, bodi tokrat ti poskusni zajec! Predstavi se moji ženi in reci, da sem s teboj proslavljal deseto obletnico mature! H\ — To je moj najnovejši avtoportreti S ’ SEUAtJtK i<.oLb:KWA x l) 1a^£L/7£i/ i) ?*£?(*. O ?R.J( i V NAŠIH MUZEJIH — Tiho! Nikomur niti besedice o najinih vtisih iz jonosfere. Kaje bova pisala spomine! BREZ BESED — Avto je vse, kar ima! V zadnjem času prihajajo na upravo in uredništvo številna vprašanja kako je s ceno našega lista. Vsem naročnikom, bralcem in vsem, ki se zanimajo za naš list sporočamo, da ostane cena »Delavske enotnosti« v prvem tromesečju nespremenjena. Te dni bo naš izdajateljski svet razpravljal o možnostih in poteh, da bi kljub številnim podražitvam ostala cena »Delavske enotnosti« nespremenjena. * V zadnjem času se je močno razmahnila akcija za pridobivanje novih naročnikov na naš list. Naj za vzgled omenimo nekaj primerov. Vsem, ki nam pomagajo, za njihovo prizadevnost prav lepa hvala. Kolektiv CENTROMERKUR v Ljubljani je imel v začetku leta 1960 le 18 naročnikov. Članici te sindikalne podružnice ANGELI SKRJANC, vodji enega izmed oddelkov, pa je uspelo, da je pridobila v kratkem času še 36 novih naročnikov. To je še zlasti velik uspeh, če upoštevamo, da kolektiv šteje le nekaj nad 100 članov in je zdaj skoraj vsak drugi član kolektiva naročnik »Delavske enotnosti«. Zlasti so prizadevni člani sindikalne podružnice ŽELEZARNE RAVNE na Koroškem: FRANCE LEVAR, IVAN JAMNIK, IVAN MOČNIK, FRANC RASPNET IN MARTIN ŽOHAR. V zadnjih dveh mesecih so pridobili 309 novih naročnikov, z delom pa niso prenehali. Omeniti pa moramo še prizadevni tovarišici iz tovarne DEKORATIVNIH TKANIN v Ljubljani OLGO DOLENC in IVANKO ŠUŠTERŠIČ, ki sta pridobili 17 novih naročnikov; ZVONETA JAMNIKA iz Rudnika Trbovlje, ki je pridobil 36 novih naročnikov ter FRANCA RADSERA iz sindikalne podružnice rudnika svinca Mežica, ki je pridobila 24 novih naročnikov. Naj bodo omenjeni primeri spodbuda tudi drugim. Vsi aktivisti »DELAVSKE ENOTNOSTI«, ki so doslej uspešno zbirali nove naročnike, so bili že nagrajeni. Da bi akcijo še pospešili, smo se odločili, da odslej damo vsakemu posamezniku ali sindikalni podružnici za pridobljenega novega naročnika za dobo 1 leta na »DELAVSKO ENOTNOST« 200 dinarjev nagrade. Ker pa so nekateri pokazali izredno prizadevnost, sta se uredništvo in uprava odločila, da bosta dala najbolj uspešnim posameznikom oziroma sindikalnim podružnicam ob zaključku akcije, to je ob 1. maju, še posebne nagrade. * Cez nekaj dni bo izšel! II. del »POSODOBI 60«. Knjiga bo stala v platno vezana 400 dinarjev, broširana pa 360 dinarjev. Ker je naklada omejena, opozarjamo vse ustanove, podjetja, sindikalne podružnice in posameznike, da čimprej pošljejo naročila — ¥sem tistim, ki so lani prejeli »Pogovore 60« I. del, bomo zdaj poslali tudi II. del, da bodo imeli našo publikacijo v celoti zbrano. Obenem obveščamo, ds imamo na zalogi še 120 izvodov »Pogovori 60« I. de! DIREKTORJEV MRK