Priloga ,,Našemu Listu" št. 62. V Kamniku, 3. novembra 1906. Izhaja Tsako soboto in je za naročnike nNašeg-a Lieta" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Kamniška Bistrica in nje uprava. (Nadaljevanje.) Znano je gotovo vsakemu Kamničanu, da je svet v Bistriei deloma zelo hribovit in ako hoče eden ali drugi čuvaj ves ta svet recimo na vsakih štiri-najst dni enkrat prehoditi, ima samo s tem že dovolj posla in si je s tem tudi že zaslužil svojo plačo. Oe bi pa oba čuvaja hotela poleg tega, da le prehodita gozdove in morda slučajno zajameta kakega gozdnega tatu, tudi poznati vsak kraj v gozdu ter vedeti za vsako bukev ali smreko, ki jo je potreba odstraniti, ali pa nasprotno vsak kotiček znova na-saditi, skratka popolnoma poznati cel gozd in njega stanje, potem bi potrebovala celo leto za posestvo, ki je petkrat manjše kot je korporacijsko. Primerjajmo bližnja večja posestva n. pr. po-sestva barona Apfaltrerna na Križu in primerjajmo število stalno nameščenih oseb, katere ondotna po-sestva oskrbujejo in pa naša, potem najdemo veli-kansko razliko. Križka posestva merijo osemsto oralov in imajo stalno nameščene, kolikor nam je pozitivno znano: 1 oskrbnika, 1 gozdarja in tri gozdne čuvaje; poleg teh. pa pridejo v poštev še lovci, ki so tudi stalno namešeeni. Posestva naše korporacije pa me-rijo enajst tisoč oralov^ so torej skoraj štirinajstkrat večja, a imajo zato skoraj za polovico manjše šte-vilo stalno nameščenih oseb. Je li pri tem mogoce, da bi gospodarstvo procvitalo, da bi se poskusilo iz-važati drva, stavbinski les in drugo, in da bi gospo-darstvo odgovarjalo sedanjemu casu? Ali je mogoče, da bi tem trem osebam preostajalo toliko časa, da bi delale razne kupčije in bi se korporacija udeleže-vala različnih. lesnih kupčij in da bi obvladovala lesne trge? No, to je seveda izključeno, za kaj ta-cega dve nastavljeni osebi nimata niti pojma niti zmožnosti, niti volje, saj ti dve osebi niti strokov-njaka nista, zato tudi ne ruoreta zasledovati in imeti v razvidu lesno kupcijo dmgod. Preostaja torej ena sama oseba, ki je v resnici strokovnjak into je vsa-kočasni nadgozdar. Naj bo nadgozdar §e tako marljiv, ali ce je v svoji stroki se tako izvežban in naj ima še tako ve-liko prakso, njemu je popolnoma nemogoče ustreci vsem zahtevam, ki se nanj stavijo, kaj še le, da bi razmišljeval o raznih načrtih ter kupčeval z zunan-jim svetom. Vsakega nadgozdarja prva skrb je, da vstreže svojim ,,šefom" in pripravi za zimo kolikor mogoce mnogo ,,klafter". Cim vee klafter pripravi, za toliko zmožnejšega ga smatrajo korporacijski upravičenci, kateri pa pri tem ne vprašajo, kje jih je vzel in se li ni zgodila tudi škoda vzprieo veliki množini. Že zacetkom naših elankov smo omenjali, da seje svoje-časno jako nespametno gospodarilo v bistriških gozdih in se ni niti nato gledalo, da dobi posekani gozd tudi zadostno nadomeščenje, vse to zgodilo se je mnogo zaradi tega, ker je hotel vsak na novo vsprejet nad-gozdar kolikor le mogoče vstreči želji upravičencev in prekositi svojega prednika, kajti vedel je, da se bodo njegove zmožncsti in znanosti merile po ,,klaf-trah". Tudi to je zlo pri naši korporaciji, da se upra-vičenci ne brigajo za drugo, kot le za to, da dobijo svoje klaftre, ali pa da se vganja osebna gonja, pa seveda tudi politika, kakor da bi bila korporacija kako politično društvo. V spomin nam prihaja neko zborovanje, pred katerim se je po gostilnah mnogo in strastno debatiralo, a na zborovanju se ni nihce ali upal ali se pa nikomur ni zdelo umestno ogiasiti se k besedi in staviti svoje predloge, pac so se pa po zborovanju zopet otvorile gostilniške debate. Politika, ta vražja neumnost v gospodarskih društvih, inora imeti svojo besedo tudi pri korporaeiji, sicer bi ne bili na Kranjskem. Ako je kdo liberalcem preklerikalen, se ga vrže, klerikalci pa takoj s po-lenom zamahnejo po onem, ki je v svojem privatnem življenju liberalnega mišljenja in če bi imel še boljše nazore in še boljši namen koristiti stvari. (Dalje prih.) Iz Domžal. Nevajeni konfiskacije vzbudila je zadnja konfiskacija Našega Lista pri nas precej vzne-mirjenja. Orožništvo je pobiralo konfiskovane številke kar pri privatnih osebah s tisto vnemo, kakor je sploh orožniška navada. Pa tudi naš župan je bil pri tem silno agilen, pobiral je po gostilnah kar sam list in pripovedoval vsakomu, kdor ga je hotel po-slušati, da je Naš List napadel cesarja samega in da zaradi tega ne sme biti med ljudstvom. No, taka konfiskacija pač malo koristi, kajti to se je godilo šele tri dni po izdaji lista, tako da smo ga že vsi citali, sedaj ga lahko imajo in sami čitajo zgodo-vinske resnice. V očeh našega župana smo sedaj vsi naročniki Našega Lista veleizdajalei in anarhisti seveda mora on vedno imeti koga ,,na piki", sicer mu ni mogoee živeti. Vendar je pa med nami in nje-govirni trobentači velik razlocek in če bi hotel župan Janežič primerjati našo nemško gospodo, in njeno simpatiziranje z namskim rajhom ter naše vedenje, potern bi on veleizdajalce morda našel v čisto dru-gem taboru kakor misli. No, pa v tem oziru se naš župan ne bo nikdar prenaredil, on je in ostane velik nemškutar. Seveda mu ni prav, da prihaja Naš List v tako velikem številu med nas in videl bi najraje da bi ga nihče med nami ne naročil več in tudi se-veda ne cital. Ker je pri ljubljanskih listih dosegel, da ga v njegovem nemškutarskem vedenju popol-noma v miru puste, ga tembolj jezi, da se upa ,,Kamničan" očitati mu njegovo nemškutarstvo, zato inu je ravno prav prišla ta famozna konfiskacija. Med Tirolei in nasim županom vlada lepo sporazum-ljenje, župan Janežič stori vse, kar zalitevajo od njega Tirolci, ti ga pa zopet podpirajo, a ne zamude prav nobene prilike, da bi ne izvajali in ne dobili svojih koristi na škodo domačinom in na veliko škodo slo-venski narodni stvari. Pa tudi drugi doniačini z ma-limi izjemami trobijo v Janežicev in Tirolcev rog, kar se pač smatra za eno in isto. Ce bi bilo v našem slovenskem taboru tudi tako in bi vsi vzajemno in sporazumno delovali, bi bilo v marsikaterem ozim dmgače, tako pa vlada pri nas nezaupnost in grda zavist. Domacini podpirajo raje tujca kakor svojega rojaka, kateremu dajejo navadno le toliko zaslužka, kolikor ga ravno dati morajo, to pa ne pomislijo, da ubijajo svoje rojake, pa tudi sami sebe. Da bi že skoraj prišel cas, ko bo naše zaslepljeno ljudstvo spre-gledalo in uvidelo, kam jih tira politika Janežič-Ti-rolci. — Opomba uredništva. Ako vaš župan trdi, da je Naš List vladarja napadel in grdil v svojem članku, kateregajekonfiskovalo Ijubljansko državno pravdništvo, potem on vedoma in namenoma laže-Toliko razsodnosti bi gotovo imelo tudi kamniško okrajno glavarstvo, katero dobi vselej list v pregled predno le ena številka izide, da je eesarjeva oseba nedotakljiva. Se celo v državni zbornici se ne dovoli napadati cesarjeve osebe in vendar uživajo poslanei popolno prostost. Ce se pa pišejo zgodovinske res-nice, katere se ne dajo utajiti, je pa to vse kaj dru-zega kot veleizdajstvo. Komur je oseba eesarjeva sveta, temu še ni potreba, da bi bilo sveto tudi kri-vično ravnanje cesarjevih svetovaleev, ki tvorijo našo krivično vlado. Tisti casi so minuli, ko smo bili Slovenci tako patrijotični, da se iz samega patrijo-tizma nismo upali ziniti besedice in smo le plače-vali in molčali in dal Bog, da bi prišli kmalu tisti časi, ko se bomo vsi Slovenei složno in odločno uprli vsakemu poskusu vlade, deliti nam kriviee. Slovenskim Domžalčanom je gotovo še v spominu lanska provokacija tamošnjih. nemških pri-seljencev in krivično postopanje naše vlade. Mislimo, da pač nihče ne more biti zadovoljen, ako vlada do- voli priseljenemu tujcu, da sme žaliti domačine, do-mačini pa, ki tvorijo veliko vecino in so od pamti-veka tukaj naseljeni, bi pa morali vse mirno in tiho prenašati. Krivičnost in pristranost naših vladnih. krogov znači dovolj dejstvo, da so bili Slovenci ob-sojeni na različne zaporne kazni samo zaradi tega, ker so vpili ,,živijo". Kar se je v Domžalah godilo v mali meri, to se godi v državi v velikem obsegu — in na to naj bi vsakdo lepo molčal? Dolžnost in naloga slovenskih casopisov je takim krivicam ugo-varjati, pa naj vlada in njeni privrženci rečejo, kar hocejo! Osebne vesti. Poveljnik c. kr. praharne g. Dol-leezek je s prvim novembrom povišan v polkovnika; naš rojak gosp. Karol Pecnik, ki biva sedaj na do-pustu v našem mestu, pa je postal z istim dnevom nadporočnik. Solske pocitnice. Vsled odredbe deželnega šolskega sveta je tudi sobota 3. t. rn. šolskega pouka prost dan na vseh srednjih, mešcanskih. in ljudskih šolah na Kranjskem. Naziianila o spremembah zemljiškega po- sestva. V dneh 10., 11. in 12. decembra bo sprejemal tozadevna naznanila in izvrševal tudi vsa druga raz-pregledna uradna naznanila kamniški visji geometer g. Jančič v prostorih glavnega davčnega urada v Kamniku. Zemljiški posestniki naj v imenovanih dnevih prijavijo nastale spremembe pri zemljiških posestvih ter prinesejo zadevajoča izkazila o kataster-skem razpregledovanju ali naj pa podajo ustna raz-jasnila. V zakup se daje potom javne dražbe pobiranje užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa za zakupne okraje Kranj in Metlika za leto 1907 in pogojno tudi za leti 1908 in 1909. Izklicna cena je za vsako leto K 30.400 ozir. 17.300. Dražbena obravnava se bode vršila 20. novembra 1.1. ob 10. uri dopoldne pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljub-ljani. Zakupa se sme udeležiti vsakdo, kateremu to ne brani kak postaven zadržek in je staviti ali ustno ali pa pismeno pormdbo, kateri se pa mora priložiti deseti del izklicne cene v gotovini ali avstrijskih državnih obligacijah kot varščino. Natančni pogoji so razvidni pri vsakem davčnem uradu pa tudi v našem občinskem uradu. JL> JL ?^^ X Jtl/ JBt%^, Zaigrano življenje. Ubog starec z belo brado naju poprosi rnilo-ščine. Moj pajdaš Jožef Kvas mu podari celo krono. Na moje začudenje mi on de: MTa ubožec me spominja na dogodbo, katero Ti hočem povedati in katere spomin me neprestano preganja. Poslušaj torej: Moja rodbina, stanujo6a v Pulju ni bila bogata in le težko smo izhajali. Oče je delal, prihajal pozno I iz pisarne doniov, a je le nialo zaslužil. Imel sein dve sestri. Moja mati je mnogo trpela radi razmer, v ka-terih srno živeli ter našla cesto trpke besede za svo-jega moža, ocitke zastrte i polne nezvestobe. Ubožec je tedaj napravil gesto, ld me je globoko vžalostila. Potegnil je z odprto roko preko čela, kakor da si otare znoj, a rekel ni ničesar. Jaz sem čutil njegovo onemoglo bol. Varčevali smo z vsem. Nikdar nismo sprejemali obedov, da nam jih ni bilo treba vrace-vati. Kupovali smo jestvine in druge potrebščine po znižanih cenah. Moje sestre so si same izgotavljale obleko in se dolgo pomenkovale o eeni blaga, ki je veljalo meter po trideset vinarjev. Naša vsakdanja hrana je bila prav skromna. A vsako nedeljo srno šli v ,,gala" na izprehod proti pristanskem nasipu. Moj oce opravljen v po-Tršnjik, z velikim klobukom pokrit in orokovičen je ponudil svojo roko moji materi, ki je bila ozaljšana kakor kaka ladja na slovosen dan. Moje sestre, ki so bile vedno nališpane, so čakale znamenja za od-hod, a v zadnjem hipu se je še vedno našel kak po-zabljen madež na površniku našega očeta in treba ga je bilo prav liitro odpraviti s cunjo, pomočeno v bencin. Oče pa je s svojim velikim klobukom na glavi in golorok čakal, da se je to delo zvršilo, dočim se je moja rnati žurila nataknivši si ščipalnik in slekši si rokavice, da jih ne pomaže. Podali smo se na pot kakor navadno, sestre so korakale roko v roki spredaj. Bile so že v dobi za možitev in starši so bili ponosni na nje. Jaz sem se držal leve roke moje matere, rnoj oče pa njene desne. Še se spominjam svečanostnega obraza mojih revnih staršev na teh nedeljskih izprehodih, strogih ert na obrazu in resnega vedenja. Pomikali smo se važnih korakov naprej vzravnano, kakor da bi bila kaka stvar skrajne važnosti odvisna od njihovega obna-Šanja. (Dalje prih.) v JVlekinah pri Kamniku imm itsp^sdaj (Or^a nis® plavljesfia). Kupci naj se oglase pri oskrbništvu v Mekinjah pri Kamniku. za tvrdko Iv. Knez fižol.oves, različna žita v vsaki množini in plačujem po naj-višiih cenah. Stob pri Domžalah. Naša Narodna Citalnica je spremenila svojo knjižnico v javno ljudsko. Ta knjiieii©^ |@ ©dpi«fa vsako nedeSj® @d 9. do SO. us«@ dcspoBdne in vsak čets*telc ©d I. cio 2* ui*e popoidne. Med temi urami izposojujejo se knjige vsa-kemu, kdor jih zahteva, vendar se pa rnora doticni podvreči določbam in z lastno-rocnim podpisom potrditi, da je precital pravila, ki so tiskana na vsaki izkaznioi. Siršemu občinstvu jih podajemo tukaj: Knjige se izposojujejo le na izkaznice, ki se dobe pri knjižniearju po 10 vin. Na eno izkaznieo se posodi ena, na dve tri knjige naenkrat. Za vsako izposojeno knjigo je plačati 4 vin Nabrani denar se porabi za nakup in vezavo novih. knjig. Citalniški udje so pristojbin prosti. Želeti pa je, da tudi oni prispevajo, da se more knjižnica čim preje izpolniti. Kdor izkaznico izgubi, ne more več na njo zahtevati knjig. Knjige se izposojiijejo za 14 dni. Ta rok knjižničar lahko podaljša, ako se čitalec prej pri njem oglasi. Če sicer tekom tega časa ne vrne izposojenih si knjig, ga opomni knjižnicar na dolžnost po do-pisnici, ali pa po odposlancu. Kdor teden na to še ni vrnil knjige, se lahko toži. Izposojevalec se za-veže plačati vse stroške ter povrniti polno ceno novih knjig. Tudi jamči, da povrne škodo izgubljenih in pokvarjenih. knjig. Vsled tega naj skrbno ravna s knjigami, naj ne piše po njih, jih ne maže in tudi drugim ne izposojuje. Stanje hran. vlog: nad 1,450.11110 K Rezervni zaklad: nad 25.1300 BC sprejema liranilnc vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plaeuje hranilnica iz svojega, ne da M ga zaracunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči pole^ Ia$tnega rezervne^a zaklada mestna občina kamniška z v$em sVojim prcmoženjem in v$o davčno močjo. Oa |e ^ara@sf wl©g p@pdlna9 s^edoči zRasti to9 da wlagajo v fo li^apileils^ t&acii sedišča ef@Eiai* EnaSdletnšii ©frok in varovaitcev. Hraniluica sprejema tudi liranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da l)i se pri tem obrestovanje prekinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštne hraniliiice račim št. 856.422. ---------— Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti ------------ in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Velika lalop vsak@witne iz raznih velikih iovarn prl 7ran feeniku ') Dotnžalab. Trgovina s špecerij- skim blagom E. HAJEiC Kamnik, Slavni tnj 23 priporoča vsaki dan sveže kuhano šnnlc@9 čajno maslo (Teebutter), delikatese sploh in vse vrste mineralne vode. priporoca $^tp V ...-¦¦-- ¦ =r= Vsa narocila se točno izvršujejo. iirijti Sfare v Kamnlku. Priznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu iu gospo-dinji najtopleje priporoča. =: Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Laatnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.