I v.  L a n g e r h o 1 z 
Skrbimo za svoje zdravje!
2. Gorkota in svetloba.
JN a jesen so jutra že bolj hladna. Pa tudi solncft čez dan nima več tiste moči, kakor jo je kazalo v poletju. Toda otroci, mali in večji, še vedno hrepene po gorkoti. Še nežni pestovanček je ves vesel, če ga nesejo mati na solnce, ven na prosto. Kako dobro dene mlademu bitju solnčna svetloba in solnčna toplotal Kar z lic mu sije zadovoljnost.
Vi, otroci, ste tudi pozimi veseli, da smete uživati dobroto tople peči. A vendar hrepene vaša srca po solncu, in vsi ste veseli, ko spet zarjave vaši obrazi, ki so pri peči nekam pobledeli. Tudi vaši domači pravijo: »Rjava je prava; ta je zdravak
Kakor prenovljena so naša stanovanja, ko prideja vanja spomladi spet toplejši solnčni žarki.
In zakaj prihaja mestna gospoda iz zatohlega svojega stanovanja tako rada ven na deželo, v prosto naravo? Poleti celo za dalj časa v razna letovišča in zdravilišca? Dober zrak jo vabi, pa tudi solnce ima zraven svojo besedo. Solnce je silno dober zdravnik, in tudi učeni gospodje po svetu čimdaljebolj hva-iijo solnčno zdravilno moč.
0 nalezljivih boleznih ste že slišali. Morda ste že celo katero prestali? Zdravniki pravijo, da širijo te bolezni drobna in majhna bitja, ki jih mi s prostim očesom niti videti ne moremo. Ti mali hudobneži no-sijo skupno ime bakterije. Solnce je pa največji sovražnik teh sovražnikov našega zdravja. Moč nje-gove toplote jih pomori na milijone kar v hipu.
>Mene pa po solncu glava boli!« pravi Ivanka.
22
Verjamemo. Posebno v začetku pomladi. Toda teh bolečin ni krivo solnce, ampak Ivanka. Pre-dolgo se imidi na solncu. V zgodnji pomladi se je treba bolj počasi privajati solncu. Ne vsega z enim skokom, kakor je ponekod navada. Prepočasi pa spet ne! V enem tednu, v štirinajstih dneh se solnce in človeška glava že toliko sprijaznita, da nikogar ne bo glava bolela, če se malo časa mudi na solncu.
»Poleti pa solnce marsikoga še umori!« smo slišali praviti.
število takih je pa prav majhno. Vedeti je pa tudi treba, da se je pred prehudo vročino primerno zavarovati. To naredimo zlasti na ta nacin, da uži-vamo v poletnem času jedila, ki hlade (salato, mrzlo kuhano sadje, kislo mleko itd.), in da nosimo kolikor mogoče lahko obleko.
>In prehladi se jih mnogo zavoljo solnčne vro-činek Spet! Bomo pa solnce zaprli in ogenj v peči pogasili, da bo prehlajenja konec. Aha! — Mar vi glejte, da se boste skrbno varovali prehlajenja. Ne iz velike vročine brž na hladnol Ne pijte mrzle vode, če vam je vroče! Ne hodite se kopat v mrzlo vodo, dokler vam je vroče! Če ste premočeni — zlasti če ste mokri od vrocine in povrhu še od dežja — se doma nemudoma preoblecite!
Pozimi pa ne zavijajte svojih udov v pretoplo obleko! Tudi soba, kjer prebivate ali kjer spite, ne sme biti preveč zakurjena. Toploto merimo s toplo-merom. V šoli ga vidite. Pa bi nič ne škodovalo, če bi ga imeli tiidi doma. Zdravniki pravijo, naj bo v naših sobah toplote 12—15 stopinj po toplomeru, ki ga je sestavil Reaumur. Kaj menite, kako da po-ginejo ptički, če jih prinesete \z mraza v toplo sobo? Vi bi jim radi postregli, ste usmiljenega srca, pa
23
vendar storite napak. Ptiček vam pogine zato, ker je prišel iz hudega mraza naenkrat v preveliko toploto. Še vam bi to škodovalo.
Res je, prehlajenje še ne bo vaša smrt. Res je pa tudi, da je vam in drugim zoprao, če vsled pre-hlajenja krehate skoro noč in dan. Pa je prehlajenje tudi začetek mnogih nadležnih, dolgotrajnih bolezni.
Vsaka sapica vam pa tudi ne sme škodovati. Ne bodite preboječi in ne preveč predrzni glede svo jega zdravja. Utrjujte se s tem, da boste radi bivali in se gibali na prostem. Pazite pa, da boste letnim časom primerno oblečeni. Jeseni ne oblecite pre-hitro zimske obleke, v zgodnji spomladi pa zimske prezgodaj ne slecite. Držite se povsod zlate zmerno-sti, pa boste junaki v zdravju.
Skrbite tudi za svoje oči. Škoduje jim premočna svetloba, premalo svetlobe in svetloba, ki se pre-hitro menjava.
Zato na solncu nikoli ne berite in ne pišite! Tudi električna luc je takoj s početka premočna za člo-veško oko. Zato se začni pri njej učiti, ko se je oko svetlobe že nekoliko privadilo. Mnogi tudi priporo-čajo, da deneš nad oči zelenkast ščitek, da brani oči zoper premočno svetlobo. Varuj se tiidi, da ne boš čital ali pisal v poltemi ali v mraku! Nikar ne misli: >Meni to nič ne škoduje.« Seveda, čez noč ne boš oslepel, a pozneje boš čutil nasledke svoje mla-dostne trme. Svetiljka v tvoji sobi naj dosti močno gori. Ne popravljaj vedno plamena s tem, da svetiljko privijaš in odvijaš. To je nepotrebno igračkanje.
Otrok moj, ubogaj! Iz ljubezni do tebe je vse to napisano. Ubogaj! Pa boš čil korenjak, pa boš čvrsto dekle. Oba bosta delala z zdravjem veselje svojim domačim in vsemu narodu.
24