HochlObl. lc. kv Hofbiblipthek, _
Wien—
St. 17.
V Gorici, 28. aprila 1882.
„So$a" izhaja vsak petek in velja s poSto prejemana alf v Gorici na doro poiiljana:
Vae leto.....t- 4io
Pol Ieta......• *.20
6etvrt Ieta    .   .   .   .   .. l.io
Pri oznanilih in prav taku pri ..po-slanicah" se placujt za navadno tristop-
no frsto:
,8 kr. to se tiska I krat
Za »•L_ crke po progtoru.
Poeamesne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki iiiici, blizo „tre_ kron". na stnrem trgu; in nunski nlici; v Ajdov-S&ni pri trgbvcu g. Doleneu
Dopisi naj se blagovoljno po&Hjajo ui'i'dniStvii „Socc" v Gorici v Hilarijanski ttakarni, naroenina pa opravniiitvu „_oce' Via Rabatta (RabatiSCe) gt. 20.
Rokopisi sc ne vrafiajo; dopiai naj se blagovoljno franknjejo, —• Delalcem in drugim nepreraoLmm se narofcnina zniia, akosc oglaae pri uredniatvu,
Levidarji se sami obsojujejo.       |
Odkar bo priSli v drlavnem zboru zares libe-ralni predlogi na vrsto, pokazal se je navidezni liba- ' ralizern nemSkih nacijonalcev dejansko v vsoj nicevo-sti. 20 let je Herbstova stranka obnaSala se, kakor da bi se zares potegovala za liberalna nacela, ali Btorila ni niC; zdaj ko ji je bilo treba glasovati za razlirjenje volilne pravice, stisnila se je v kot in samo par mozakov je stela v svoji sredi, ki so pokazal i moSki znaCaj in odtegnili so se krivim tovariSem, prijateljem, za katere so prej tolikokrat zatajili svoje prepricanje, Misliti bi bilo, da volilci obsodijo za-Stopnike, ki se ne drL6 discipline, ki so pobeguili iz fabora „zdruz_ne levice". Silno bi se motil, kdor bi kaj takega veroval,
Kupcijska zbornica graSka je gotovo uemSkega duba, kakor je Gradec „urdeutschrt, bolj „deutsehtt, kot mnogo tnesto v „Reichu". Grof W u r m b r a n d, za-stopnik one zbornice, je rekel svoji in volilcem, da je glasoval za razSirjeno volilno postavo (Fttnfgulden-mfinuer) z namero, da bi sezastopniki pomnozili, ki imajo s r e e z a (m a 1 o) o b r t n i j o. Jasno je s temdokazal, da „zdruzena leviea" za manjSe obrtnike nima area. In volilci so grofu na to zaupanje izrekli. Baron Waltertkircheti, ki je poznan tudi med levicarjt kot neprestraSen zagovornik svojega prepricaoja, odpovedal se je poslanstvu, ko je vidcl, da levtci ni mar za razSirjeno volitev. Stopil je pred svoje voliIce in v izvrstneni, silno premiSIjenem go* torn je opraviCil svojo odpoved. Ob tej priliki je po-jasnil, kak6 je vedel Herbst samo n e tn § k e P emce odbirati v vse imenltne odseke, prezirati pa vse druge nemSke pokrajiue. Herbst je po takem imel svoje prista.se, da so Nemce in Ncnerace strahovali. Stanje ijudsko pa se zboljsa, je rekel, ako bodo zares tudi SirSi krogi v dr_. zboru svoje pravice zastopali. Levicarji pa imajo nafiela samo v govoru, v dejanji pane. Njegova stranka je zagovarjala svobodo vm-lej samo na ono.stran, kjerje bila njej v ko-r i s t i Ona je vstvarjala samo take postave, ki so moinim bogastvo kopittle, Sibke pazatirale. Levicarji - niso hoteli, da bi se Sibki druzili in v zdruz-bah tekmovali spojedinimi moCnimi (obrtniki, kapitalisti). Zato se je Walterskirchen ua-sitil ttkega gospostva in je izstopil iz dru2be levi-6arjev. Njegovi volilci pa so rau izrekli popolno zaupanje.
Ako taki udje iz srede levicarjev lastno stranko obsojujejo, potem mora svet verovati, da je gnjila in na propadu.
Prej so uemSke nacijonalce obsojevaii samo na-sprotniki, katerim vsaj Nemci niso toliko labko vero-yali; zdaj pa najodH6ni§t mozje iste stranke odpada-jOj in njih volilci jih popolnem opraviCujejo.
Zastopiiki duDajskega mesta so vsl pdstaSt Herbstvocev razun dr. Kronawetter-ja.
On ne sedi na desni v drz\ zboru; ali krivim liberalcem se tudi ne poklanja. Ta je levici vefikrat ie mnogo grenkih naStel; zato bi ga pa radi odstra-nili. Zdi se jim nevaren, ker vedd, da ljudstvo je i njim.
Hoteli so ga ravno ta mesec z zvijaco izpodko* pati. Bazmerno mala pe^ica volilcev dunajskega okra-j& Josephstadt, katerega on zastopa, predrzoila se je Bklicati sbod, na katerem je hotela delovanje tega poslanca obaojevati, dasi ravno ti volilci niso njemu dali glasu ob izvolitvi, in obsojali so ga v njegovi nenavzoLnosti, predno se je on sam opravifieval pred vsemi volilci istega okraja. To breztaktnost uepo-klicanib je ostro obsodil volilec prof. Jos. Gugler b pismom, katero so morali na tern sliodu piebrati. Nek dr. F. pi. Stourzh je rekel, da je nasprotoik Kronawetterjev zato, ker je ta govoril vselej proti podporam, kise oddajejo 2eleznicam in pa za obCo volilno pravico. Taki ljudje, kiso za za-pravljanje dr2. premo^enja in nasprotnikl najsvetejSih ljudskih pravic, na Dunaji zvonec nosijo iu se povsod vtikajo. All 2 dni potem je Kronawetter sam sklical shod, ker so ga naspcotniki prisilili. PriSli so W Bbod r^egovi prijatelji in oni, ki so 2 dni prej
proti njemu razsajali. (Na shodu je bil tudi nu§ Mi-kloSifi, volilec tega okraja). Kronawctterja niso odza-Letka pustili govoriti; takd so nesli pol ure casa vse po koncu. Vendar je prislo.do miru, in Kronawetter jih je levicarjem Stel v 2 uri dolgcm govoru toliko in takih, kakor nikdar poprej. Na o^itanje, da hodi on z delavci in na delavske zbore, je odgovoril, da taki shodi sn dru^be poStenih mo^, ki daje-jo blago in kri za domovino. Iz tega se vidi, kako srec imajo nemSki nacijonalci za ubogega teza-ka. Ni ^uda, saj ti ljudje so zlveli in goreli samo za milijoiiarje, od katerih so si sami milijone brez te^av prldobili. SchOnerer jc Kronawetterju sam rekel, da „ustavoverska stranka je potao ime nemSkega ria-rodu zdnizila s sleparijo, z izsesavanjem ljudstvu, in da za neinStvom Boprilsriva-ti lastne dobUke poj cdiuccv." 1'raSatise jc treba, pravi dalje, ali je gospostvo ustavoverne stranke enakega pomena s pravim ncn^kim gospostvom? Taka trditev se mu zdi zmota in ironija, kerza gospodarstva ustavovorsku stranke se je ime neniike-ga uaroda dtMo v zvezo s kri vice, silu, sebiL-nostjo posebuih kiogov, 8 krivim liberaliz-mom. —
NemSko nacijonalna stranka mu je Verwal-tungsrath spa rtei, in meni se ofiita, nadaljuje, nda ne hodim s stranko, ki qbstaja iz mo2, ki so kakor ko I i pod Ilerbatc.u ali Lasserjem dolezni bili borznega ^Schwiiuloinu-1 ali ustunov (Gruendungen), ki so 20 milijo-nov razmctnli za podpore ^eleznicam, ki so drz. posojilnice snovali, ki so za-krivili deficit hranilnic, s katerimiso po-pladali chabrus, ko dunes hranilnice name sto po 6 0jo samo po 3 0[0 v knjizice si-romaSnih ljudij, najmanjSe slu^ubnice vpisujejo, zarad tega me Crt6: Kronawetter s tako stranko ne bo hodil nikdar veL, nikdar!"
Tak6 je ta poSteni Neniec obsojeval Herbstovo stranko, ki se je iuiela za edino resiteljico dizave! Dolgo so ljudstva slepili; zdaj jim je priscl tudi iiemski narod sam na sled, in uesamo uarod, ainpak mozje, ki so se priStevali nasprotnikom na§im, mozje, ki sed6 na levici, kakor Herbst in drugi njegovi pristaSi.
Lehko je razumeti, da dr. Kronawetter je dobil popolno zaupauje v posebui resoluciji od svojih volil-cev. Njega zdaj proslavljajo bolj ali manj po vseh okrajih dunajskih, in mrznja proti Herbstovcem se Siri po vseh pokrajnah tudi nemSkega naroda avstrij-skega. Mneoje m preobraca ze tudi po listih. 0 tern pa prih.                 ._____.
Dopisi.
Iz Gorice, 25. aprila. (Ivan Mihclic f.) Zopet je zgubila Gorica mo2a poStenjaka,*) Cegar ime je vredno, da se ohrani domovini v Cast, a potomcem vzgled in spodbudo. Miheli^eva rodovina je iz Bolca doma. Boliki okraj po svojih pridelkih ni bogat, pa lep je gled6 svoje prirodne sestave iu znan po svojih podvzetnih prebivalcih. Ker jih domafia zenijja ne more rediti, hodijo po svetu kupLevat Marsikedo se spne tako do lepega premo^enja, a vsi si pridobijo neko obru§enost in oliko, ki dula bol&ke prebivalce v ob6evanji jako dopadljive in prijetne. Bog jim je dal lepo telesno rast, ki posnema, kakor se zdi, njih vi-soke, krepko razra^eue bribe, pa lepo zvonet jezik, po katerem se Bolcan odlikuje med drugimi Siovenci. Vse to velja tudi 0 ocetu umrlega Mihelica (pisal se je po starein Michelitsch), ki je pred, Sestdesetimi leti v Gorici ustauovil §tacuno z 2eleznlno, ki je po-vzdignila njegovo niso do visoke stopmje blagostanja.
*) Bil je raoSak vnet Avatrijan, kakor malo takih, kar v Gorici veliko pomoni. Bil jo 11 lot mestni odbornik, 16 let kupd. zboinio3 avetovalea itd. Bil je tudi gaitni ud vet. dru-itva, katero mu je dalo ggdod naSih vrlih Prva^anovob no-
Oiietu je sledil v kupciji, pa tudi v krfianski po-stanoHti in Ijnbeznjivosti sin, katerega smo vCeraj po-kopali. S piiilnostjo In varfnostjo si je bil toliko pridobil in pribrauil, da je svoje til hCcre poStcno in dobro omo^il, katerim je zdaj svojo fitacuno in po-sestva zapuBtil. Kdor je imel kedaj v kupfiiji all dru-gace % njim kaj opraviti, ni gel od njega, da bi ne bil prevzet spoStovanja do redkega mola. Bil je v-smiljenega srca; nekemu duhovskemu redu, ki je pri njem ^eleznino kupoval za svoje potrebe, je naenkrat od cene odpustil 100 gld. Dvakrat na teden je bila njegova Stacuua odprta vsem reve^em, in nikdor je ni zapustil brez inilega darn. Ogibnl bo je tudi tudi nonce nepoStenega dobiiku. Ko je kupoval hilo na Trav-niku, ki je bila lastnina cerkvo na sveti Gori, ponu-dil je za njo 2000 gld. veL, kot je bila cenjena, da bi se ne reklo, da je kot kljutfar omenjene cerkvo skrbel za svoj dobifiek na fikodo cerkvenega premo-^enja. Z oSetora sta bila kljuCarja svetogorske corkvo dm 60 let. Proti Bvojim zetom obiuifial m jo vodno kot ljubcznjiv oCo, ki jih jo poduceval in jim doke svete dajal ob vsakej priliki. Svojo omoLeno h5ero jo pogosto oponiiiijal, naj bodo delavno v hi&nem krogu, in naj ne prizadevajo mozem nepotiobaih potrat.) Bil je pobozen celi Cas svojega ieljenja in tudivbolezni je veliko molil. Posebno zaupanje je imel do matcro bo^je, katero podobo so mu morali postaviti k po-stelji, da se je pogosto na njo oziral. Ko so mu na-znanili, da je njegovo 2iv!jenje v nevarnostl, se je dal koj prevideti, ker je bil tudi v zdravih dneh vajeu, da se je z Bogom pogosto spravljal.
V svoji oporoki je vse tako natanko opisal, da so je doticni notar fudil nenavadnemu redu, ki se je nahajal v pismib, ki zadevajo njegovo obilno prenio-zcuje. Pokopali so ga, kakor je Mel, na sv. Gori. Njegovi trije zeti so ga spremili se v6 do groba. IV greb je bil vcliCasten, kakor sc spodobi zasluztierau mozu. Dezeltii in okrajni c. kr. glavar, tajui sveto-valec prevzviSeni grof Fr. Coronini, preCastiti kapitel velike cerkve, knezonadSkofijska uradnija, mestni zu-pan, kupCijska zbornica, predsednik c. kr. okrozne sodnije, c. k. drzavni pravdnik, vodja dozelne gluho-nemuice, prior vsmiljenih bratov, 65. oo. fran6i§kani in kapucini, veterani se svojo godbo, mutuo soccorso z zastavo, slovensko bralno in podporno druStvo, razne goriske sirotniSnice in zavodi, in mnogo Stevilo po-samnikov, kupfievalCev, posestnikov, meSfianov, zdrav-nikov, prijateljev jn znancev udele^ilo se je Stoves-nega pogreba. Iz Solkana na sv. Goro spremljali so ga njegovi kmetje Solkanci, kakih 80 oseb. Blag mu spomin in Bolcanom ter Goricanom fie veliko takih moil                       _______           a^«
Iz sel-komenskega okraja. (izv. dop.) Od-
kritosrien opomin in nasveti g. uCiteljem in gospdfi. uCiteljicam sez.-kom. okraja.)
Podlaga in ognji^e kulturnemuvrazvojuvseh na* rodov bila je in ostane vedno Sola. Sola, bodisi naj-prva, t. j. ljudska, ali katera si koli, ki je na pravi temelj zidana, je zaklad vsakega naroda, zaklad, katerega viri so neusahjjivi, zaklad, po katerem zadobi vsak ud aiovecanstva take obresti, katerih vrednost ni minljiva, in katere mu donasajo skozi celo _ivenje dovolj prave in zdrave hrane. Vsak pametno misled Clovek pozdravlja, in pozdravljal je tedaj pravo Solo z veseljem, dobrb vedod, kake koristi donasa ona sle-hernemu narodu, slehernemu dloveku.
Po pravi poti utemcljena in vzdr_evana Sola mora koristiti; fie pa ona svojega cilja ne doseSe, kar je Mibog §e tu in tarn, krivi morajo biti ele-menti, kateri jo vzdrzujejo, ker tern je muogokrat na-zadovanje ljubSe in dra2e, kot napredek in njih sveti poklic. — Da je Sola velikega pomena, kazejo nam dovolj skuSnje in zgodoviua, katera pa nam ne spri-Cujc samo tega, ampak predoSuje nam tudi, na kakih podlagah mora biti ona zidana, da doseze po naj-krajSi, najpripravnejSi in najnaravnejSi poti svoj smo-ter; to je: ona nas neposredno opominja, da mora biti Sola zmerom, brez izjeme, na narodni podlagi u-
rodoimi modmi obdarovana. Le taka Sola zasluii ime Sole, le taka Sola je dika ljudstva in le tako u-diliSde more pokazati zdrav sad in vspeh onim, ki so oio zaupali svojo kri, ves naroduv steber.
Deluje se dandanes mnogo v povzdigo dloveSke omike.   Ni ga stanu, kateii no bi se pedal bolj ali manj s sredstvi, katera peUejo do viSe stopinje; in j ni ga krogat kateremu ne bi bilo vsaj kolikor toliko i pri srcu, da ljudstvo napreduje, in sicer v duSnem in gmotnem obziru.                                                .   ]
Najprvo in najtez*avaeje delo na polji omike in J napredka dano je gotova uditeljem v roke. Seme, iz katerega ima pcstati koristna rastliua, rodovitno drevo, j mora biti zdravo, v piavo zenrtjo, pa tndi prav na- j ravno vsejano; drugade je vcs trad zastonj, vse na- j penjanje brezvspeSno. — In ker je uCiteljsko polje I zelo obSirno, za obdelovanje neizmcrno tezavno, ima ta atao izvrSevati veliko in tezavno naiogo, katere | poti so aicer nebistveno lazlidne, ali bistveuo popol- J noma euake, t. j. njih cilj, njih konee je cden — [ prava omika.                                                          I
Da se to laie doseze, treba je scveda zdruieno delov&H, vzdru&nji je mod; posamidna dreveaa veter oraaje, naj so Se tako krepka in modna.   To sprevi-devSi, zdruiill so se tndi gg. uditelji in gospdd. udi-teljice sel-kom. okraja v lepo celoto: v „Sez\kom. I adit, drustvo". Prav takol Vspeh je zezdaj viden, in rodilo bo to druStvo Se ved okasnega sadu, samo de I bodo iraele modi svoj sveti poklic vedno pred odmi. I — Ker se je pa tu in tarn po slov, dasnikih bralo, I da je med ufttelji Se zmerom nekaj ljulike, napotil I sem se splsati te vrstice, z namenom,  da bi se tndi I v tern obziru kaj zboljSalo.                                      I
Muogo se zahteva od uditeljev, to ve vsak; ali I pri vsem t»»ni ni nid odved, de sta uditelj ali udite- | ijica poleg vaeh doUmostij, katere imata tndi na- I rodna! Ucitelj mora biti uaroden, kajti on zM I med narodom in narod iivi njega. — Zalibog pa, da I ni poscbuo v tern obziru vse zlato, kar se sveti; kajti I le se jib dobf — hvala Bogu, pri nas na Krasu prav malo itevilice — katerim je za vse drngo vet mar, kot srdna ljubezen do svojega naroda. — In Vi, ka-teri ste taki, da prodajete svojo duso in telo za skle-do uniazane lede oaSih duSraaninov, Vi, pravim, §e za-merite narodu, de vas iraenaje grde izdajalce ? — Drugo, drugo zasluzlte Se; ali Slovan je prepobleven, premiren, prekrotek, nidesar Vain navadno ne rede, in Vi, Vi grdini, ste ma Se celd tako nehvalezni, da prejemate iz rok njemu najhujsih sovragov izdajski denar, podpirajod in izvrSujod ojihove pogabne nam nadrte ter budobne, nam na vsako stran Skodujode nakane ?1 VpraSam Vas: kdo Vas zivi ? korau bi rao • rali posvetiti in prisedi svoje duSne in telesne modi? koga ste dolzoi Jjubiti, iz srca Ijubiti in podpirati ? Ce vam je pa izdajsko delovanje ljubSe in draze, kot lastna mati, vsklikniti uioramo: z*alost, zalost, zalost! 4. prih. m. zborovalo bo v Tcmaji „Ulit. druStvo za sez\-kom. okraj.tt Uditelji in uditeljice 1 jaz ne spadam v VaS krog, zamerili mi pa ver.dar ne bo-ste, de se predrznem zaklicati Vam: bodite narodni, pokaLite, da se zavedate svojih naravuih pravic, pa tndi dolznostij, ter ponizajte one, katerim je na-rodnost — klobasa, vera, omika in pravi napredek pa — denar! Svoje zaupaoje skazujte in pokaZite o-menjenega doe, ali samo vseskozi zaupanja vrednim; ogibajte se izdajic, kakor nalezljive bulezni, kajti eno samo gnjilo jabelko okuMti in ogrditi zamore tudi eel kup zdravib; in le po tern potn dosezete, kar morate dosedi, le s takiin postopanjem pridobite si vsa pravo dnteda srca, ter udanost in spoitovanje ob-dajajodega vas ljudstva.
Toliko in Se ved imnl sem na srca ze dolgo, ter obelodanil sem danes, kar se mi je zdelo najpo-trebnejega; sicer pa me Se mnogokaj v notranjem pede, ker vidim, kak6 hodijo nekatere osebe krive, nam zel6 Skodajode potl; ali za danes dovoljl Drugi pot pa, de se stvari v nekaterih kotih ne poboljsajo, drial se bom pregovora: Bunicuique suiim!"
Skalice na Ceskem, 22. apriia. (izv. dop.)—
(Lega, probnjenost, kmetijstvo, uditeljstvo, Sole, uradi, Scbulverein.) Skalice je malo, a prav dedno mesto, 2 uri oddaljeno od pruske meje ia le^i sredi krasne-ga rodovituega polja i gozdidev na obeh bregih re-dice sApe" (Avpa). V Skalicafa je mnogo tovarn, pa tudi parni inliu itd. Tu so bile leta 1866 velike bitke s Prusi, in dan danes vidiS sem ter tje prav blizu mesta samotno stojede kri^e i ograje, kder je poko* panih na tisode padlih za dom in cesarja. Ni se du-diti tedaj, da ravno ti prebivalci niso posebni prija-telji Neracera in ne morejo biti; kajti de je dlovekie tako mrzel io bodi mimo tihega grobovja padlih, britki duti rodd se mu v srcu in mora skoro sovra-&ti duimana i njega med, ki je toliko nesredo za-kriviL...
Ceski narod, kolikor sem se mogel tudi jaz sam v malo dneb prepridati, je tukaj in v okolici zelo na-iodno probujen in na visoki stopinji omike. Ta narod sima bati se propada; kajti narodne zavesti ne manjka med ljudstvom. in kar je najbolj hvalevred-no: Ceh je parodno ponosen. Da so Cehi v naroduem obziru toli9 pM dospeli in ycefili tudi y
najprostejSe ljudstvo narodni ponos. pomagala jim je j neumorna delavnost Gosp. med. dr. K., ki je ob enem j tudi 2upan v Skalici, pravil mi je, kako hudo se jim | je godilo pred 30 &li 35 leti. V Pragi ni smel no- | beden .tudent govoriti deski, ko je prestoptt iz glav-nih Sol v gimaazijo ali realko, in da bi se otrokom zabranilo desko medsebojno pogovarjanje, imeli so v Solah vsako soboto raduu, fcolikokrat se je kate.i zo-per to naredbo ^r^reSil, t. j. kolikorkrat je med tednom govoril deski in bit ovajen, toliko apoGtt je vdobil v soboto na roko. Vsak se je tedaj varoval pregreiiti se pa tudi sramoval govoriti deSdino, ki je bila takrat teptaissi. Poglejmo, dragi dltatelj, kako je danes. Cehi so si priborili vsled neumornega delo-vanja deike gimnazije, drSke realke, deSko tebnikq, in vseudililde. — Rekel sem poprej, da ss je sramoval Ceh govoriti svoj materinski jezik, kako je pa zdaj ? Ka-mor greS v gostilno, piivatno hiSo, ali tudi na prosto, sliSiS gospoda, kmeta, duj«S zab» Cehinje visocega stanu samo deSki „mluviti* (gworit), ter so ponosiie, da jih je deika mati rodila. Kako je pa pri nas ? Ztdibog mi smo Se ua krivem potu; de ne moramo, ne govotimo tujMine, zdi se nurn, de nas develj tiidi in v tujSdini potozlrao, da nam bolest pr^j neha. Bratje! otiesimo se te sramotitne navade. Castite go-spe in ljubljenn gospodidue, pokaiite ponosno z gkd-ko slovensko besedo svetu, da ste Sloyenke, ter da se ne sraraujete sladkega govora materincga. Kdo bi Vas mogel priStevati oraikauim, de to zanidujete, kar bi Vam moralo biti sveto, namred mili materinski je-zik. — Mnogo je tacih ravno med gospodidoami, po j Slovenskem, katere lomijo vedno nemSdino ali talijan-Sdino med seboj, pa kako ? Tujsdtne ne ziia, ker je rodom Slovenka in seone ni nikertar udila, slovensko govori pa tako, da sramoti vsako slovensko druStvo in to iz naravnega vzroka; ker za slovenSdino sama nid ne mara. Pripeti se ne le vedkrat, ampak je ze navadno, da naSe krasotice, de inmjo res zunanje Iast-nosti prav krasne in tudi prekrasne obieke, niso pa v tem krasne, da ne ziiajo pisati, govoriti pravilno no-benega jezika. Postrzirao stari kvas tedaj iu pobolj-I Sajmo se.
Tolikokrat sem ze dital i sliSal, da nam morajo ! biti Atiglezi in kaj vera, kake narodnosti Se po Ev-j ropi za vzgled v kmetijstvu. Prepridati sem se pa moral tukaj, da ni skoro dc2ele, ki bi svoja polja tako pravilno in s primernim orodjem obdelovala svoja zemljisda, kakor ravno Oeska. Pa tudi ceste, bodisi velike ali poljske, obsajene so s saduim drevjem. Ko se peljel v. 2eleznico od Dunaja proti Kiafjevemugrad-cu iu Skalici, vidiS med Kiasnim poljem ob vseh po-teh dolge, dolge drevorede. Po debelosti dreves vidi se, da so posebno zadnjib deset ali dvajset let mnogo cest obsadili.
Ce hodeS, dragi slovenski kmet,  videti lepo ii-vino, semkaj pridi in dudit se bodeS, kakor jaz.
Uditeljev nisein videl Se mnogo v tem kratkein dasu,  a kar sem jih videl, bili so pravi narodnjaki, pravi buditelji naroda.   Marsikateremu nasih sloven-skih uditeljev, ki bi radi svojim nemSkim predi.tojni-kom zmerom prah s devljev brisali in po nem§ko jer-mene odvezovali, svetoval bi semkaj, da vidijo, kako se  ti   obnaSajo.   Predstojniki   se lahko spoStujejo poSteno, ne da bi se narod izdajal. Sole so disto narodne,   nemSfeina  se ne vsiljuje,   in narod v vsakem i obsiru napreduje,  dasi ne sesa iz meha tuje kul-I ture.   Tukaj izhajajo brez nemSdine, a pri lias bi ne I mogli, tako mislijo nekateri in v tem nam silijo nem-[ §dino, ker so uradi deloma italijanski, deloma pa aem-I Ski. Na Ceskem uradujejo v deskih krajih vse deSko, I a v nemSkih nemSko.  Tako je prav.   Ali bi pri nas I ne moglo isto biti ?   Ce smo Avstriji in vladi zvesti I in udani, pa jej tudi pladojemo, kar odnas terja, da I naj i ona nam, kar nam tide po bozjem i dloveSkem I zakonu.   Do sedaj je bilo pa vse narobe, ker via da I nam je dajala,  kar je bilo nam Skodljivo in  nisrao I hoteli, a kratila nam je to, kar smo zeleli,  namred I slovensko Solo, disto slovenski urad. I         0 „Schuivereinutt se nid tukaj ns govori, th.
I smrdljiva kuga zatepla se je bolj v oddaljene kraje, I kjer so zaujo boljsa i rodovituejSa tla, to so taki I kraji namred, kjer ni ijud^tvo narodno tako probujeuo, I kjer ni tako razumno, iz tega pa sklepam, da vsak j podpiratelj omenjenega druStva kaze svetu, da je Slo-I venec budak i duSevni reve2, ker sprejme vse, kar j mu kateri ponudi. In gorje vasi, kjer stanuje kak tak I uditelj, da ono nesredno namero podpira za par iS-I karjotovih groSev. Narodna naSa dolinost terja, da I take Eve, katere so za par forintov zapeljane, |svari-I mo, v.hujsem sludaji proglasimo, da jih narod sodi I in obsodi. Ce se nas polasti pa mladnost nasprott J tacim stvarem in malomarnost, ugriznil bode muogo-I kdo prepovedano jabelko. Pozor tedaj strazniki slo-I venski.                                                       a. ^.
Politidni pregled.
Delegaciji ste se zopet zakljudili. Namestu I dovoliti, kakor je vlada zahtevala blizu 24 mil. gld., odbili ste 2,033000 gld.  itt sicer z 59 proti 45 glasovom. Samo ea Oger, grof Sz^chea 1
je glasoval za celo vsoto, 51 Ogrov je glaso-valo proti. Med avstrijskimi udi je bilo 8 glasov vladi nasprotnih, in med temi 5 nemSkih Pem-cev! BTribunea bere obema delegacijama hude levite, de§ da ste obe popolnem ueplodni v na-svetih, idejah. Prav ima; saj ravno v delegacijah bi se moral pokazati najzrelsi duh velike po-litike, katero mora tudi Avstrija gojiti, ako node podledi drugim velikim sosedom. Iz izjav Kalnoky-jevih je razvidno, da Avstrija meri s casom Bosno iu Hercegovino sebi prilepiti; ru-ski list! se zarad tega ne budujejo, de se stvar mednarodno pogodi.
Dr2. zbor obravnava doslej manj vazne pred-mete. ReSila se je postava, ki doloduje kazni osebam, katere bi v Skodo upnikov poSkodovale zarubljena zemljiSda. Modno pa delujejo razni odseki.
V  zeleznidnem odseku so se posvetovali o severnih transverzalnih progah; dr* T o n k 1 i pa je bil spro^il tudi posvetovanje o predlogi Her-pelje Trst.
JJrz. zbor konda svoje delovanje neki ze pred BinkoSti. BeSiti se hodejo razun colne tarife edino Se MezniSke predloge. 14., 15, in 16. maja ne bo sej zarad dopolnilne volitve v velikcm pemskem posestvu. Kompromis so libe-ralci zavrgli in se bodejo neki volitve zdrzati. Tit se kaie zopet volja za sporazumljenje! Kon-servativci bodo volili Iv. Kadhernega (Nadherny) pi. Borutina.
Wiener Allg. Zeitung se spreobreda, dr, Fischhofji pomaga. Ved o tem prih.
V  vstaSkih de^elah so tu pa tam Se majh-ne praske. Kdor se povrne do 30. maja mirno na svoj dom, ne bo kaznovan. Jovanovid po-stane morda nadelnik Bosni in Hercegovini.
Vojui skupni miu. Bylaudt je postal feld-zeugmeister.
HrvaSki sabor je poslal 4 vrlc hrv. zastop-nike v PeSto zastran lieke. V saboru je namred obravnava oRcki ze kondaiia. Piedlog: nl)ez. zbor naj izrede, da mesto K?ka in okolica je nelodljiv del kraljestev „IIrva§ke, Dalmacije in Slavanije" je bil sprejet z vserat glasovi zoper glase vladnih zastopnikov, in sicer z navduSe-nimi „2ivijo!B
Iz Rusije se Judje izseljujejo vedno bolj; vidijo, da jih ljudstvo ne more trpeti. Ignatieva bi njegovi nasprotniki radi spravili, pa jim ni Se odstopil.
Bismarku je aBundesrath* s formalno ve-dino glasoval za tobakov monopol; ali vede dr-zave so glasovale proti. V dr^. zboru misli on prodreti; pa bo slo tudi te2ko. Sicer pa je za narodno gospodarstvo -m vse eno, in skoro je boljSi monopol, dokler dr^ave pa od drugod z davki narode prltiskajo.
Pruski poslanik pi. Schlozer, ki ni Se dolgo imenovan, je bil v avdijenci pri papezi. Ta se je zadovoljno izrazil, da se bliza Prusija miru s kat. cerkvijo.
Domade stvari.
De^elna reklamacijska komisija za zem-IjSdni davek se je bila zbraia v sredo pri c. kr. okr. glavarstvu goriskem. Udje komisije zdaj reklamacije pretresaio posamidno; Se le potem se zopet zberejo, da previdno in odloduo sklenejo.
Primorska apelacijska sodnija je izrodilo pisarsko sluzbo okr. sodnije v Tominu g. Henr. Ko-bler-ju, okr. sodnije kanalske pa g. Ios. Sauli-ju. Ista sodnija je imenovala za pisarje okrofne sodnije go-riSke g. Ferd. Zigoi-a, doslej pisarja okr. sod. torn., g. F. Zarlija, doslej pisarja okr. sod. kanalske in g. Greg. Rocco-a.
Grof Chambord, ki je, po navadi, prezimil tudi letos v Gorki, odSel je 2e na svoje poletnojbi-valiSde v Frohsdorf. Celo zirao je Sel po najved v Trst za par dni, francoski listi pa so vedkrat razgla-Sali, kakor da bi on hodil po Fruncoskem ob Span-ki meji.
CreSnje so l& preSli teden odpeljali iz dorn-berSke okolice na Duuaj in v druge Beverne kraje. V sredo so bile v Gorki po 28, 30 kr. kilo. Zgodaj imamo letos grvf Sad; ali §e prej bi ga bili ylivali,
ko bi ue bilo poslednje 3 tedne  pritegnilo neugodno vreine.
DraStvo gorisfcih. gospej je ra'zdelilo od 15. dec. p. I. do 15. apt. t. 1. 58.255 juh s kruhoin v vrednosti 2450 gl. 33 kr.
PreSlo soboto so izvlekli pod Stracicami iz Sofie mladega, ceduo oble5enega filoveka, ki je Se gibal, pa je umrl, ker ni bilo prave poiao5t. Spozuali so v njem nekega N., ki je oil §e ie ta mesec nastopil suplentsko sluSbo na goriSki visi realki. lovoda ta-kemu koncu zivljenja ue ved6 gotovega; dozdeva se samo, da je bil N. prebojazJjiv gied6 na Sulsko nad-zorstvo.
Presknsnje kmetijske Sole na slov. oddelku so prelozene na 2. tnaja.
t Dr. Anton Ligon — v pcprejSojih dubah vsoloj poslauec v na&era deielnem zboru-je umrl preteklo nedeljo po kratki hmli bolezni v tukajsnji bolniSnici mtlosrcnik bratuv. Uoi je bil §e le 53 let star in sicer krqiak, & nesrefine premozeojske in dru&nske razmere ogrenile  so  mu zivljenje in skopale pred
ttsom rartvaSko jamo. — Kot poslanec je bil dr. igon vedno zvest, dasi ne~ prav zgovoren zago-voniik narodnih nasib. svetinj; delczil se je pa tu-di zvuuaj del /.bornice v dru^bi z dr. Lavric>eui in tovari&i narodnega gibanja iu delovanja goriskih Bio-veucev. 0 svojetn casu pripadal je stranki in 1 a d i h Slovencev.
Prijatelji so mu oskrbeli dostojen pogreb, kate-rega se je delezilo lepo Stevilo gorilkih dostojanstve-nikov, g. dezeini glavar, dez. odborniki drugi de2. uradniki, nacelnik okrozne sodnije, veC pravnikov in druge gospode, Dez\ odbor mu je polozil lep venec na rakev in enega prijatelji. (Prijatelji mu postavijo ne-ki tudi primeren spomenik ob gondii. Ur.) Upajmo, da je naSel na onem svetu bozji inir, katerega mu tu ni privoicila neraila osoda.                                Y.
Ch Ianez pi. Baldini in g. Ian. pi. Z o 11 i staimenovana za p o t u j o e a ucitelja z a k m e-tijstvo, prvi za Trs t in Gorico, drugi za Is-tvo. Poizvedavali ali ni*5 izvedeli nismo, sta-ii voaca slov. hi hrvaSkega jezika. Drugafie bodo tiaSi kmetjo prisiljcni, prito&ti se mt.sim drz. posianeem.
Iz Sempasa. PreSIi tedeu v Serbijo od.slciiu zivioozdravniku gsp. Andreju Batic-u privoScimo vse dobro; z druge strata pa obzalujemo izgubo nagega vrlega, narodnega domafiina; kajti humorist, splohiz-dfttna raoc „bralnega druStva", jeden glavnili doma-Cih stebrov nas je zapustil. NaSemu kmetu se je bil za 6asa Bvojih zivinozdravoiSkib poskuS'enjj s priljud-uostjo in zmoitoostjo v stroki jako prikupil, tako da ga mnogokdo pogre§a. Bog mu dajsrecol klicemomu Sempaski rodoijubi.
Zalostno je, da nas take raoci zapu§Lajo, Se bolj pa,  da morajo drzavne meje prestopati,  ako hoftejo do slu2be priti; pri nas se pa naSega jezika ueztno- I zni v slu2be postavljajol                                          |
E pur si muovc. 13. t. m. je bil g. zupan CernatiC radi opravkov k okrajni sodniji povabljen. j Pri tej priliki bile so pozneje pri g. Devetak-u, dez. Bvetovalcu, tudi medsebojnosti na dnevnem redu, nam- I re5 radi sloveoskega uradovanja. Obljubil jo g. De-vetak naSemu vrk.au g. 2upauu, da bodemo v 6asu jednega meseca iz ojegove uradnije le slovenske vloge dobivaii. In gb'j, se ni 14 dnij proSlo, ze so nam dolli slovenski pozivi. V dolzaost mi je toraj, da to veselo novico bralcem objavim, kar naj tudi priCa, da je g. Devetak svojo obljnbo mozato spolnil. Iauko.*)
Viriska razstava v Dorabergu. Dae 7. maja t. 1. priredi dornbersko vinorejsko drustvo vinsko raz-stavo domacih vin v Dornbergu. Odtvorila se bo razstava ob 10. uri predpoludne. K obilni udelezbi v-Ijudno vabi vse prijatelje vinoreje
odbor vin. dru§t. v Dornbergu.
Od beneSke meje do§el je uredniitvu ta-le popravek; »So6aB §t. 6, t. I. prinesla je dopis „od beneske meje 31. Jan.*, v kterem pripoveduje dopis-ntk med drugim, 8da je od§el 29. Jul. pret. 1. iz Prosnika kaplan slabega slutja, kterega je 14 druzm ofiitno s petardami in dinamitom kudo 6rtilott. — Go-riSki nV Eco del Lit* pa je ondau prinesel do-pii iz Vidma, v katerem ka2e omenjenega kaplana v oblicji povsem drngem in dobrem. Ker „Soeaa dozdaj ni prinesla nobenega popravka. popraSeval sem pri ve§&b. oaebah, kaj je na tem. Izvedal sem za gotovo, da bEcov" dopisnik iz Vidma govori resnico, in da je dotifini kaplan, zdaj fajmoster, duhoven vreden vse casti. Crtile so ga nektere druzine, ki pa niso na dobrem glasu, le zarad tega, ker ni prepustil, da bi bilo njegovo stanovanje popivaIi§ee in zoirali§Ce igral-cev, kakor je bilo prej v aavadi. Vsakdo mora take-ga dubovna le pohvaliti. Zato je tudi bil in je §e od velike vecine Prosni§kih faranov, kakor od vseh, ki ga poznajo, visoko dislan in spoStovan. Prifia temu} da se je veC far zanj potegovalo in prosilo, da bi ga dobile za svojega duSnega pastirja. — Ki cuda po~ tem, ako beneSki duhovui 2eljno prifiakujejo, da tudi
„Socatt/ ktero radiberejo, piinese popravek*) intako Cast povine vrlemu duhovnu.
VojaSke vajevTrstu sepiiCnijo due l.raaja.
„Slovenski jeza, kat. pol. drusivo imela bo due 30. t. m. ob 5. uri po poldan v Biijaui, na po§ti, svoj ob6ni zbor, in sic«r na dnevnem redu j(^ volitev ptedseduika in odbora (7 odbornikov in 3 uamest-nikov).                                    Osnovalni odbor.
Skof poregki Glavina pride iz Istre za §ko-fa v Trsi. To imenovaujc zopet ka2e, da ua Primoi-skem vlada Depretis. Mnogi pa iniajo upanje, da bo Skof Glaviua neke doslej opraviCene pomisleke od-stranil z dejanji. Vesulo bi bilo zares, ko bi se viSi tr2. pastir spomnil, da je blizn Twta njegov sloven-ski rojstni kraj, in ko bi imel svojega preduika vedno pred oCmi,   Potrnbn jc skrajna za to.
Slavnost na Notranjikom na prid „Narod-nemu domu" uamcravajo veliko napraviti to poletje. Tega due bi se muogokaka tofika pretresala narodu v poduk; vse to hocejo natanfineje dogovoriti in dolo-citi 7. t. m. v Cirknici, kjer se zberejo mnogi rodoijubi k vesehci.
0. Laschan, 2upan Ijubljanski, sc je tej cost-ni sluzbi odpovcdal, pctem ko je ?.upanil 8 let. 25, t. m. so ga izvoliJi v mestni seji za 6 a s t n e g a obca-na; Slovenei niso glasovali. Iutre bo volitev novega gupaua; v ob^e se misli, da bo izvoljcn g. Graselli. — V isti seji 25, t. to. so se nove volitve potrdile.
Minister Pra2ak, kakor se „S1. Narodu" te-legrafuje, je 2e odposlal ukaz gled6 na slovenski je-zik nadsodniji v Gradeu, da ga obznani vsem okr. sodnijam.
Ob5ni zbor druStva „ Nar. Dom" so zopet odlozili.
„LjudSki glasu bo neki izdajal %& a prib, rneseccm gosp. Hader lap, dosedauji urednik nSlo-venca;" g. Jos. JeriC pa prevzamc vreduiStvo nSlo-venca".
Poozije. Zlozil S, GregorLia. V Klein in Kova-devi tiskarui je kM prvi zvezek v tako krutmi oblc-ki, v kakordui nisi videl §e umotvorov slov. pcsni-kov. Krasni izdaji odgovarja pa popoluem tudi vse-bitia pojedinih pesnij in v, skupuosti. Ti proizvodi so pravi zakladi, s katerimi nas je pocustil, razvesulil in obogatil novi pesuik, pa dovolj in zuan po imenu X najbolj iz dunajskega „Zvona". Dobivajo se Poezije nascga bli^ega rojaka po 1 gl. zvezek edino pri g. Ig. Gruntarji, e. kr. notarji v Logatci, ki je iz-dajo /.alozil.
Archiv fur JHeimatkunde prina§a v 5. st. t. j. na 5. polivitaualjevauja odstavkov, ki smo jib ze imenovali. G. Sumi, kakor se vidi, zaporedoma priob-fcjije vazne listine o slov. zgodovini.
„Slovcnski Narod" nam na poslodnjo „SoiSou od-govarja in so z liauii noreujo prav po advokatsko, v slabscin pomeuu besede. Na§ odgovor pccobrava tako, kakor da bi ini bili dolali kdo ve kako „logiCno skoito:t in poskoke, Cos, da smo od „S1. Nacoda" nam dam naavot najprej ocenili kot dober, potem pa kot „flogelhaftu. Kakor da bi g. odgovarjaloc no vcdel, da smo ga b prvim Btavkotn ironicno, potem pa tudi formalno naravnost, kakor zasluzi, *avrnili. Dobro smo njegovo misel imenovali, ko bi so bila pogton o nanagala samo na konfiskacijo, katoro bi nas zadcvale; d r u g a c e emo jo povedali v aoglasji z drugimi mo^mi, potom ko je moral vsakdo oni nasvet kot s p 1 o « c n in v opiosnoin pomonu kot b u-d o b o n smatrati. Sofizeai, kakor ga ,,S1. N." v odgovoru piiobfiuje, jo toiej proplitev; saj tudi ljudjo, ki Be niso logiko uCili, cutijo vsaj, da jo mogofie in treba drugafio izvajati raz-sodbe in sklepe, fie enim in istiai pojmom in raz-sodbam pomon kot praoinissam apreminjamo. In ta-ka jo bila v naiem odgovoru. Sicer smo pa to pojasnili samo zatogadolj, ker se g. kritikar toliko naivno obuasa v presojovanji, ko vejo drugace iz vsoh njegovih vrst samo zgo-rej ozuaceni advokatski dun. Tako n. pr. se izpuSda on v zad nj o konfiskacijo „S1. Naroda", katoro smo mi samo p riUc-no omenili, zato ker ta konliskacya se je po znoje izvr-Sila. Nam je bilo odgovarjati naprej&nje zaplenjone stc-vilke „S1. N.u Tudi ni „8l. N.u se nobeukrat letoa toliko §i-rokoustuo naznanjal, da jo bil zasefceni list 30 ur zapecateu, kot se to naznanja v odgovoru na nas. Po vaem torej nam ni treba se lioditi se ucit logike v Ljubljano k onemu kriti-karju v „Slov. N." ki zna ta^ o sofistifino odgovarjati in iz-govarjati se; mi izhajamo zrealno in reelno logiko, kakorsna jo bila doslej v obfie v Slovencih v navadi. Vam, g. kritikus, so tedaj ni Se bati, da se „nalezete iz Gorice nelogicnih skokov", vsaj nikdar takib ne, kakorSne jo nckdo preslo jesen ob zborovanji kranjsk. de2. zbora na prrem meatu „8l. N." kopi6il v malo tednih v toli-kem stevilu, kolikor se jib ni dotiej zagreSil isti „S1. N.u, odkar iz-haja ! Da je „S1. N." ali, bolje, da je ta ali oni sodelavec „S1. N." v odgovorih nepraviden, razvidelo se jo isto jesen, ko smo bili dokazali mi, da „S1. N." sam sebe pobytu kar jo z molfianjem kot resnico sprejel. Da je kak sodelavec „Sl. K." tudi strasten, pokazalo so je tudi ob tej priliki ravno proti „Soe1".
„Slov. N.u jo bil letos razmerno zares vc6krat zase2en, in mi Bino torej ze v 8. st. „Soce" 2 4. febr. poroSali od besede do besede tako-le: „Sloven3ki Narod ima bude dneve; drz. pravdnik ga Bhrani za lastno berilo skoro vsak teden po parkrat in to tudi zarad takib novic, katere pti-nasajo drugi zmerni listi avstrijski."
Slavno ob6inatvo slovensko prasamo ob tej priliki, ali smo mogli dostojniSe porocati o razmerah slov. fiasnika? Ali se ne kazo v nasi izjavi obzalovanje, da se slov. listu trdo
*) ,.SoCa« to rada stori in bi 8o raj8a preklicala druge veliko veCe krivice, ki se slovenskemu narodu v Boneciji god<S, |a k^fiSv 2ftliS>°S &d bodo go4il« tudi dalje in dal^e,     Ur,
godi? Ko so se konfiskacije „S1. N," le Se ponavljale, izra^ali so mnogi narocniki in bralei nejevoljo, da se jim naS dnovriik tolikokrat ob najvaznojih dnevib (nedeljo, ponedoljok) odjem-lje. In mi smo to mirno poroCali, z dostavkom,' naj bi „S1. N.,u ce bodo razmere §e dalje take, ekrbel tudi za drugo izdajo. In isti „S1. N.u nas takoj napade, 6e§, naSe n a-v i d e -/ n «, dobro nasvete naj za so ohranimo, ker jih zelo potrebujomu! Kje je tukaj pri „SL Navoda" dostoj-nos«, katcro on tako hudo pri nas pogrega? Kdo mu dajo pravico, njiiu oSitatl, kakor da bi mu mi samo dozdevno, torej h liudobnim namenom, nasvete vsiljovali? In to nam o-dita isti „S1. N.", ki mora pac dobro vedeti, dft vse zdrayo gibaiijis naisega dnevnika, kakor drugik slovenskih listov, z veseljeiM 7.aznamujomo in tudi podpiramo!
Pa dovo'j smo povedali 6 obnaSanji nektere vrsto_sode-__
laycev „S1. N." Taka poTemika je gotovo noplodna, kor di-roktno ni5 pozitivnoga m rodi; ali potrebna jo, da odstrani zapreke, ki ho sfavljajo mirnoniu, vzajemno po«peIeval-n o in u s o doloTan j u za eno in iste konocne namere, V torn zmislu so torej poleroika vendar «pla5» vtoliki mori, kakor boj proti vsakovrstnim prirodnim in zadrzkcm dru?,bonogft fcivljenja. V torn zmislu bomo hudobfjo zavrafiali, ko bi dru-gnSo „logi5no skoko" kjor nam no fikodujojo, tudi prozimli. Toliko proHtora smo si (fanes ukmdli, da bi neopravifiono pro-napotoHt oMMfiilf, naj so nam polnle od katoro koli Rtvani, Naft odgovor jo toroj ob»o2nigoga pomona za bIov, rftzmore v qMq,                      _____________
Razne vesti,
Eingtheater-Bka pravda. Po2ar, ki je 8. dec. 1881 v Ringtheatru na Dunaji kakim 400 Iju-dem vnifiil Zivljenje, nastal je bil vsled mnogostransko zanikarnoeti od strani onih, ki so imeli najve5o M&-nost zabraniti toliko nesreco. Tako nenmrnost moral je obsojevati ves po&teni svet, in Bodnije so %&Mq v resnici takoj preiskovati stvari, da bi se kaznovali oni, ki so neizreLno zlo zakrivili. All postave m no-popolne zlasti tudi za gledilga, in silno te^avuo je na to Ktran soditi in obsoditi, kakor bi bilo potrebno.
Dii, pravdnik dr. pi. Pelser, ki jo matevyal nabiral za ringtheatersko to^bo, imel je hudo nalogo; to2ba je v vsem nacrfcu In v razlogih dolga. Obravoa je te dni na Dunaji, ki je z drugim svetom radove-den, do kam bo posvetna pravica dosegla zatoience. Na zato2ewi klopi pa sede: prejlnji 8upan dauajskl Jul. vit. pi, N o w a I d; France J a u n e r, ravnatelj ringtbeatrov m to nesrefie; Jos. Nitsche, maii-nist; Avg. Breithofer, gasilnl stra^nik; F» Geringer, biSni nadzornik ringtheatra; Ant, Landsteinor, c. kr. policijski nvetoval.; Ad. Wilhelm, mestni stavbeni in^enir; Leon. 11 e r r, oskrbnik mestne ga-silnc strafe.
Nekaj teh zatoSencev |e bilo U izpraSauih pred sodnijo; ti zavracajo krivdo eden na druzega. Priz-navajo torej oCitno, da bi se bila utcgnila nesre5a zavr-niti. Vidi se, da je gospodarila nezaslisana nemarnost, in vidi se, da vsi zato^encise nc bodo mogli nikakor oprostiti, dasi se imajo vsi za n e d o 12 n e. Pric je veliko, in te bodo razkrile, kako lahkomiselno se po-gostoma ravna b clovcSkim zlvljenjem.
Charles Darvin (roj. 12. feb. 1809 v Shrewsbury) umrl je 19. t. m. na svojein posestvu Downna AngleSkera. Bil je velik naravoslovec, ki je preisko-val zivljenje zivalij in rastlin. Izdal je ranogo uCenib del, ki so zarad velike natancnosti in obseznosti na-zorov zaslula po omikanem svetu. Ou je mirno snivel, ali njegov nazor o boji za Zivljenje, katerega je opazoval med zivalstvcm, napravil je veliko hrupa v sedanji dob), ki recti mnogo gnjilega v Clo-veskem, druzbinskem in politiCnem zivljenji. Najslabio strau njegove teorije so porabili in s tem pokazali, kako se brutalnost najrajsa poprime nekih kro-gov in neke „rasett, ki se zakriva za semitskim imenom. Darwin ni prvi naravoslovec tega stoletja, kakor ga hoSejo proglasiti; v tem pogledu je veliko veci n. pr. Uobert Mayer, ki je umrl pred par leti. Tudi je Darwin imel prednika n. pr, v uceneni Lamarku, ki je veliko eksaktuiSe mislil o istih zako-nih, katere je Darwin nekako zmedeno in nepopolno razglaSal, najbolj zato, ker ni bil izurjen po matem. in fizik. naukih. Pac pa je Darwin tisti naravoslovec, ki je s svojimi deli ali, bolje receno, s prej imenova-nim naukom najbolj vplival na sedanji kultur-n o zivljenje. Toliko tukaj, ker se veasih tudi po na-Sih listih bere beseda „Darwinizema.
Dr. Jos. Aschbach, prof, zgodovine na du-najskem vseuCiliSci umrl je na Dunaji 25. t. m. Bil je ljubeznjiv znacaj* kottakjovprijetuem spominu gotovo tudi innogim Slovencem, ki so ga nekdaj ^oslu-Sali. Bil 81 let star.
Javna zahvala.
Vsled sejaega sklepa od 22. t. m. izreka pod-pisani odbor najtoplejso zauvalo vsem p. n. gospodom dostojanstvenikom goriSkim, ki so blagovolili 16. t. m. pofiastiti veselico slovenskega bralnega in podpor-nega druStva se svojo nazo5nostjo in z guiotno pod-poro. *) Narodna, cSloveko — in domoljubna uaCela na
*) Razun v zadnji „So5i" navedenih p. n. gospodov Ste-je drustvo s posobno radostjo in hvalezaostio med gosto svojo ustanorae slovssnosti tudi g. dozelnega glavarja, viteza dr. Pajerja (ki je bil po nakljuoji wpuSCen, kakor n. pr. tudi dez. odbornik g, Gassor, potem ptodsod, vet. druitva Ga*
kerSanski podlagi, ki so pridobila druStva prijaznost in pakloojenosti. p. i». gg. gostov, bodo tadi  naprej vodilo dru§tvu in odboru v ojihovem delovanji. V G or i ci, 25. aprila 1882.
Odbor
slovenskega braloega in pod-
pornega druStva v Gorici.
Zahvala.
SpoStljivo poLpisane zahvaljujemo se s tern iz dna nvaleinega area v svojem in svojih aoprogov iroe-¦u vsem prefiastitiro dostojan: tvenikom tukajsnjih ura-dovinsastopov, velestovanema druStvu vojwOrifa vete-itnovMglanema podporneniu drostvu obrlinkov in vsem blagim osebaxn vaeh atanov, ki so blagovolili naSemu iskreno Jjubljeaemu, preraao uraerlemu oietu
g. Ian. Kerst Michelitsca-u
akaxatl s tako odlicnoatjo poslednjo posvetno iast, apremjjevaje ga k vecnerau pocitku.
Hvala tudi za aocntje, wun «d weh strany iz-raieno.
Hvaleiao udane Were:
TerezijaPovSd, Eliza pl.Mnlitsch, Ivana Panletid, rojeoe Michelitsch.
v Gorici, 24. aprila 1882.
Za bliinje § nam ice priporocamo laosko le-j to prepozno iziilo:
Raxlaganje sv. roinega venca za Smarnice: ia tudi vae druge ease a aledefim. obsegom :
a)  Zakaj iiaaino Marijo Caatiti, kako jo dastiuio sploh; kako jo fastino z roiuiw vencem; kaj pomeni vera, Goapodova molitev, angelovo Ceaaaje (1. do 15. dan);
b)  premi&levaDJe petnajaterih akrivnost veselegu, 2a-iostnega in caatitega dele (16. do 30. dan); 31. dan usmili se doL v vicah;
c)  navadue molitie: jutranje, meddaevae, vecerne; aalne, spovedae ia obhajilne; lavretaoake Jita-nije; devetdoevnica in tridnevnica;
d)  nektj pesein: Mariji Devici roznevenski in Se de«j aet drugih.                                                        !
Knjiga se toraj, ne le za poduk ia premislje-vanje, ampak kot molitveaik vsaki cas lahko rabi.
Ydja v pol platuu 75 kr. v pot usoji 80 kr., vse v osiiji 95 kr. in z zlatim obrezkom 1 gl. 15 kr. Katol. bukvama v Ljubljaai.
Sladci«5ar
Anton Luziiik,
semeniska uliea §t 3,
vljndno naznanja, daimaveliko zalogonaj-boljsih via in likvorov v boteljkab. Spre-jema vsako narofcbo, kakorna: putice, pin-ce, torte, krokante, sladoled itqoQ *p|vajo se pri njem. vedao frisne mofcnate jedi (paste), najfinejse konfete (bomboni) in pa pravi naravni slivovee na drobno in na litre,
Tudi je on edini zaloznik slavnozna-nih via v boteljkah iz kletjj .$g. Xevi v ViUanovi priJTarri.
Vse po najnizjth cenah I
KupSija z diSavino
ANTONA MAZZOLI-JA
V GOWGI, v gosposki ulici (via del Signori) St. 6.
Ta je dobro preskrbljena zaloga zdravilnih disavin, kemitfnih izdelkov. raznovrstnih recij za barvarje, smletih bar? na olje in snhih, vsako-vrstnih JopiCev, doraacih in tujih lakov (firne-zev) za vsako rabo do najfinejse vrste.
Glavna zaloga ceraenta za pocasno in naglo delo, prfih vrst in je, kakor se s porolt?om zagotavlja, za vsakotoro delo in po ceui, ki se ne boji nobene konkurence.
Edina zaloga toliko imenitnega strupa za rai§i In podgane.
Edina zalog:i toliko imenitnega laka Vater-propf-ovega za porabo na kakoSni koli tkanini, katere voda potent ne preinofci, toliko za dezne plasCe, kolikor za vozove itd.
Zaloga zvepla prve vrste za trtno ivep-lanje, in po preugodnih cenah.
UpajoL, da rae slavno ob^instvo pocasti z obilimi naroabami, obecujem to^no postrezbo z neprekosljivim blagom vsake vrste in se po-klanjam z vsem spostovanjem
Albert Kicdl
v Gorici Via Morelli št. 4
napravlja razne strelovode po najnovejšem »istemu, strogo postavno in z bakrom trdo zvarjene, ognjeno pozlačene z bakrenim dratom. S"4'Oletco praktično skušnjo nastavlja šara ali pa povč, kako se strelovodi nastavljajo.
19IERIM0.
Iran jih
A. KEIF, Wien, 1., Kolowratriii^ 9.
K. k. cone. Hmpt-Aiintur. PrMpeote flrttli.
Bergerjevo medicinsko
AI1L0 IZ SIHOLE
PriporoCeno po medic, strokovnjakih, rabi sesko-ro v vflCh evropskih dr2avah s sijajiura vspehom proti
vsakovrstni necistosti na polti, sosebno proti kroniCnim in luskinastim Iisajem, hra-stam, nalezljivim hrastam, prcti rudeCemu nosu. oze-bljirai, potenja nog, prhljaju na glavi in bradi. — Berherjevo milo iz smole ima 40% smole iz Iesa, in seibiatv^no.razMuje od v.seh drugih araof, ki m prodajajo. - - Da se prekanjauju izogne§, zahtevaj dolo<5no Berberjevo miio iz smole in glej naunani zavitek. V dolgih in hudih poltnih boleznili rabi sezvspehom na mestu mila iz smole Bergerjevo med sraolnato-^veplenomilo; kdor bi hotel imeti rajsi to, naj zahtevo cdino Bergerjevo smoluato fvepleno milo.. ker zunanja ponarejanja so brezvspeSni izdelki. — Kot Beostro inilo iz smole za odstranjenje nc-^istostij na polti, zoper hsasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi:
ki .ima 35%. glicerine in je fino perfumano.
Ceu a koandTiika mtt 35 hi too ml
Glavni razpo^iljavec: lekarnar G. Hell v Opavu. Glavna zaloga za Gorico pri gg. lekarnarji F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni.
Lekarnica „Alia Madonna" vKormiuu
Velika zaloga vsakovrstnih zdravil.
FRANZONI-JEVE
^skdke pastiljce iz ka-
tamarindune.  -Eo-,
imagajo  prott   uadloz-
/uostim   v  giltt, proti
kailju,   hripavosti,  pr-
anemi kataru, ugajajo posebao pridigarijem uCiteljem in:pevcem. Kaj se pazi, da je m vsaki ikatlji zna-menje iznajdea in no vaako Skatljico vtisnieno ime j,FfanzomB.
Vsaka Skatljica stane .25 kr. DobLgecfcudi v Oorici vilekarniei Pontoni jevi v RaStela; v Irela v lefearaici*dgnola • na €orao.
Vloinih in
speknlacijskih
popirjer n,akup r rn&h kombin»cijah
pvoate cpckdlaeije. kenaorelj in premfj
izvritye _ pripoznaao rtelno m diskretno po ori-gicalnih kursih na
fiimajski feorsi
za ATstrp-Qgrsko jedino merodajna banka wLeitha« (Halmai), Wien, Schottenring 15. SirokOTnjaSka, na-bgla in akulena informaeija, telegr. avizi, na pog-ku§njo Sterilke financ. in weckanjskega lista „Lei-tl»a*, kakor bogato ,bCO§Qco (vse evrop. sreiSkanjake na5tto,.ppjasnilo za vloga in spekulacije in Bpekula-cijska popi^ja i. t. d. franco in grafis.
Temeljita pomoč vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni.
Ohranjen je zdravja
upanje »o večjim delom »a čiftčenje in snaženje so« krovfre in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljena- Najboljše za to sredstvo jo
i JtafiMUBl
^ivljonaki balzam dr. Rosov odgovarjn popolnom vsem torn zahtevam; isti oiivl v§e prebavanje, uareja zdravo in Cisto kri, in truplo dobi svojo prejinjo mod in zdmvjtt zopet. Odpravlja vse tciko probuviuije, oho-bito gnjus do jedi, klslo riganje, napetost, olje-vnnje, krL v ielodci, zaslinjenost, zlato iilo, pre-Obtezende Modca z jedili itd., jo gotovo in dokazauo domade Hredstvo, ki m jo v kratkem zaradt ivojega iz* vrstnega uplivanja ob6o razgirilo, 1 velika sklenica 1 gl., pol sklenice 50. kr.
Na stotinc pisom v priznanjo je na razglod pn-pravljenih, Razpowllja se na frankirane dopise na vse kraje proti poStnemu povzetju svote, Voleconjoni gospodf
8, toplo zabvalo Vum nnzimnjam, da mi je po* polnem pomagal VnS dr. Kozu zivljonuki balzam proti » raoaecev inijajoei bolecini,, to je proti ttrantkaniu vjedauju na prnili, zarad 6oBnr sem imel luiJo naponjft-nje in iclodcni krL.
Odkar rabim ta loV, sem popolnem zdrav in se dobro pof-utim, kar se mi prej kljubu vsej zdravniiki pomo5i ni tnaglo posrcCiti. Sprejmito toroj mojo srfino zabvalo, in priporofiam to zdravilo vsem, ki trp& vuJod enake bolczni.
Tfneny ^.jjezd                      Joslp lyrl, sodar.
Hr SVARJENJE1 ~m
Da se izogno neljubim nnpakam, zato proaim vse p. n. gg. nurocnike, naj povsodi izreCno dr. R0Z0T ilv-ljenski balzam iz lekarnc B. Fragner-ja v Pragi za-htevojo, kajti opazil sem, da so narociiiki na vco krajih dobilt neuspesno zmes, ako so sahtevali samo zlvljonski balzam, in ne izredio dr. Rosovega ^ivljonskego balzama.
Pravi ir. hw \u\\mi\ him
dobi i-a samo v glavnej zalogi izdelovalea B. Frag-ner-js'., Ickarna „k Lrnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Kr. 205—S V G011IC1: G. Drtstofeletti. lekarniaar: 6. B. Pontoni, ickurnicar. V OGLE/I. Damaso d'Klia. V TK»TU: 1', l'rendini, lekarniCar; G. Foraboschi, le-kunvcar J. Serravallo. V ZAGREBU; Sigm. Mitt-bach lokuniit';ir.
Vse lekarne in vedje trgovine z materi-jalnim blagom v Avatro-Ogerakej imajo zalogo tega zivljenskega balzama.
TAM m TUDI DOBI:
Prazko domade mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se zenam prsa vnamejo, ali etrdijo, pri bu-Iah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Crvu v prsta in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmas" cenji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper ravmatidne otekli-na in putiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, roah, v ledji, Ce si kdo nogo spabne, zoper kurje ocesa in potno noge, pri razpokanih rokah, zoper liSaje, zoper oteklino po piku mriosov, zoper tekoce rane, odprta noge, zoper rak in vueto kozo, ni boljacga zdravila, ko to mazilo.
Raba je priprosta; mazilo (zarba) se namaio na platneni robec in se pritisne na bolno stran. 6ez 4— 6—S—12 ur ae naredi nov Salter. — Zaprte bole in o-tekline se hitro ozdraviio; kjer pa ven taLe, potegne mazilo v kratkem vso ognojico na-sa, in rano o-zdravi. — To ma~ilo je zato tako dobro, ker bitto po-maga, in kar »e po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vse bolna ogmojiea ven potegndeoa. — Tudi za-brani rast divjega ratsa in obvaruje pred saatom (fcrnim prisadom): tudi bolecino to hladilao mazilo potisi. — Odprte iD tekoce rane se morajo pre/ z mlacno vodo miti, pot»m Se le se mazilo nanje prilopi.
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr.
Balzam za uho.                      j
Skugeno in po mnozib poskusih kot najzaneslji- i vejSe sredstvo zaaao, odatrani nagluhost, in po njem se dobi tudi popolno uze zgubljen slah. 1 sklenica I gi. a. v.
I?dajat^s>'o«iwo^t%e        >g--|QP^mK^wL                                    T gorici.