Lelo IV,, šiev. 53« V Celfu, četriek dne t%. mafa 1922« PoStnlaa plačaita v aofnuini. ^^^^ Licejska knjižnica ^V^B ^H ^H^ ^H ^H ^^^^^V ^VwH ^H^BlDulzni izti^ß®5^W\ Ljubljana ^^^^^B, ^M ^H ¦¦ ^H I^^^^Ä r^^JI Stanc lerno 18 Din, mescčno 4 Din,^^mijblhlsjjj^rtuo 120 Din. — Oglasi za mm višine stoipca 40 p^ffrtStÄte med tckstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posomezu& štavlllta st&ne 50 p. Izt&aja vsaK toreK, čeirteK fin sobofo. UrcdriiMvo Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. Upr&ttntotvv» Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. C=a Račun kr. poštiiega čekovnega urada Stev. 10.066. ^ IVAN PREKORŠEK: Ceška manjšina v Ävstriji- V eeških listih se zadn.ie case živa- lincjše razpravlja o nsodi češkega življa v Avstrjji, gre se pri ieni predvsem za eeško uarotUio manjšino, ki živi na l)u- naju in kojo nemški poznavalci in poli- tiki cenijo števiičiio na priüen.) 400.000 duš. To štcvilo jc v resniei gotovo mnogo večje, predslavlja pa že saino- posebi vsega upoštevanja vrcdcn üinl- telj, s kojini niora računati i republika Ceškosloveiiska i Avstr.ija. sai tvorijo kompaklno silo glavnega mesta rcpn- büke Avstrije. Zgodovina češkega življa na Du- najn je nam Slovcnceni dobro poznana šc iz onih časov, ko jc Cchc in na.s spn- jala ista skupna, trpka usoda tezkih na- cijoualnili borb v avstrijskih easih. Ce- ska dunajska naselbina ni iiikaka nmet- i»a nacijoualna sivoritcv, ona (ndi nt plod ali uspeh kakc vladiie poütikc oru ie samonikia, naravna. Trajnega odioka odvisiiih Jclavnih sii zlasti ;/. kra.icv južiie Ccškc in Morave v nekclanjo a\- strijsko prestolico. ki -jc bila center tr- govine, (?brti in in'dnstrije vseh podo- navskih deze!, ni mogla zabrani-i dunaj- ska politika. Ceški pritok na Dnnaj''ie ponionjal za lo vejiko mesto vedno nt;- vo rcgeiieracijo, donašal ic sveže, inia- do delavne silc, ki so se vzdržale po svoji žilavi dclavnosti in po svojih skroinmh zahtevah, po svoji veliki sted- Ijivosti. Dimaj je živcl trajno v vec air nianj ostrih narodnih bojili s cVskiiu /i- vljcni dunajskim. Naravno je. da se je v teh boiih izgubilo ogromno šievilo Čc- liov, asimilacije ni moffla docela zasta- viti niti največia skrb in ziiana čošTta požrtvovahiosfc. I^iiiaj je bii velik za- dosti, d:i je v vclikili požirkii; pil čcško kri. Kar pa se jc v dolcfih püidcsetlctniii bojili ohranilo in vzdržalo, to jc bilo v o.i liacinu in srcdstvil], kako bi se mogio odpomoči. goypodarskeinu prüpadanjn Duiiaja. Clankar prihaja do zakljneka, da bi bilo naiboljšc, da sc češka naroüna inaiijšina z nunaja odseli in sicer n:t Slovaško in one nove pokraiine češkc repiiblike, ki jih označiijcjo z imenor >:Podkarpatska Rusija«. Ta načrt odo- bravajo bajc tndi nekateri česki politl- ki. »Narodni Listy«. slasilo veške na- rodne demokraeije nastopa oslro prori mislj, da se žrtvnje češko dmiajsko in«- njsino v korist uemškc^a Dnnaja isto- Oasn-o, ko Nemci na Ceskcm branijt.s vsako ped svoje posesti z vsemi sretT- stvi in nasilnirni inctodanii, ki so lastnt ?teiTiški naeiji. CcIh tvorijo na Hunaiu v glavnein obrtno-delavski de! prebiva'- st\a; z odpad.oni teh delavnüi pridobit- nili slojev bi bilo Dimaju prizadetc vec .H'ospodarske škode, ko korisii. Na drugi strani pa ni nikdar mogoče prcseliti ves česki živejj na tcritorij čcskc državc. poslcdica vsakega nmetne^a poskusa bi znacüa Ic oslabljcnjc in žrtvovanje Civ,- najske pozieijc za Cehc. dasi si večina dnnajskih Celiov žcli v svoio novo na- stalo češko državo. Iz dvch vidikov sem smatral y.u primerno, da sem razpravüai nakratko o češkcm življn na Dimaju. Prvič jc usoda dnnajskih ter sploh avsfrijy.kih Cchov tesno spoiena z nc- jednako tisodo naših korosküi sloven- ccv in Mrvaiov, ki so ob štajcrski in o- tvrski tfranici prij)adli Avstri-i. Kako» Ceskoslo\'cnska repubiika !1^i scvcni z.- Cehe. taiio (\'ori na ju^'u /a üase jut^o- sJovcn.sk:: nianišiiie v Ävstriji nasa dr- žava -•¦ zaledjc. Vsled notranjüi nepn- lik. ki jih rodi med jiani/ deiTia^o.nija. nezrelost desor^ani/aeija in Icnoba, po- meni danes nai5a SHS slabo zalcdje in neii|)oštevan<) oporo oiiim, ki so nam bili odvzeti po lastni. svoü in naši krivdi. Drusic jc za nas zcio, zelo potreb- lio, da vidimo in se ucimo od naših se- verriih prijateljev in zave/nikov, kako onj razpravljajo o svoji dimajski niani- šini, kako skrb posvecajo svoji pozici.il ob Ouiiavii, da nc ntrpi oslabljcjija, Kako snio pa ravnali ini z našo Ži Mjonsko pozieijo ob .liulrami in kako ravnamo šc dancs? S svetim PiSmon, bi -Kcl: piistih sino oveice volkovmn, nc- i^ianii niili iuiiaški pastirji so jih sra- niotiio zapustili (er si šli iskat boljših niest k svojiui bratoni v državo od Sr- bov osvobojeno, ki Jili jc sprejernala in jih prevzenia, pa ne poniišlja danes Se dovolj resno, da ubija s tem svojo pozi- eijo ob Jadranu, ki je vse navdiišenc zbirke denarja nc bod,o resile, ako pije- mo mi kri iz živega telcsa naših bratov na jugu, ki sc potapljajo v laškcm iia- silju, zapuščeni od svojih —¦ Vakor snu; p.ckdaj mislili — najboljšili. Zdravstvena vzgoja inladine. 1 (Dalje.) I VII. Z vstopom otroka v solo se starsi ! nc iznebe skrbi in dolžnosti za vzgojo, j skrbi in dolžnosti se še pomnože. Vstop j v šolo, nienjava porabnega dnevnega i časa, delitcv odvisnosti med solo in do- lnom za otroka ni nevažcn življenski korak, ni brczponiemben in posega živo v razvojno dobo otroka. Zrlravi, cvrsti | otroci se novim razmeram liitro priva- dijo in vživc, na šibkejše zna ta prenie- na učinkovati kvarno, postajajo boleha- vi. nervozni, bledičavi. Še na neko napravo bi opozoril, kl ! jc nekak prehod med domoni in solo, to so: otroški vrtei. Urejeni po šolskem vzorcu So vrtei nekaka predstopnja .so- le. Rekli bi, da so v predvojni dobi vc- cinonui predsiavljali politična zavctišča /a otroke v jezikovno mesanih krajih, jijci so 'OiroJvc vabili ;:' düijüvi, prirc- ditvaini, in jih skušali s prijaznim. lju- beznivini postopajijem obvarovati po- tiijeenja i?j jifj ohnuiiti fastneniii rodu- 'l'o iialogo so vrrei opraviceno in usi^c- ^no vršili. Nismo pa .povsem prepričani o njih vzgojni koristi in potrebi. Danes bi priporočali vrtee le za one otroke, kate- rc clorna zanemarjajo, \la dobe tam stre- ho in zavetiščc vsaj par ur diicvu». Kdor more otroku cloina- nuditi vestno, zdravo vzgojo, obdržf otroka do vsto- Pa \- redno solo bolje doma. Vrtei st> deionia prenapolnjeni. deloma je tarn postopanje i)revee sablonsko. otroci po vrteih preveč sede. Otroški vrtei naj bi bili res vrtei, ne pa učilnice za mim» sedenje po klopch. Scdaj spominjajo vsc prcvcč na solo, vsc prenuilo na vrt. Še neko pretiranost domace vzgoie bi omeiii], razvad^ namreč. pri iimstvc- ni vzgoji1 otrok predposegati solskem« pouku, da se že otroka 4.. 5. let doma podiičuje citanja, pisanja, raCunstva. Conu uiuciti inaJega otroka žc tako zgodaj. S tem se vzgaja !e poznejSa brezbrižnost, domišljavost in Icnoba. Začctek šolskega vsto|)a s 6. ietom se narn vidi prczgodcn. Otrok šestih let je še prcslabo razvit. dokazano glede možganov in očesa, posledice so škode za razne telesnc ustrojo. ZaCetek naj se potisne na 7. leto. Šibkejse otroke naj se oprošča za 1^—2 leli. SpLošni predpisi zdravstvcne vzgo- ie mladinc so isti kot odraslih: Redno življenie. zmernost v vsa- keiu oziru, priprosta oblvka. zadosttio spanje, pravo razrnerje med duševnim in telesniin delom, meujava napora *n počitka- Takozvani odličnjaki, ki drvc z zancniarjanjem zdravja v mladih letih za fantomi učenosti in naj se jih še tako i hvaiisa in stavi glede učcn.ia v izgled, | v rcsnici niso vzorui dijaki. Večina sta- ; risev in učiteljev tcga ne uvidi, Ubijanje | ielesa v dozdevni povišek duševnosti sc maščnje prej ali slej. Opažarno, da taki «vzor dijaki« v rcalnem zivlionju naza- i dnjcjo, povsem gotovo tcdaj, ce :c vzrok I ¦odličnjaštvu pridnost ne talent. V po- znejšern življenju se poraja navadno iz I lake osobile pridnosti, osebna scbičnosf. ; Nadaljnc zahteve zdravega razvoja j so: z-adostna, tečna hrana, razvedrilex j Odrasli človck potrebuje hrano kot ku- I rivo in gorivo, čim več dcla, tern krep- I kejše hraiie. Otrok v rn?ti potrebuje ! hrano kot kurivo in kot gradivo, torej i dvojno. (llede prehranc dijaštva in otrok f učeiiccv je bilo pri nas dosedaj mnogo | hndih pogreškov. Iz lastnih doživljajev znamo, kake razmerc so vladalc v prc- hrani dijašlva pri takozvanih dijaSkih mamieah. Od borncga plačila dveh, I treh ubožnih dijakov so te mamice nn- I vadno šc same poleg životarile. Da takozvani sistem prehranjevanja gnioi- no šibkejših dijakov od hiše do hišc n^ mogel trajno ugodno nčinkovati na siccr nadarjenc in ponositc mladeniče, je raz- umljivo. Polovica našega dijaštva je stradala tia do bornih služb. In danes ni veliko boljšc. Za vzgojo in zdravo prc- hrano dijaštva storimo še vse premalo! Po gotovih niladinskih zavodih, samo- stanskih in drugih, se še danes polaga večjo pozornost na »dušno pašo«, kot ALPHONSE DAUDET: ! Svetilnik otoka | des Sctnguinairos. | (Iz irancoščine) To hoc Jiisem mogel ni6 spati, Vc- ter se je repenčil z vso jezo. njegovo "llj'enjc. mi ni pustilo do jutra zatisniii »čcsa. Žvižgal je ob poloinljeniii perutih »nlina, jih zibal sem in tja. da je Pokal Vcs mlin. Včasih je padla kaka opeka J"az sta-hc na ila. V daljavi so se pri- ^ibaic in snmele v čnio noč ninie na tfriču. M|s]j| SC]TU ci.j SC). -ii-okem ll!()nu ... J'a velcr, to tnljenje, ta pis me je { -^Pominjal na lepc precute noci, ki sem ¦j'!l Prczivei na svctilniku des Sanguinn- 11 üs» tam doli. ob korziS'ki obali. pri vho- lIti v zaliv Ajaccio. To jc krasen kotiček zemlje, ki sein ga našcl, dn snniani in s°ni sam. •'^redsLavljajie si ruuruutMi uioK. ^aterega zunanjost ic bila divja. Ne c- etti koncu svetilnik, na urngem stan Dr p !Z ^'en°vcške dobe, v ka'ercm jo cl)ivai ub mojein času ncki orcl. V ni- r'Jl'r0^ lllors^cn» bregu so se videie tiš^a?li|lc !azareta« iz katcrili ic Povsoci rr.hn a trava in grmičje, potem tUipline. n| ..." btnečih skal, uekaj divjih koz ter Kor«iskih konjev, katcrim jc \ i- ' kir^iu griva v vetru. Nu vrini, čisto na vrhu, obdana od vrtinca iiiorskih pti- čcv, jc stala hiša svetilnika z ravno s'treho in belim zidovjem, na kateri so sc sprehajali cnvaji po dolgcin in po sirokem, vrata so bila zidaiui v lok, v stoi-pn pa jc bila velika svctülra z brn- senimi stcklenimi šipami, od katerc so odscvali solnčni žarki in ki jc svetiia fiuli po dnevu... Vidite, to je otok ties | Sanguiiiairos. o katcrem sem sanjal no--1 cojšnjo noc, ko sem siišal slokati pinje. Na ta začarani otok sem se podal vec«- kraj-, predno sein kupil mlin, kadar sem č u til potrebo "velikega pisatcljskega vzleta in samote. Kaj sein storil? To kar delam tnkaj, šc myiij. Ce vetcr ni prcveč hiido piha!, sem se vsc- del med dvc skali ob vodi sredi galebov in lastavic. V tem cam in sku'ki za- maknjenosti sem prouišljeval vtliko niorjc. Vi pov-iiate, kajne, to lepo opoj- nost diiše? Tcdaj človek nie nc niisü, nie ne sanja. Vsc vaše bitje vam nidc, sc vam razmahiie, vam jzgine, kakor oblucek. Zdel sem se podoben galebu, ki plava, mors'ki peni, ki jit posnSi solncc, belemii dimn parnikov, ki se od- daljn.ic. biserni kapljici vode ... Koliko lui^ih ur sem preživc! na moiem oto-ku v mrakn in raztresenosti..'. ! Ob dnevili Inidih viharjev niscin mogcl zdrzati na morskem obre/ju, za- prl sem sc na dvorišče lazareta, na mc- irniholično dvorišče, napolujeno z vo- njavo rožmurina in div.iega absinta. Nasionjen na star zid, me ic zazißt?! sladko ¦parfum v brezdelje in žalost. kl se jc raziezala s solncem po razvali- nah. ki so zijale okrog rnene. kakor siarodavni grobovi. Za časa sem slišal iidaree na vrata, videl premikai^e v travi, prišla je koza, da bi se nckoliko »apasla. Ko ine ic zapazila, se je tre- niitiio ustavila, živega pogleda, kviško moiečih rogov, otroških oči... Okrog pete lire me je čuvaiev glas klieal k obedu. Napotil scm se po ozkl slezici, ki se je vila po stnnih skalau "ad moijcrn. dospel sem do svciilnika in se divil pri vsakem koraku neizmer- neinu obzorjii1 vode in svctlcbc. .Kako ie bilo šarmantno fam gorJ. ^c vidini to lepo obednico, okrnšcno s hrastovimi d&skami, sredi rnize sc je ka- dilo iz lcpo duhtečc julic, velika vrata j so bila odprta na bclo teraso... ČuvaU I so bili žc tain tcr me pričakovr.li. da sc vsedem k mizi. Bilj so trije, en Mar- seillanec in dva Korzičana. Vsi frijc so bili niajlme postavc, obmsčeni. rnjavc barvc, raztrgani, prebivali so v koci iz kozjih kož, po živalmosti in obnašanju so bili različni. lz načiiia živijcnja teh Ijudi som la- koj spoznal razliko obeh piemen. Mar- seillanec, podjeten in živahen, ie imei vedno dovolj opravila, letal je od jntra. do večera po otoku, vrtnarii, ribaril, na- biral ptičja jajca, skril se za skalo, da bi ujel na poti kako kozo. Korzičana se nl- sta ukvaijala izvcn njihovc službe z no- beno rečjo. Sinatrala sta se za usluž- benca ter preživcla vse dneve v knhinji iu igrala brczkončae paTtijc igre »sco- pa«, nie nista .prenehala. raznn kadar sta nabasala njihovc pipe s tobakom, pri tcm sta se p;i gledala z zelo resnim obrazom. Drugače so bili Marseillanec in Korzičana dobri Ijudje, preprosli, naivni ter polni skrbi za njihovega gosta, mo- ral se jim je zdeti gosposki človek r.ekaj jzvanrednega... Pomislite vendar! Ce pride človek in sc zaprc v svetilnik iz radovedno.-iti. Njitii se pa zde dnevi tako dolgi, sreč- nim sc šteiejo, če rnorejo priti na ceil- no ... Ta lepi čas, ta dobrota jim zasije vsaki mescc, deset dui na celini za tri- deset diii na svetilniku, to so njihovi predpisi. Po zimi ob slabem vremenu ni nobenega predpisa, ki bi držal. Veter piha. valovi sc vzdigiijcjo. otok Sangu- inaires je bel od \Mh euvaii so odrczani. od ostalega sveta kar dva ali tri mesece sknpaj, včasih moraio prcživeti groznc lire. (Konec prihodiijic.) Stran 2. NOVA DÜBA« biev. 53. na tečno hrano. Maujka vscpovsod ocl- loenega nastopa in nadzorstva /-a uspe- šno uapredovanje mladine, dasi tie maujka strogih cenzur za semestraluo napredovauje. Za konje dirkače. /a ple- mensko živino, za zveriue po menaže- rijali hnaino do miligrama preracuiijeno hraiiitcv v zadostuih kaloriiah.za sina. za hčerko človekovo iinamo nebroi na- ukov, nešteto pravil lepega vcdenja In obnasauja, imaino tonaže papirja in liektolitre ernila, za zdravjc. za lirauo. »ima Jos vremena«. V čeni obstoja zdrav živež? V pn- prosti. zadostni mešeanski hrani, ki vse- buje ciovralj beljakovine. maseobe in ogljcncevih hidratov. Cloveško zobovje jc vstvarjeno za mešano lira no. Strogo rastlinska, ¦ vcgetarijanska hrana ni pri- poroeljiva. Otrokom škoduje.*-) pretira- ne oslade, ostre, jedke zacimbe in drn- žila; alkoholne pijače. močan čaj im kava; Še par opazk o negi telesa: Koža jc naravna odeja lelesa, da ga obvaruje raznovrstnih škod. Koža po- srednje izhlapevanje plinastih snovi. iz- stop škodljivih sokov, koža je toraj vn- žen del tclesa in ni vse eno, ako jo grdo zaneinarjamo. Poleg negovanja kože, mora otrok snažiti usta. zobovje, iu grlo. Pazimo, da otrok redno zavziva, prebava. izloeuje; da pravilno in glo- boko disc. Mladina potrebuje zadost- nega spanja. Sedern ur spanja nc zado- stuje. Do 6. leta naj spi 12 nr, do 12. Iota 10 ur, do 20. leta 9 ur; kar je niani, jc preinalo. Učenec je izpostavljen razniiu neugodnostim vremena in letnih časov. ker mora toeno ob določenem času v šolo. iProti tem škodain ga brani na]- boljše pravočasno, raziimno izvajano utrjevanje telesa. Pplifi&ne vesii» Lloyd George posreduie rued Italijo in Jugoslavijo. V pogajanjih mod lialijo in Jugoslavijo je začel posredovatl Lloyd George. V soboto je nosetil Lloyd George italijanskega zunanjega min.istra Schanzerja v tej zadcvi, 8. tui. pa so se v tej zadevi v vili Alberti sestuU Lloyd George, Nineie in Sehanzer. Državniivi so dolgo konferirali o tem, kako raj bi se dosegel sporazum v zadevi izvedbe rapallske pogodbe. Popoldne so se v Palazzo Reale sestali Ninčič, Antouije- vič, italijanski delegati in dva zasiopni- ka Lloyda Georgcja. Sestanek je traial do 19. lire. Pogajanja se bodo Se nada- Ijevala. Vodili jih bodo dalje Krstelj, Niučič in naši strokovnjaki. Doznava se, da je bilo na pogajanjih popoldne boljšc razpoloženic kakor dopoldiie. Lloyd George je izrazil nado, da sc bodo po- gajanja v kratkcin z iispedoni končala. V nedeljo in pondeljek so se zopet pn- čela pogajanja med jugoslovanskitni In italijanskimi delegati glede izvedbe ra- pallske pogodbe. Opazilo se jc, da Je bil dr. Ninčič sinoči dalje časa pri Lloyd Georgen. V its-lijanskili krogili bi vse- kakor rajši sprejeli posredovalno akeijo Lloyd Georgea kot pa rešitev po švi- carskem razsodišču. ki ga predlaga h\- goslavija. Ainerikausko posojilo naši državi. Kakor poroea »Slov. Narod«, se v sln- dikatu onih ,aineriških bank, ki so preo- ložile naši vladi posojilno pont'ilbo do zneska 100 milijonov dolarjev, naliaja tudi velika newyorska banka National- City-bank. Tej banki predseduje znatii ameriški finančnik Vanderlip, ki funglra sedaj v Genovi kot ameriški opazova- lec genovske konference. Kakor znano, je Vanderlip svoječasiio prepotoval vsc države Srednje Evrope ter sc povsod na merodajnem niestu informiral o fi- nančneni položaju in o finančni moCi dotienih držav. V splošnem jc incd tem ameriškim smdikatoin in našo državi; prišlo do soglasja. Plačilni rok posojila je d'olocen na 40 let. Cmisijski kurz 87 proti 8% obrestim. V gotovini sc izplaea 30 iniljonov dolarjev v svrho gradnje novih železnic. ki naj bi tvorile potent posojilno garancijo. Sindikat jo odstopil od garancije od strani inonopoiskc u- prave. Barthoti o uspehih Alale antanle. 8. maja dopoldne je sprejel Harthou no- vinarje Male antante, kateriiu je izjavil, da je uspelo njegovi inicijativi, da se^i sedaj Mala antanta za isto mizo kakor velcsile. Barthou je zatrdil, da. ic bil prf- jctno iznenaden. ko je videl kompak1- nost državnikov Male antante, ki so pit razpravJjanju, ki ima za cili svetovni niir, pokazali toliko sulidaniosli. Poscb- no je povdarjal neustrašenost Pumunije in Poljske. Barthou je nadalje pohvaiit M)osobnosti dr. Benesa in njegovo di- skretnost ter pohvalno omenil tudi Skir- nuinta in Bratianuja. ki so vsi solidarno delovali z jugoslovansko delegaeijo. Z naeehiikom jugoslovanske delegaeije sc d.osedaj za'l radi njegovc odsotuosti ni mogel pobližje spoznati. Prvi uspeh de- legacij Male antante na geuovski kon- ferenei leži v tem. ker bo sigitrno odšla Mala antanta iz konfereuce vsestransko ojaecna. Prvie se nahaja tndi podpis za- sUjpnikov Male antante na dokumentu velesil, kateri je bil posUin Nemeiji. Dru- gi uspeh Male antante je. da je dosegia, da sc je ustvarila skupna fronta zapad- nih držav ter Male antante in Poljske. Na vprasanje, ali se Mala antanta prt- ta^na tudi v vrhovni svet, je odgovoril Barthou, da je to logično, ker Mala an- tanta itak žc sodeluje v vrliovnein svetu. Prepir incd Angli.lo in Frsuicijlo. Po povratku Ba'rthouja \r Genovo. kažejo razua pogajanja te/.ko krizo, v kateri sc ualiaja konferenca. Barthou je ostro in jasno izjavil, da Francija ne smatra nn- daljnih pogajanj z Rusijo za unicstna, ako se sprejme memorandum v sedanji sestavi. Tudi Lloyd George računa ' v. uajtežjo krizo. Italijani sicer posreduje- jo, toda dosedaj brezuspesno. »Times« poroeajo, da sc je Lloyd George zelo ostro izrazil nasproti BarthoiiUi. ter tla je smatrati konec zveze med Anglijo in P'rancijo. Meni, da bo od sedai naprej prosto da'iio Angliji poiskati si drugili l>rijateljev. Lloyd George se nagiba k Nemeiji, Francija se je pa odloeila za Belgijo. Angleško javno inuenie je so- vrazno Franciji ter odobrava Lloyd Georgeovo politiko. Francija ie izgubl- la v anglcskein min. precis, edincga prijatclja, ki ga je hnela v Angliji. 8. ma- ja zjtitraj sta Lloyd George in Barthou zajutrkovala v istem restavrantu in» hribu Rigi toda ne skupno pri isti niizi. Lloyd George je sedel z ameriskiin po- slanfkom Shiklom na tcrasi, doeim je Barthou scdel s francoskimi novinar.it v stekleni verandi. Oba sta se pozdr'a- vihi le od dnlcc. Ko je prišj L!oAd Oe- orge, je neki Francoz celo zapr! okno verandc. Celjske nciirioe. Obeiti zbor moške in ženske po- družnice CM družbe se preloži vsled nepričakovanih ovir na torek, due 16. tin. z istim dnevnim redom. Cvetlični dan F. S. pretečeno ne- deljo je imel lep denarni uspeh. Nabralo se je 7101.40 K v korist planinskemu zn- vetise'u F. S. Odbor podruzuice F. S. na gimnaziji izreka vsem darovalcem is- kreno zahvalo, posebno se pa zahvalju- je požrtvovalnim nabiralkam in nabl- raleem. Obeinstvo naprošamo, da bo tudi lctos pomagalo prchranjevati Cia- ne F. S., ki bodo pofovali skozi Celje. Odbor 21 podružniee F. S. na gimnazijl. Dijaska kuhinia v Celju ie prejela od g. Joška Majdiča, restavraterja n« juž. kolodvoru v Celju 564 K in I avstr. tisouak, ki jih je nabral o priliki poroke gdč. Jeršetove v Celju. Dijaska kuhlnja v Celiu ie prejela od 1. do 30. aprila tl. razun že objavlie- nih daril še sledeče prispevkc: po 2000 kron: Posojilnica na Vranskcm; po 1000 kron: Južnoštaj. hranilnica v Celju in (Jornjesav. posojilnica v Mozirju; p« 500 K: Savinjska •posojilnica v Zalcu; ¦po 400 K: g. dr. Milan Orožen, odvetnik v Celju iz kaz. poravnavc, g. dr. Josip Zdolšek, odvetnik v Brežicah iz kaa. poravnave .in okr. odbor v Smarju pri Jelšah; po 320 K: g. Julko Kovačič, žu- pan v Vojniku o priliki sokolskc maške- rade; po 200 K: okr. odbor v Gornjem gradu, g. Jos. Musi, žicpnik v Vitanju In Posojilnica v Gor. Radgoni: po 1000 K: g. Jos. Pelikan, fotograf v Ccliu in obč. urad v Vojniku; po 87 K: nameseenci davenega okr. oblastva v Ccliu (za a- pril); po 80 K: g. Sim'on Gaberc, uradnik v mestnem mlinu v Celju; po 40 K: g. prof. dr. Jos. Somrek. ravnatelj bogo- slovja in g. kanonik Alojz Arzcni^ek. oTia v Mariboru, g. Ant. Bojec, nadgcometer in g. prof. Ant. Cestnik, oba v Celju; ?. Urbančič, mesar v Celju, pliuča v vred- nosti 232 K. — Vsem dobrotnikom srena livah! Aretiran radi tatviiie. Ferenc An- | ton, rojen 13. 0. 1880 v Moravcih okraj { Ljutomer. brezposelni mizar, je bil are- tirau due 9. 5. 1922 radi tatvine raznin kož na škodo gostilničarja Fr. Bacho. Izgubl.ieno in najjdeno. Najdbe: Dne 18. 4. 1922, rnolitvena knjižica »Resnice za veeuost« v knjižici je naslov: Amr,- lija Lorger, Šinarje pri Jelsah: due 1. ^. in 8. 4. 1922 dve papirnati skatü s pi- salnimi predmeti, 1 kompasom in en» podvezo za nogovice, dne 20. 4. eir ino- ški dežnik, dne 13. 4. ena kokoš temiio nimene bar\e. dne 21. 4. ena kokoš pe- pelnastc barvu, dne 22. 4. en ščipaln;«c s tasko, due 4. 5. ena otroskn igrača s sliko zajeka, cine 26. 4. ženska torbica ?. denarnico z vscbino 4 Din in en žepm robec. — Zgube: Gde. lvanka Whiüi- scher. pOsštna uradnica je zgubila due 24. 4. denarnico iz črnega papirja z vbc- bino 75 Din na potu od Kolodvora c'o Giavnega trga, gdc. Manien dr. Kala- uova je dne 24. 4. izgubrla na potu \/. niešč. sole na Glavni trg ročno torbico iz rumenega usnja z vsebiuo 10 Din in 2 mala kolcdarja, g. Pij Žužek ie zgubil dne 25. 4. na potu od trgovine Ro.ic do Dečkovega trga denarnico iz rudečega usnja z vscbino 60 Din 50 para, listck od kolesa, eno srečko od kola jug. sc- ster. urnik in en notes, gospa Marija Vreeer je cine 3. 5. od Kapucinske ulicc do kolodvora zgubila srebrno uro. sr. Josip Vladovič je zgubil due 5. 5. de- narnico iz krokodilovega usnja z vsc- bino 140 Din, 5 poštnih rccepisov, 1 ra- eiHi na ime trgovec Hladin čcz 3200 K, dvc legitimaciji, dve pisnii in 1 glavnik, gospa kneginja Windischgrätz je zgu- bila cine 5. 5. od hotela »Union« na ko- lodvor eno z 1 nibinom in z briljanti o- premljeno zlato brošo. Obrtni vestnik. IVAN BIZ JAK: bolniSka blagajna in njeno gospodarstvo*. V št. 75 »Napreja« me ie izzivai neki uradnik celjskc posiovalnice bol- niške blagajne s člankom. v katercm pripoveduje, da seni hotel udariti po slavKujociii v Wesmovi lovarni in po rdečkarjili v uradu boln. blag, s tem, da sem se informiral o stanju bolnikov iz omenjene tovarne. Trdi. da iill je nekaj cez 20 in tarna nad sedanjirn stanjeni blagajne. v katero iniajo podietniki del- iil vpogled. ¦Pripomni pa sc kot opazo- valea in hoee s tem prikriti svojo zio- rabo uradnu tajnosti, češ bil je drugi, kl je opazoval, eeprav sam dobro ve. da ni bilo ob istem času in v isti sobi nobene- ga drugega navzoeega. Kai pa k rc- snice na tem? Res je, da sem se šel informirat v blagajno glede stanja bolnikov. ob ka- teri priliki sem si jih izpisai posebej iz Westnove tovarne,-bilo jih je 47. od ten 38 med easorn izbruha stavke i)rijav- Ijenih. Sumljivo je vsekakor. da so bili isti poslani vsi k enemu zdravuiku, kar v nasprotnem slucaju, ako tudi kdo pro- si k istcmu. se zavrne, da vsak drugi prijavljenec mora k drugemu zdravniku. ker sta dva za ordinacije. Ce so ti prijavljeni vsi de'a nczmo- žni, bi morala dognati vsekakor kon- trola. Reklo se mi je. da kontrolor ni- ma easa iti na kontrolo. ker ga potre- bujejo v pisarni. Jaz podpisani pa niseni to nikier javno izrabljal in tudi nikogar sumnicü. Mok dolžnost pa je bila, da sem se v tej zadevi informiral, ker sicer bi sc mi lahko očitala brezbrižnost. Da izrn- blja to uradnik boln. blag- v agitacijske svrhe, katerega dolžnost ie varovati interese blagajne, jc pa nedvomno ne" pošteno. Tudi ni pravilno. da se i/razitegÄ strankarja postavi za kontroJo, ki mora biti nepristranska. Verjaniem pa, dn istemu poročcvalcu ni prijetna moja o- seba, ker s; ne čutijo več tako varne, ker se jim gleda bolj na prste. kakor prej. Uverjeni naj pa tudi bodo. da boln. blagajna ne bo ostala socijalnodeniokra- tična strankarska instituci.ia kakor do- slcj. za to bo že obrtništvo v blagor vseh zavarovancev poskrbelo. Sestanek obrtnlkov celjskega okoliša se sklicuje za četrtek (ine 11. maja zvečer ob pol 8. uri v malo dvorano Narodnega doma Na zboro- vanju poroča v vprašanju delavskih bolniSkih blagajn poseben noročevalec * iz Ljubljane. Delavsko bo!ni5ko zava- rovanje tvori za obrtništvo posebno pereče vprašanje in je toraj želeti, da bo na sestanku udeležba čim večja, da bo vsak pojedini obrtnik v tem vprašanju podrobno informiran. Raz- pravljalo se bo posebno o poslovanju sedajne zavarovalne centrale okrajne bolniSke blagajne ljubljanske. Zveza kranjskili obrtiiili zadrug v Ljubljani. V nedeljo dne 7. inajnika vj- šil se jc redhi zvezni zbor »Dcželne zvc- ze kranjskili obrtnih zadrug< v ikksvc- tovnlnici mestnega inagistrata v Ljub- tjanl.' Zbora se je udeležilo krog 40 de- legatov velanjenih zadrug. razun tega gg. dr. Pfeifer in dr. Pekle za oddelefc ministrstva trgovine in indiistrije, g. Ze- bal za Zvezo trgovskih gremijev in zadrug,.gg. Mohorič in dr. P!es za trs. in obrtm'sko zbornico, g. Zaloznik z-n Zvezo južnoštajerskih obrtnih zadrug. Zboru je pre'dsedoval naeelnik g. Fran- chctti. ki je obencm podal pregledno poroeilo o živahnein delovaiiju Zveze v preteklili 2 letih. Zveza stejc med svoit članiee 56 obrtnih zadrug in ie imela v 1. 1920 in 1921 dohodkov K 533.902.07. izdatkov K 500.693.28, tedaj prebitka K 33.208.79 brez ozira na vrechiost 1n- ventaria. Proraeun izkazujc za tekoče leto primanjkliaja K 107.600, ki se bo kril s člauskimi prispevki po 40 K za vsakega v zadrugah včlan.ienega obrf- nika. Naeelnik zveze je predlozil'zborn načrt niojstrske bolniške blagaj'.ie Tn predlagal ustanovitcv podpornega in starostnega sklada, kateri naert se je po žlvahni debati odobril. Natančuejše po- roeilo o poteku zborovania, ki je imelo zelo obsežen dnevni red. se objavi v »Obrtnem vestniku«. Turistika in sport. Prvenstvena nogoineina tekina Športni klub Cel.ie — Athletiksportklub Celje. V nedeljo, 14. tin. se vrši na gla- ziji nogometna tekina za prvcnstvo Ce- Ija med SK Celje in Atletiki. 7 ozirom na neodločen izid zadnje prijatcljske tekine med obema kluboma tilegne biti ta tekina izreduo zanimiva. Zaeetek ob 3. uri papoldne. Celjskä moštva v LJubljlaii!. NeUeli- ska nogometna tekma med SK Celje in SK Iliriia je koneala z 9:0 (7:0) za Iliri- jo, Atliletiksportklub Celje pa je pora- zil SK Primorje (Ljubljana) s 5:0 (2:0). Praška Slavia je porazila v Kopcn- hagnu tainošnji reprezentanC-ni team * 3:2 (2:2). Prvenstvena nogometna (ekma v Gradcu med G. A. K. (Grazer Athletik- klub) in S. K. »Sturm« je koneala z znia- go G. A. K. v razmerju 2:0 (0:0). D © p i s i« h Št. Petra v Sav. dolini. V pričet- ku majnika je tukaj zavladalo veliko veselje. Klektrieno podjetje je po eno- letuem trudu dogotovilo napeljavo od svoje centrale na Spodnjih Pojah in krasno razsvetlilo sedem vasi. Dve cei- kvi, St. Peterska in Gotoveljska se po- našatc sedaj z elektrieno razsvetljavo. Ceb naprava je zgrajena iz najboljše»-«! inaterijala in daje izined vseh central v Sav. dolini najlepšo hie. Turbino je po najnovcjseni sistemu napravila firms Andritz pri Gradcu, drugo napeljavo pa firma Elin v Mariboru. Velikega pomc- na je za tukajšnje vasi, ko si tudi sedaj lahko nabavijo elektricne motorje za pogon kmetijskih strojev. Pa treba se je kmaln naročiti za motorje kot za luC. ker pozneje se ne bo več oddajalo toka niti za razsvetljavo, niti za motorje. Iz Trbovelj. V nedeljo, dne 7. tin. jc Gasilno drnštvo v Trbovljah na slo- vesen način odlikovalo svojega 40-let- nega zvestega člana g. Fr. Kajtna obe. iajnika v Trbovljah. Po maši. ki jc bila •na prostem pred ccrkvijo in kjer je sv!- rala rud. godba, jc bila odlikovancu !z- ročena krasna diploma. G. ravnatelj Gust. Vodušek je v navdusenih bese- dah čestital slavljencu, nakar so vsa gasilna društva defilirala pred njim. Cast komur east! Na pomoe! Soobean. Vransko. V nedeljo 7. tin. je prirc- dila Jugoslovanska demokratska stran- ka v nasem trgu javen shod, ki je bil za jiaše razmere zelo dobro obiskan. Na shodn, kateremu je predsedoval notar Preseenik, je poročal naš narodni po- slanec g. min. n. r. dr. V. Kukovec. Nje- gova izvajanja so bila zelo zanimiva ter so jim navzoči zborovalei sledili r. veliko pozornostjo. G. minister je po- Siev, 53. » NOVA D O ß A « Strau 3. rocal o raziiierju našc države proti zii- iianjcniu svctu, o genovski konfereucl in zlasti o razmerju naše državc do Ita- •lije. Oovoril je o notranje-politi-jni upra- vi, zlasti tudi ü adminislrativni raztfe- litvi države, o razmerju mod državo in cerkvijo ter o pcreeem davenem vpra- šanju. Slikal je navzočim zborovaleem, kak.šna naj bode naša politika, če Tio- cenio doscei uspchc na sospodar.skem poljn ter pozival k združcnju vseli »a- prednih in narodnih sil k sktipncmn go- spodarskemu dclu. Zborovanie je pole- klo popolnoma mirno in ncmotcno, dasi- ravno so sc ga udelcžili tudi sornišljem- ki iiasprotnih strank. Narodno gospodarstvo. Gospodarski razvoj Jugoslavjje leia 1921. Glasom statistike se je uslanovilo v Stari Srbiji 55 novih akcijskih druzb s skupiiim premozcTijeui 133 inilj. dinar- iev. Od teh je 10 denarnili zavodov s 43.5 miljoni. 29 industrijskih in trgov- :sl\ih družb s 63-8 milj. Din, ciio paro- hrodno dništvo s 7.5 milj. Din, dve p're- mogokopni družbi s 4.5 milj. Din in 4 zavarovalne družbe s 14 milj. din. Ocl 55 novih drtižb jlh inia 31 scdež v Beo- gradti in siccr 6 denarnili zavodov, 18 indnstrijskih in trgovskih podjetii, 4 zs- viarovahii zavodi, parobrodno društvu in dve premogokopni drnžbi. V Bosni in Hcrcegovini se je ustanovilo 28 ak- cijskih družb z 101.7 milj. kron in sicer 12 denarnih zavodov ter 16 industrijskili in trgovskih podjelij. V Sloveniji se Je ustanovilo 20 novih podjetii s skupno 71.6 milijoni kron. Od teh so dve bank', ^ industrijskili in trgovskih podjetij, dva zavarovalna zavoda in razen teg-i se dve zadrugi. V Vojvodini so je usta- novilo z 42 milijoni kapitala dve bankl, 1! industrijskili in trgovskih podjetij ter dve zadrugi. V Dalmaciji je nastalo o novih industrijskih in trgovskih podjetij ter dve banki s skupnim kapitalom 75.8 milijoni kron, razentcga pa šc parobrod- no dništvo s 24 milijoni kron kapitala. h Hrvatske še ni natančmh podatkov. inisli pa se. da nstanovitvc na Hrvat- skem presegnjo vse drugs pokrajine. Dijaški" kotiček. Družina »Sloga« jc sprejeh za kniiž- nico, ki jo ustanovi v Murski Soboti 5c naslednje prispevkc: Tov. Logar je na- bral v Radečah 338 K, g. ucitelj Roš ino K, tov.. Stanic in Skoeir v Zavodni 2QH K, tov. Buear v Laškem 140 K. tov. Skoberne in Zorko N. v Ormožu 800 K. Vsem cenj, darovalccm najlcpša zahvn- la! Ponovno prosimo vse one. ki smo Jim poslali nabiralne pole, da liam iste vrnejo, da nam bo mogoče zakljueiti akcijo. Knjižnico smo 2e začeli spravlja- ti v red in bode predno sc odpošlje, ob- cinstvii na ogled. Odbor. Dnevna kronika. Kralj na Goreniskem. V pondeljek zjutraj je na povratku iz Pariza v Beo- grad prispel naš vladar kralj ,-Meksander v Ljubljaiio. Na kolodvoru so ga priCa- kovali pokrajins'ki namestnik Hribar, koinandant dravskc divizije general Dokič s štabom, policiisk'i ravnatelj dr. Oustin iii zastopniki ravnatcljstva juž. in državne železnice. V kraljevem sprenistvn so bili princa Arzen in Pavlc in princezinja Jelena. Ob 'WO. so sc kralj Alc'ksander in njegovo spremstvo z automobili odpeljali na Bled, kamor je b'1 odposlan vecraj tudi dvorni vlak. Okrog K»n. so prispeli na Bled, kier sc Pa piso nstavili. marveč so nadaljevali sy°Jo pot v Bohinj k Sv. Janezn, kjer so f'bedovali. Od tain se je kralj s svojlm ^ttistvom vrnil ob 3A na 5. na Bled. 0 kratkem zastanku v dvornem vlaku "a kolodvoru, so se gospodjc podali na V^kljuko na lov na divje peteline. Do 1()r>j so se peljali z avtomobili, odtam Pa so jezdili na Mrzli studencc, ki je se ves v snegu. Kralj je šel po prihodu ta- , J* Ročitku. Lovska dnr/ba je majhna, \!r,ci' del sprcmstva je ostal v horciu DnriJfuv<<- Domači lovci ne pričakujejo ciidk'leRa vremcna ^c lie P°-'c.'°- Povso- 1 'Jer je ijudstvo kralja spoznulo, ga je vi-strCn° 1>ozdravlialo. Kralj izgleda i/> l»že!i° tCr je bil ves dan vcse1° razP°" Pa nlrali lla lovu "a Mrzlcm Studeiicu. Poroeilu »Jut™«. Tik pred mrakom aospel kfalj v spremstvu geucrala Dokiča in adjutanta podpukovnika l>i- mitfijeviča in namestnika Mribarja na Mrzli Studenec, kjer se nahaja krasn:> zgrajcTia lovska vila. Na lov so bili tudi pozvani dvorni svetnik Rustja, nad- oskrbnik Cirnfclcl in tržni nadzornik Slav:ko 'Plemelj. Pres'krbo je prevzel hotelir Crne na Bledu. Ob 1. uri zjutraj je kralj vstal in je (Vciliajal ob X2. uri proti lovišeu. Pot jc oviral debel lncliak sneg. 'Jutro je bilo za pctelinov lov iz- vanredno ugodno. Kralja jc vodil gozdar Hanslovski. Ob 3. zjutraj je zaCul kralj prvega petelina. Kmalu so se ogiasili še trije. Kov pa je bilo v tern fcrcnu vc- liko štcvilo kokoši, so kokoši odpelja- vnle peteline pagosto tik pred strelou;. Z veliko spretiTOstjo je kralj do 5. zju- traj naskakoval peteline in se je pri tern izredno z-abaval, čeprav mil je s,nc:^ otežkoeal lov. Ob XA1. zjutraj jc vsa dnižba prispela nazai na Mrzli Siu- denec. Po kratkem zajtrku jc kralj eilo zajahal konja in odjahüi v do'iuo. Kralj je izrazil svojo posebno zadovoljnost nad prircditvijo in obliubil. da se pri- hodnjo pomlad maseujc nad nagajivimi petelini. Živo se je zanimal za lovske razmcre v teh krajih in tudi za šporliii libolov, Proti pul develi zjulraj se je kralj vrnil na blejski k'olodvor." kjer je stal dvorni vlak pripravljen za odhod. Ta- koj nato je vlak odpe-ljal kralja in spremstvo proti Jesenicain. Namestnik Hribar je ostal na Bledu. Kralj. ki je bil jako utrujen, je šel "počivat in se zato ni mogel zahvaliti za burne ovacije. ki mu jill jc prirejalo Ijudstvo, katerega se je bilo mnogo nabralo, zlasti na Jescnieaii. Radovljici in v ICranju. Kralj Midi ni bil obveščen, da ga nameravajo zastopniki naroda pozdraviti kar je pozneje jako obžaloval. Dvorski vlak je bil naznanjen 11a glavni kolodvor za 11. uro. Od tain bi imel kralj nadaljcvati svojo Pot proti Beogradu. Medtem so bile dane drug« dispozicije. Dvorni vlak je ustavil na državncni kolodvoru v Šiški, kjer Jc kralj izstopil ter sedel v avtomobil. V njegovem spremstvu so bili knez Arsen, princ iPavle in general Dokic. Na potu si je ogledal Suhi bajer. kjer se na voja- škem 'strelišču nahajajo tudi grobovi žrtcv avstrijske vojiie justice. Kralj je prcko Zngrebii nadaljeval pot v SiseJc, kjer ga jc imel eakafi i/. Ljubljane pri- speli dvo-rski vlak-. Obletnica smrti Malgaja in Puncerja. V soboto 6. nuija je minulo tri leta. kar je v boju za osvobojenje koroskih Slo- vencev Padel junaskc smrti nadporoe- nik Tone Malgaj v krvavcm loju na Tolstem vrhu pri (uištaiijii. V istcm C-a- sii je padel na Koroškem tudi Sre-čko Puiicer, ki jc v zvezi z Malgajem osno- val v Velikovcu list »Jugoslovenski Ko- rotan«. Puncer je padel kot žrtev new- ške surovostv in 'podivjanosti, iisnirtili so ga ujetega. Vsem, ki so poznali mla- da dva junaka-idealista, piscmo ob tretji' obletnici njih smrti te skroinne vrstiec v spomiu. V teh trch Ictili smo izgnbili in zapravili slovensko Koroško, in da- nes smo tako dalcc, da tckmuje večina slovenskih strank in politikov v tern, kako bi ustvarjala v narodu večjo zinc- do. Kri padlili junakov je tern krivim prerokom glasen memento, ki ga nc more udušiti nobena še tako hrupna de- magogija, nam l>a. ki nam sc ni umrl v teh grdih časih cut za dostojnost in re- snico, vsem ki ljubimo domovino vroče in iskreno, ki nas ni sram, če se nas smeSi za idealiste, govorita ta dva ju- naka, ki sta za domovino dala življcnjc, da posvetimo vse silc delu za domo- vino. V Št. Petru v Savinjski dolinl je oblast razpustila ondotni kraini solski svet ter je imenovan za gerenta vladni kornisar dr. Farčuik iz Celja. V Vojniku je umrl po kratki bolezni v 62. letn svoje starosti g. Valentin Krajnc, .posestnik in občinski odbornik občine trg Vojnik. Po'kojni g. Valentin Krajnc, p. d. Rcpin je bil ves fias svoje- ga življenja trdna slovcnska korenina, mož značajen in odločno napreden. Ob prevratu že je vstopil s sedanjim župa- nom g. Kovačičem v gerentski sosvet ter bil pozneje izvoljen kot obeinski odbornik. Njegovo življenje je bilo po- svečeno delu za dom in napredek slo- venskega Vojnika. Bil je tudi dolgoletnl odbornik Posojilniee v Vojniku. VojniK izgubi ž njim moža, ki ga bo povsod pri rcsnem delu manjkalo. Njegovi rodbini našc sožalje, lijemu pa lep in casijii spomin! Težka nesreča. Mari ja Zrebelj, rn- darjeva'zeiia iz Trbovelj jc slala pri stedilniku. Pri tem pa je padel ogorek iz štedilnika na spodaj ležeče oblanicc, ki so se hipoma vnele in je plainen objel tudi gospodinjo. Vsa v ognju je straho- ina lctela iz kuhinje na prosto, K'jer se je pa vsied vetra obleka sc boli vnela. K sreči se je nahajal ziuiai čeber vode. v katerega je dtihaprisotna nesreenica skoeila in si pogasila gorečo obleko. Vso v.opeklinah so težkopoškodovano pic- Peljali v ljubljansko bolnico. kier je vsled dobljenih poškodb umrla. Slovanska Citalnica v Mariboru pro- slavi svojo 60-letnieo v tiedeljo 14. maj- nika po sledeeem vsporedu: V soboto 13. maja ob 19.30 na čast došliin go- stoni v Narodnem glcdališču izvirun noviteta »Kirka« verizn'iska komedija. V nedcljo ob 10. uri v Nar- domvi usta- i;(;vui občni zbor »Zveze kulturnih dru- štev«. FJo občiiem zboru skupni obed v Narodnem domu. Ob 14.30 v Nar. gie- dališču opera »Prodana nevesta«. O'o 19.30 proslava v gornjih prostorili Nar. doma. Ker nimamo točnih naslovov po- sanieznili društcv, se lahko pripeti, c'a kako društvo nc dwbi vabila, /ato tem |)otom pozivamo vsa kulturna društva 11a udeležbo ter prosimo, da nam do VI. tm. javiio, kdo pride kot zastopuik in s katcrim vlakom. Kdor želi prcnočisce. vstopnico za gledališee in obed, naj tudi to do 12. tm. javi ter sporoei, kater» gicdalisko predstavo želi posetiti. OcS- bor. Nameravana prireditev due 13. ma- ja ll. v Žalcu, ki bi jo imelo priredltl ¦U\g- akad. društvo »Triglav« v Zagrcbu. se vsled nepredvidehih težkoč odpovc. Mestne stanovanjske hiše v Mari- boru. Mestna občina marrborska namc- lava zgraditi več stanovanjskih his. V to svrho namerava najeti posojilo v znc- sku 50 miljonov kron. Občiuski svet ic župaiiu naročil, da stopi v stik z ino- zemskimi finaneniki. da doseže posojilo v zdravi valuti. Autoniobilna prometna d. d. v Mu- Mjani naznanja cenj. obeinstvu. da se ne ¦nahaja postajališčc automobilov za pro- go Ljubljana-Cclje od due 7. ina.ia ve* pri postajalisču pri »f^elcm vohi« tem- več pri hoteln «K zamorcu« (SkoberneT. Vožnjo v incsto smo morali ustaviti racti preozke pasaže v Oosposki ulici. 491 Nov kovan denar. ZagreMke »No- vosti« javliaio, da je prcjela naša drZa- va iz Švice in z Dunaja ponudbo za iz- delavo kovanega denarja po 1,2 in 5 dinarjev. Za izdclavo novcev po 1 in 2 dinarja bi se uporabil čist nikclj, 7i\ novce po 5 dinarjev bi sc primesalo nc- koliko srebra. G. Koštoma.i iz Celja \c prevzel v Mariboru na Glavnem trgu št. 1 brivnlco ter se ista imcnuje sedaj »Brivnlca Union«. 50si Državni odbor prireja v proslavo ženitve Nj. Vel. kralja s sodelovanjem vseh umet. druStev in grup v kraljevini jLigoslov. razstavo, na kateri bodo sode- lovali tudi rumunski oblikuioči umetniKt kot gostje. Klub »Grohar« zato vabi vsc oblikujočc iimetuikc na Stajerskem, da čim preje prijavijo svoja Jela kliibu »Qrohar« na naslov prof. Cotič, Maribor, Majstrova ill. 17. 2. Za izpremembo mej^ ined liubljaü- sko in mariborsko oblastjo. Nckateri po- slanci SKS iz mariborske oblasti so prcdložili narodni skupščini zakonski predlog 0 izpremembi uredbe o razdclit- vi države na oblasti. Predlog se glasi tako, da naj ljubljansko oblast tvorijo mesto Ljubljana in politieni okraji Črno- melj, Kamnik razen 3 občin Motnik, Trojane in Špltalič, Kočevje. Kranj s korosko občino Jezersko, Krško, Litija, Lju-bljanska okolica, Logatec, Novo mesto, Radovljica in Kastav, maribor- sko oblast pa naj tvorijo mesta Maribor, Celjc 'r Ptuj ter okraji Ljutomer. Ma- ribor (ekmurje. Ptuj, Slovenjgradec, Konjice, Brežice, Celje ter občine Mot- nik, Trojane in ^pitalič iz kamniskega okraja. Buciko je popil. Bogo-ljub Ksela. tr- govski vajenec v Mariboru, je bil moCno žcjen. Zgrabil je naglo za časo in si na- toeil vina, nc da bi pogledal v kozaret, v katerem sta se slučaino nahajali dve buciki, ki ste mu potem obtieali v grin. Samomor v Pragerskem. Due 5. ma- ja se je v Dolničarjevi restavraciji na Pragerskem ustrelil upravitelj bolnice v Prelogu v Medjimurju, Josip Zgorelec- Vzrok samomora ni znan. Kraljeva himna na slavnostnem kon- certu v Gorici. «Agencia Stefani« javlja. Civilni podkomisar v Oorici, povabljen od »Slovcnske Učiteljske Zveze« v Ju- lijski Benečiji, se je udeležil koneerta, ki ga je priredilo to društvo. Na koncen sta prišla tudi predscdnik izredncga de- želnega odbora komisar Pettarin in zu- pan dr. Bonne. Ko so vstopili zastopniki vlade, se je svirala kraljeva himna. To je prvi slučaj, da je povsem slovensko društvo javno matjifestiralo priznanje italijanske oblasti. V D. M. v Polju so imeli pretekli tc- den misijon. Misijonarji so po svoji starl navadi operirali ponajveč z večniin po- gubljcnicm in zlasi ženskemu svetu - žar. Zgorelo je več hiš in vnela sta sc v bližini dva gozdova. Okoli 30 drir/hi 3c brez strehc Skoda aznaša okoli dva ml- lijona dinarjev. Veljk gozdni požar v Bosn«. Kakor poroeajo iz Sarajeva. sta se prošli pon- Stran A. »NOVA DOBA« Štev. 53. Poštni ček. rač. 10.598 Podružnica Ljubljanske kreditne toanke v Celln Telefts ät.75ii:?( &ENTRALA V LJUBLJANi Podružnice v Brežicah, Gortai, Kratrcju, MarSboru, Piuju, Sarajevu, SpBitu in Tratu. 14250-3 Sprejema VlOge Kia knjlžlce In leliOčl SKJffiJ Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papiijc račttn protl ugodnemu obrestovanfu. &%L% valut in dovoljuje vsaRovrstae krediM Pi^oclajai spackes cLräKarmrae i^az^edLn© lot©x»ije. deljek pojavila v Bosni dva velika j?oz- dna požara. Hlizu Foče jc zaecl gorctl velik gozdtii kompleks na dvch krajili. Prišlo je ua pomoč vojaštvo, ki požarn naslcdnji dan še nj moglo po&'asiti. Sko- raj istodobno sc jc vnel velik gozd pri Varešti. Železničarjein in voiakom se Je posreeilo lokalizirati požar. Skoda jc zc- lo ogromna. Aguoscian nirlie. Kakor porocajo iz Trbovclj, jc identitcta mrliča. ki so g* našli pod Kriško pianino, že uKotovlJcnn. Bil je 75 lot stari lvan Teržan. ki je na* mcraval obiskati svoja dva sina, ki sta rudarja v Trbovljah. Teržan ie iz Pe- •trovč v Savjnjüki dolini. Sinrt ga jc do- fiitela zaradi kile. Katoliškj misijonarji smejo v Rusilo. »Tribuna« poroča, da bo v kratkem od- šlo v Rnsijo vcč čeških, ncmškili in ita- lijanskih katoliškili misijonarjov. Sov- ietska vlada si je v po&odbi z Vatiks- num izgovorila, da v Rusijo nc sme>o prihajati francoski, angleški in jugosio- venski niLsijoriarji. Prenia izvadku iz trgovačkog regi- stra u Zagrebu, razabiremo osnovauje novog poduzeča. pod tvrtkom Palmr,- kaučuk d. d- u Zagrcbu. Ovo poduzečc stavlja na povoljaji način inostrane stručnjaekc knigove u službu doinačih intcrcsa. üornja tvrtka je zaixjccla svc- je djelovanjc organiziranjem prodaie »Palma«-kaučuk proizvoda, pa sc očc- kuje od izgradiije njcnih dalrnjih projc- kata vclik utjecaj na polet industrije gti- me i gumenili proizvoUa. Članovi ravna- teljstva Jesu gg.: Hugo Weinberger, ravjiatelj Urvatsku podniziiicc Wiener Bank Vereina u Zagrebu, Adolf Haas, upravitelj Palina - Kautschuk G. rn. b. H. u Wienu, dr. Ljudevit Schwarz, elan nadzornog viječa podružniee banke Franko-Scrbc u Zagrebu, a uprava ;>e povjercna g. dr. IVlarcelu Olanc/ n Za- grebu. Pred ogledaloin niwrc \.s(muv) vsaki dan opažati kako, se lepše in rnlajše iz- gleda, ako se uporabija lekarnarja Fe-1- lerja že cez 25 let priljubljena in prizna- na sredstva za lepoto: Fellerjeva »Elsa« poniada za lice, Fellerjeva »Elsa« Tano- china poniada za rast las (2 lončka cue vrste teh pomad skupaj s poštnino IS9 | kron). Fellcrjevo «r!lsti.*v!ili.ino lnleuio \ niilo, najboljše »müo lepote«. 4 kosi po- : štninc prosto 120 K. Engen V. Feller, Stubica clonja, Elsatrg 356, Hrvatsko. j P O S L A N O.* Stavka ccljskih kroiaškui nomočiiikoT. Socijalistieiii listi in letaki so zlili vso gnojnico njih morale v zadnjeni ea- su na mene v javnost, češ da sem la/. cdini, ki nisem hotel podpisati pogodbe. Lažnjivi poročevalec seveda ni hote: pribiti resaiice, da pri meni stavke ni bilo in tudi ne povoda zanjo. Razumem pa njih strast, razlog namrec. da se nio- ie osobje ne zineni za podpihovalec, jih i;aibölj boli, Zato je treba proti mem vpiti in me blatiti .Odgovornega bi me radi clelali za razmere vsake krojaskc delavnice v Celju, ker sem slnčajno na- eolnik krojaške mojstrske organizacije, Hudobni socijalistični porocevn'ec sam dobro ve, da jaz liiojcniu osobju ustre- žem po inožroosti in ravno to je slabu zanj, ker nima povoda in ne moei, ino- je osobje proti mcni*hujskati, teinvec ostane vsak njegov poizkus breziispc- šen. Vsekakor obstoja nevarnost za R. Leskovšeka, da bi se ka.i takega še ^ri, vcč podjetjih zgodilo in bi moral on po- tem prijeti za produktivno delo. Biti strokovni tajnik. je vsekakor lazje, ka- kor pekovski pornočnik. Toda g. Lc- skovšek in njegovi najbližnji lahko upl- jejo kakor se jim poiiubi, iaz bom hver «jiT» vodVl svoje •podjetjft kakor JokIcJ. uspt'Sno naprej. Pribijeni pa sc, da korJ- to pri mojem podjetju za omenjeno ni vec dosegljivo. Ivan Bi/iak, kroj. moisicr. ¦ Za vsebino poslanega odgo\nrja uredništvo le v okviru zakona. Izdaja in tiska: Zveziia tiskania v Celju. Odgovorni urediiik: Lie. Edvard Siinnic. Proda se 511 1 dobro ohranjen ftivalni stroj ,Singer' In I skoro nov otroški yozißek. Ponudbe pod »Ugodna pri- lika 620« na upravništvo »Nove Dobe«. Županstvo trga Vojnik naznanja, da I je naš večletni odbornik, gospod I Valentin Krajnc posestnik I danes dne 8. maja 1922 po kratki težki bo- lezni preminul. I VOJNIK, dne 8. maja 1922. Julko Kovačič, župan. 1 Tu gowina z c »ar.te^ij*kim in modnim biagom, > ženskim in mufrfic^m p^ ^ilom ter igračami < j FRANC KRAMAR 144 50 14 poprej P^ica Sl Kramar Na drob ao I CELJE Na debelol Zaloga cigar*etnih ^apirčkov in »troLnic. Rgzšipjajte Jovo Dobo"! Meblovani MAmt z vso oskrbo se odda 15. maja. Naslov v upravništvu. 507 1 Vzamem v najem travnik od 3 do 5 oralov za košnjo, oziroma 504 sem tudi kupec, 3—2 Ivan Rawnikar, trgovec v Celju. Kupim 500 3-2 suhe buhove deshe od 22 do 24 mm debeline, eventuelno lepe ravne testone. Stadler, Ljubljana. Sodna ulica štev. 11. Stolarje za izdelovanje gostilniških stolov SPfejmem kakor tudi prvo- vrstne mizarje. 499 3—2 Stadler, Ljubljana, sodna ui. n Lepi prostopi na prometnem hroju ppimepiii za denarni zouod nli jbcjo pisQpno se da jo v najem u MoPlboru. :: Najemnina j»o dogovovu. :: Ponudbe pod geslom „Lepi prostori" Ljubljana, sog poštno ležeče do dne 25. maja 1922. 2-i SIovBiisMa ifgoüshü delnišMa dfužba v Ljubljana. Poziü k subskripciji nouih deinic. Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljub- Ijani je sklenil dne 18. marca 1.1. zviš«ti delniško glavnico od R 5,000'000- no K 8,000"00O- z izdajo 7500 nouih delnic a K 400 — nom. pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo ä K 440'— prištevši 5% obresti od no- minale K 400'— od l.januarja 1922 do dneva vplačila. 2. Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 480*—, prištevSi 5% obresti od nominale K 400"— od 1. jan. 1922 do dneva vplačila. 3. Delnice druge emisije participirajo na cistern dobičku za leto 1922. 4. Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega po- trdila podpisovateljem takoj po končani subskripciji. 5. Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet. 6. Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. maja do 31. maja 1922, in sicer pri: a) Slovenski trgovski delniSki družbi, Ljubljana, Resljeva cesta št. 22; b) Slevenski trgovski delniški družbi, skladišče Rakek; c) Slovenski eskomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podružnicab, in sicer: Novomesto, Rakek, Slovenjgradec in menjalnici Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska uiica; č) Trgovski banki d.d., Ljubljana, Beethovnova ul. St. 10 in Trgovski banki d.d., podružnica v Mariboru. 7. Delnice se bodo izdajale v komadih ä 1, 5 in 25 delnic. Naša družba posluje Špecijelno v kolonijalni in špecerijski stroki samo na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladiSča v lastni hiši, Resljeva cesta štev. 22, blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tudi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki. Delokrog družbe postaja čimdalje ve^ji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bode zadoščala. Zato je potrebno, da se udeleži sleherni stari delniJar pa tudi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bo v bodoče naša zaloga tako bogata in tako raznovrstna, kakor si želijo to na5i trgovci delničarji. V Ljubljani, dne 4. maja 1922. 509 3-1 Upravni svet Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani.