STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORRESTRY L ET O 1978 • LET N 1 K XXXVI • ~ T EV 1 L KA 7-8 p. 297-360 Ljubljana, julij 1978 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 297 Uresničevanje nalog v razvoju slo- venskega gozdarstva (Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije) Po gradivu skupnosti priredil Marko Kmecl mag. Slavka Kavčič 308 Rezultati poslovanja gozdarstva v letu 1977 dr. Amer Krivec 318 Možnosti spravila lesa po strmih te- renih navzgor Moglichkeiten der Holzruckung auf steilen Gelanden entgegen dem Hang Possibilitics for the wood skidding on steep terra:ns prof. Zdravko Turk 330 Krojenje oblovine na mehaniziran ih skladiščih lesa dr. Marjan Zupančič Marko Kmecl prof. Zdravko Turk Alojz Mušič Franjo Jurhar Janko ligon Naslovna stran: Ausformung des Rundholzes auf den mechanisierten Holzlagerplatzen Working up the round timber on mechanized wood storage pluces 337 Stroji v slovenskih gozdovih 343 344 346 352 354 355 356 357 359 (Po stanju mehanizacije v izkorišča­ nju gozdov SR Slovenije konec leta 1976 Cirila Remica prevedel Marko Kmecl) Prof. dr. Jorg Barner - šestdeset- letnik Aktualni komentar Raziskovanje v letu 1978 Vprašanje strokovne terminologije Opredelitve strokovnih pojmov z ustreznimi izrazi Iz domače in tuje prakse Strokovni izpiti za gozdarsko stroko v letu 1978 Ob tednu gozdov na Tolminskem Zapis na bukvi Ne samo drevesa tudi odločitve padajo v gozdu. Foto Jurij Simac Tisk: čGP DELO Gozdarski vestnik Izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Breznik Branko Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chlef Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 2:iro račun - Cur. acc. 501 01-678-48-428 Letno izide 10 številk 1 o issues per year Letna naročnina je 120 din Za ustanove in podjetja 360 din za študente 80 din in za inozemstvo 180 din Subscription 180 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izha- janje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo {št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. GOSPODAR .. IENJE S SLOVENSKIMI GOZDOVI V LETU 1977 V tem pregledu bomo skušali podati celovit prikaz gospodarjenja z našimi gozdovi; količinsko in vrednostno uresničevanje nalog v razvoju gospodarjenja z gozdovi, kakor tudi ekonomske učinke tega gospodarjenja. Pregled sestavljajo podatki in komentarji poslovnega poročila samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za dejavnost v letu 1977 in eko- nomska analiza o gospodarjenju gozdnogospodarskih organizacij Slovenije v istem obdobju, ki jo je pripravila mag. Slavka Kavčičeva. UDK 634.903{497.12) URESNičEVANJE NALOG V RAZVOJU SLOVENSKEGA GOZDARSTVA Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije Gospodarska dejavnost v slovenskih gozdovih je del celotne slovenske gospo- darske dejavnosti. Le-ta je bila verificirana z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1976 do 1980, ki ga je podpisala samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije leta 1976. Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov v letu 1977 Tabela 1 Poprečni letni obseg Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov blagovne proizvodnje po v letu 1977 samoupravnem sporazumu Gozdnogospodar- "2.- c._ ctl co co s·ke organizacije (J)> "2'> ·:; (J)> ;(3' '2"> ;(} ·:;; ;o .no .no o .no oN 'O N "tJ -cO.. N ·- N :JN Cf) N ·- N '-0 «lO ef) O '-0 ...eo ctl o ...eo Cf>O ...eo Cie> Ne> >t» Cl Ol o o. NOJ o o. >O> o o. 1. Tolmin 110.300 85.300 195.600 131.710 119 62.948 74 194.658 100 2. Bled 99.200 60.500 159.700 87.428 88 47.824 79 135.252 85 3. Kranj 65.700 92.500 158.200 71.348 109 86.499 94 157.847 100 4. Ljubljana 77.600 174.600 252.200 79.700 103 168.399 96 248.099 98 5. Postojna 168.900 82.800 251.700 166.999 99 78.548 95 245.547 98 6. Kočevje 169.500 71.800 241.300 182.220 108 55.756 78 237.976 99 7. Novo mesto 121.400 51.000 172.400 122.695 101 50.504 99 173.199 100 8. Brežice 53.000 55.000 108.000 54.104 102 38.434 70 92.538 86 9. Celje 47.500 86.900 134.400 52.927 111 105.837 121 158.764 118 10. Nazarje 57.500 84.500 141.900 60.277 105 84.233 100 144.510 102 11. Slov. Gradec 102.200 117.300 219.500 107.452 105 115.178 98 222.630 101 12. Maribor 124.100 114.300 238.400 129.714 105 122.445 107 252.159 106 13. M. Sobota 31.200 37.000 68.200 36.150 116 11.21 o 30 47.360 69 14. Kras 9.500 22.000 31.500 11.334 119 24.662 112 35.996 114 Skupaj 1 ,237.500 1 J 135.500 2,373.000 1 ,294.058 105 1,052.447 93 2,346.535 99 Družbeni gozdovi pri drugih OZD 115.400 120.000 104 120.000 104 Vse skupaj 1,352.900 1,135.500 2,488.400 1,414.058 105 1,052.447 93 2,466.535 99 297 Osnova takšnemu pristopu gozdarstva k temeljem družbenega plana je bil samoupravni sporazum o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in Jesnega gospodarstva v obdobju od 1976. do 1980. leta, ki so ga sprejele vse temeljne organizacije v gozdarstvu ter večina temeljnih organizacij s področja primarne in kemične predelave lesa. Obveznosti temeljnih organizacij v gozdarstvu (po tem sporazumu) izhajajo iz določil gozdnogospodarskih načrtov območij, v katerih so določene realne zmoglji- vosti gozdov v SR Sloveniji na področju pridobivanja lesa, kakor tudi potrebe za biološke in tehnične naložbe. V sporazumu so urejena tudi razmerja med gozdarstvom in osnovno predelavo lesa, od teh zlasti lesnobilančna razmerja. Pomemben del tega dogovora je dolo- čilo, kako osnovna predelava lesa sodeluje pri vlaganjih v gozdove v okviru plani- ranih naložb po tem sporazumu. Gre zlasti za povečan prispevek primarne lesne industrije v višini 1,5 °/o od nabavne cene gozdnih sortimentov, ki mora biti namensko uporabljen za gradnjo novih gozdnih cest To bi omogočilo realizacijo predpisanih etatov. Glavne sestavine sporazuma so torej: Proizvodnja gozdnih sortimentov; Lesnobilančna razmerja; Enostavna gozdnobiološka reprodukcija; Razširjena gozdnobiološka reprodukcija; Gradnja cest v gozdovih. Tabela Ila Enostavna gozdnobiološka reprodukcija v letu 1977 OBNOVA GOZDOV Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi skupaj .!.o o;*'g .!.o O •O o:> Realizacija Realizacija O •O o:> Realizacija Gozdnogospodarsko c:a>l c:IDI c:IDI -'-«> ......... (!) -'-co območje ~ g-!3; 1977 ~ g-!3; 1977 Q) Cl. t-- 1977 100') ..- c...- ,.. Cl.,- .,... Q.,- ha ha 1 % ha ha 1 % ha ha 1 % 1. Tolmin 201 168 84 102 115 113 303 283 93 2. Bled 141 99 70 113 82 73 254 181 71 3. Kranj 55 45 82 64 92 144 119 137 115 4. Ljubljana 82 83 101 140 170 121 222 254 114 5. Postojna 629 229 36 312 136 44 941 365 39 6. Kočevje 288 50 17 77 34 44 365 84 23 7. Novo mesto 150 219 146 103 69 67 253 288 114 8. Brežice 74 70 95 55 39 71 129 109 84 9. Celje 73 94 129 73 125 171 146 218 149 10. Nazarje 130 64 49 54 79 146 184 143 78 11. Slovenj Gradec 94 107 114 92 207 225 186 314 169 12. Maribor 195 147 75 212 118 56 407 265 65 13. Murska Sobota 99 98 99 3 11 367 102 109 107 14. Kras 63 78 124 22 20 91 85 98 115 Skupaj 2.274 1.551 68 1.422 1.297 91 3.6S6 2.848 77 Gozdovi pri drugih OZD 303 12 315 Vsega skupaj 2.274 1.854 82 1.422 1.309 92 3.696 3.163 86 29'8 Tabela llb Enostavna gozdnoblološka reprodukcija v letu 1977 NEGA GOZDOV Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi skupaj .~o .~o .~o o•oco Realizacija o>(.) OJ Realizacija o•oco Realizacija Gozdnogospodarsko c::4>1 c:4>1 c::4>1 ........ co 1977 ....... co 1977 ........ co 1977 območje ~ 8-S; ~ 8-b; ~ 8-b; T'"' Q.,.- r- O.r- T- o...- ha 1 ha 1 0/o ha 1 ha 1 % ha 1 ha 1 % 1. Tolmin 963 795 83 388 420 108 1.351 1.215 90 2. Bled 1.400 913 65 600 540 90 2.000 1.453 73 3. Kranj 425 488 115 604 711 118 1.029 1.199 117 4. Ljubljana 771 789 102 1.517 1.682 111 2.288 2.471 108 5. Postojna 825 1.304 158 598 628 105 1.423 1.932 136 6. Kočevje 650 930 142 415 258 62 1.071 1.188 111 7. Novo mesto 1.069 1.293 121 708 423 60 1.777 1.715 97 8. Brežice 672 821 122 500 401 80 1.172 1.222 104 9. Celje 670 873 130 624 810 130 1.294 1.683 130 10. Nazarje 460 463 101 409 358 88 869 821 94 11. Slovenj Gradec 1.000 1.079 108 830 855 103 1.830 1.934 106 12. Maribor 766 836 109 777 857 110 1.543 1.693 110 13. Murska Sobota 926 779 84 155 191 123 1.081 970 90 14. Kras 152 227 149 91 45 49 243 273 112 Skupaj 10.755 11.590 108 8.216 8.179 100 18.971 19.769 104 Gozdovi pri drugih OZD 741 28 769 Vsega skupaj 10.755 12.331 115 8.216 8.207 100 18.971 20.538 108 Ocena uresničevanja načrta, potrjenega v samoupravnem sporazumu (za leto 1977) Glede na leto 1976 je bil v letu 1977 dosežen precejšnji napredek pri uresniče­ vanju dogovorjene smeri razvoja. Vendar pa na nekaterih področjih gospodarjenja z gozdovi dela niso opravljena v dogovorjenem obsegu. V razširjeni gozdnobiološki reprodukciji je bil obseg del v letu 1977 celo manjši od del, ki so bila izvršena v letu 1976. Glede blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov in lesnobilančnih razmerij med gozdarstvom in osnovno predelavo lesa se sporazum uresničuje zadovoljivo. Slej ko prej ostaja na tem področju odprto vprašanje realizacije blagovne proizvod- nje v zasebnem sektorju (tabela 1). Pri lesnobilančnih ·razmerjih ostaja večji prob- lem le pri pokrivanju potreb celulozne industrije. Pri kompleksu vlaganj v gozdove, kamor sodi enostavna gozdnobiološka repro- dukcija {obnova, nega in varstvo), razširjena gozdnobiološka reprodukcija (melio- racije gozdov, pogozdovanja in nasadi topola) ter gradnja (tabela IV) in vzdrževa- nje gozdnih cest, so dela v letu 1977 ln ob upoštevanju -razmer na tem področju v letu 1976, potekala razmeroma zadovoljivo pri enostavni gozdnobiološki repro~ dukciji (tabela 11) in pri gradnji gozdnih cest, medtem ko dela v razširjeni gozdno- biološki reprodukciji (tabela 111) ne potekajo v skladu s predvidenim ·razvojem v samoupravnem sporazumu. V večini gozdnogospodarskih območij se je obseg del 299 Tabela 111 Razširjena gozdnobiološka reprodukcija v letu 1977 Melioracija Pogozdo- Topol. Skupaj gozdov vanje nasadi ej ... o ... o o Gozdnogospodarsko ca g. ca c.. ca ca ....;...:g N ~~ N ~~ .~ ....;,_:~ .t::! območje ~!:: =a~:: (ij!'-- (ij!'--CD O. 1 -:ul ~ 1 CD~'- CD a. 1 (!)!'--TOco IDO> -:-co (!)O> ;:T~ a:Ol TOco a:~ ,... 0.1'-- a:,... .- "' a:,... ,... ,... 0.!'-- ha ha 1% ha ha/% ha ha 1 % ha ha j% l. Tolmin 62 23 37 52 44 85 114 67 59 2. Bled 5 8 13 3. Kranj 147 99 67 5 7 140 152 106 70 4. Ljubljana 91 73 80 14 14 100 105 87 83 5. Postojna 455 447 98 70 525 447 85 6. Kočevje 348 237 68 348 237 68 7. Novo mesto 174 182 105 20 194 182 94 8. Brežice 144 78 54 3 16 163 78 48 9. Celje 52 70 135 17 69 70 101 10. Nazarje 33 13 39 2 35 13 37 11. Slovenj Gradec 75 26 35 15 90 26 29 12. Maribor 174 87 50 10 7 191 87 46 13. Murska Sobota 94 53 56 17 (3 12 200 117 65 56 14. Kras 100 90 90 50 89 178 179 1 Skup aj 1954 1478 76 283 154 54 29 12 41 Gozdovi pri drugih OZD 431 144 33 58 8 14 26 28 108 515 180 35 Vsega skupaj 2385 1622 68 341 162 48 55 40 73 2781 1824 66 Tabela IV Novogradnja in rekonstrukcija gozdnih cest v letu 1977 v 000 din Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi Gozdnogospodarske organizacije zgrajeno 1 vložena zgrajeno 1 vložena zgrajeno 1 vložena km sredstva km sredstva km sredstva l. Tolmin 12,16 6.990 9,80 4.160 21,96 11.150 2. Bled 14,20 8.131 6,95 3.979 21,15 12.110 3. Kranj 12,70 7.476 7,90 3.806 20,60 11.282 4. Ljubljana 11,60 3.690 37,20 4.530 48,80 8.220 5. Postojna 22,00 16.000 16,00 12.000 38,00 28.000 6. Kočevje 15,20 8.492 7,90 2.683 23,10 11.175 7. Novo mesto 9,20 5.990 9,20 5.990 8. Brežice 1,51 520 1,51 520 9. Celje 13,10 2.631 17,50 3.054 30,60 5.685 10. Nazarje 8,60 3.678 4,30 1.214 12,90 4.892 11. Slovenj Gradec 22,70 9.156 64,70 13.089 87.40 22.245 12. Maribor 16,00 10.534 7,30 4.303 23,30 14.837 13. KIK Pomuri)dohodek nasproti poprečno uporabljenim poslovnim sredstvom« iskati drugod in ne v uspešnem poslovanju. že uvodoma smo omenili, da leto 1977 ni primerljivo z letom poprej zaradi spremenjenih predpisov grede ugotavljanja celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka. Ta ugotovitev velja za vse· panoge dejavnosti, za gozdarstvo pa velja omeniti še tiste posebnosti, ki ga ločijo od ostalih panog dejavnosti in povzročajo, da doseženi rezultati poslovanja niso primerljivi z rezultati v drugih panogah dejavnosti. To je že omenjeno evi- dentiranje gozdov v knjigovodstvu temeljnih organizacij in knjiženje prispevkov za biološka vlaganja. Prispevke za biološka vlaganja, ki pomenijo po svoji vsebini amortizacijo gozdov, knjižijo gozdarske OZD med zakonske obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka, medtem ko je amortizacija pri ostalih OZD evidentirana med porabljenimi sredstvi, ki se pokrivajo iz cel'otnega prihodka. To sta dva vzroka, ki izkrivljata primerljivost kazalnikov po 140. členu zakona o združenem delu v gozdarstvu s poprečjem gospodarstva. Doseženi dohodek je v poprečju gospodarstva za 8 °/o večji, kot je bil planiran za leto 1977, v gozdarstvu pa kar za 37 °/o. Verjetno je vzrok za toliko večji do- 314 seženi dohodek od planiranega treba iskati tudi v vremenskih prilikah, ki so omo- gočile v letu 1977 večjo proizvodnjo in prodajo gozdarskih lesnih sortimentov, kot je b_ila planirana. 3. K a z a 1 n i k i r a z d e 1 i t v e d o h o d k a i n č i s t e g a d o h o d k a Med temi kazalniki, je samo eden, ki kaže razdelitev dohodka, in sicer ))čisti dohodek na delavca«, vsi drugi kazalniki pa kažejo razporeditev čistega dohodka. Zakon o združenem delu daje prednost tistim kazalnikom, ki kažejo, kako so se delavci obnašali pri razporejanju tistega dela dohodka, ki ga lahko namenjajo ali za zadovoljevanje svojih osebnih potreb ali za razširjenje materialne osnove dela. čisti dohodek na delavca se je gibal takole: Slovensko gospodarstvo Slovensko gozdarstvo Jugoslovansko gozdarstvo 88,5 93,3 66,1 108,3 114,1 82,3 122 < 122 124 čisti dohodek so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gozdarstva razporejali tako, da so dalj prednost osebnim dohodkom in skladu skupne porabe. Zato so kazalniki, ki kažejo reproduktivno sposobnost gozdarstva nižji od poprečja v gospodarstvu, tisti pa, ki kažejo rast osebnih dohodkov in sredstev sklada skupne porabe, pa višji od poprečja gospodarstva. Vzrok z~ takšne odločitve delavcev v gozdarstvu so bili nizki osebni dohodki v gozdarstvu v prejšnjih letih, ki so bili zmeraj nižji od poprečja v gospodarstvu. Ko presojamo uspešnost poslovanja organizacij združenega dela, te ne smemo presojati samo z donosnostjo z gledišča OZD, ampak tudi z gledišča družbe in delovne sile v OZD. Zato je pri presojanju uspešnosti poslovanja enako pomembna donosnost vloženih sredstev kot ustrezna raven osebnih dohodkov. Verjetno ne moremo govoriti, da je temeljna organizacija ustrezno razporejala čisti dohodek, če je več sredstev za razširjanje materialne osnove dela namenjala le na račun nižjih oziroma prenizkih osebnih dohodkov. Odločitve delavcev v gozdarskih OZD leta 1977 so torej tudi odraz ustreznega upoštevanja rentabilnosti po vseh vidikih. 'Kazalniki razporejanja čistega dohodka so se gibali takole: Gozdarstvo SRS Gospodarstvo SRS 1976 Indeks 1. Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %) 9,2 7,4 80 10,3 11,2 108 2. Akumulacija rv primerjavi s čistim dohodkom (v%) 11,7 10,5 89 12,7 14,3 112 3. Akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v 0/o) 4,8 4,5 93 3,3 3,7 112 3. Osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca {v 000 din) 82,5 102,3 124 78,9 94,4 119 4. Cisti osebni dohodek na delavca mesečno (v 000 din) 4,2 5,1 123 4,0 4,8 120 315 Ker so kazalniki zelo različni in se lahko gibljejo v različno smer, je pomembno določiti, kateri so tisti relevantni kazalniki, na osnovi katerih lahko rangiramo OZD po uspešnosti poslovanja. V Glasniku Službe družbenega knjigovodstva štev. 8/78 je objavljen rang štirih kazalnikov, na osnovi katerih je mogoče rangirati temeljne organizacije. Ti kazalniki so: dohodek na zaposlenega, akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, čjsti osebni dohodek na delavca mesečno in poprečno upO'rabljena poslovna sredstva na delavca. če primerjamo izbrane kazalnika v gozdarstvu z istimi kazalniki v gospodarstvu, ugotovimo, da se v gozdarstvu kazalniki ne gibljejo v isto smer, čeprav bi se pra- viloma morali. Pri skoraj za polovico nižjih sredstvih na zaposlenega je dosežek višji od poprečja: dohodek na zaposlenega, čisti osebni dohodek na zaposlenega in akumulacija v primerjavi s sredstvi. Iz tega bi izhajalo, da je gozdarstvo po- slovalo bolj uspešno, kot pa je poprečje v slovenskem gospodarstvu. Ko smo analizirali poslovanje gozdarstva skozi povečanje sredstev za akumulacije, smo ugotovili, da je gozdarstvo med maloštevilnimi panogami, ki so v letu 1977 na- menile za razširjanje materialne osnove dela manjši del dohodka kot v letu poprej. Prav tako je del dohodka za razširjanje material;ne osnove v gozdarstvu manjši l] 1 Pri tem imamo lahko dva primera spravila, in sicer: a) Spravilo celih debel. l....zsm 1 <( U) J.~ 1 ~1 \ ~ i :,\ 1 Sl. 4. Model zbiranja mnogokratni kov z več­ bobenskimi vitli oz. žičnimi žerjavi dra, preden pride pod traso oz. v sled vlačenja. Zato je pri odločitvi, kako dolg les bomo spravljali, vedno prisotno vprašanje stanja sestoja, tal itd. oz. vprašanje zaščite podmladka, stoječih dreves in podobno pred poškodbami. Nenehno je treba sprejemati takšne odločitve in rešitve, ki ne bodo porušile ravnotežja biolo- škega sestava, povzročile epidemij škodljivcev, bolezni itd. Teoretično smo postavili, da je razdalja med trasama okoli 50 m. V tem pri- meru lahko izdelujemo mnogokratnike dolžine 10 do 14m, ki so še na dosegu dvigalne vrvi in ki jih uspešno spravljamo. Te razdalje med trasama pridejo v poštev tudi pri drobnejšem lesu, npr. v drogovnjaku. Jasno je, da je možna večja razdalja med trasama, ali pa tudi manjša. če je npr. nosilna vrv le 2-3m od tal, in če je zgornja postaja oz. odlagališče ozko, bodo verjetno morali izde- lovati krajše sortimente in bo v tem primeru razdalja med trasama manjša od 50 m. 4. Primerjava uporabnosti traktorjev in žičnih žerjavov pri spravilu lesa navzgor Vprašanje je, kje so meje uporabnosti med traktorji in žičnimi žerjavi pri spravilu navzgor. Ali je možno in racionalno spravljati les s traktorji prav na vseh naklon ih? 326 Rekli smo, da moramo izdelati vlake, ki so dejansko glavne ali stalne vlake. Stroške izdelave vlak moramo vračunati v spravilo lesa. Tudi na lahkih in srednje težkih terenih delamo vlake, vendar veliko več pomožnih ali začasnih, katerih izdelava je cenejša. Dosedanji skromni poskusi (ki smo jih prikazali tudi na republiškem seminar- ju) so zanimivi iz tehnološkega ozira in stališča ekonomičnosti dela. 4.1 T e h n o 1 o š k e m o ž n o s t i u p o r a b e Teoretično je res možno izvleči les z vitlom traktorja po vsaki strmini navzgor. Praktično pa so različni dejavniki, ki omejujejo delo pri normalnem redčenju in Sl. 5. Območje spravila lesa s traktorji (med -50% in + 35 °/o) ter večbobenskimi vitli oz. žičnimi žerjavi, ki leži izven omenjenega trikotnika podobnih opravilih. Usmerjeno podiranje je dokaj dobro izvedljivo na ravnih terenih z manjšimi nakloni. čim bolj je teren strm tem lažje je les vlačiti pravo- kotno na plastnice, kar je tudi približno pravokotne na vlako ali cesto, toda tem težje ga je obrniti in usmeriti v prometnico, seveda lažje na cesti, kot na ozki vlaki. čim bolj je strm teren, tem težje je usmerjati drevesa pod kotom, zlasti ostrim, na prometnico. Tako privlačevanje je oteženo predvsem zato, ker se les kotali, se naslanja in drgne druga drevesa, se zatika. Naši preizkusi so pokazali, da je možno spravljati iglavce z vitli traktorjev navzgor do ok. + 35 °/o naklonov. Na večjih naklonih je zelo oteženo podirati drevje ali delati vrvne linije pod ostrejšimi koti. Težko dosežemo celo kot 45°. Iz prakse vemo, da so dobro usmerjena drevesa in vrvne linije tiste, ki zapirajo kot s prometnico manjši od 30°. 327 Iz tega sledi, da je tehnološko možno spravljati les z vitli traktorjev navzgor do ok. + 35 °/o naklonov. Na večjih naklon ih je delo oteženo in je bolje uporabljati žične žerjave (sl. 5). 4.2 E k o n o m i č n o s t d e 1 a Pri primerjanju ekonomičnosti dela je treba upoštevati dejanske stroške, ki nastopijo pri obeh skupinah delovnih sredstev: pri traktorjih izdelavo vlak in stroške konkretnega dela, pri žičnicah pa montažo in demontažo ter direktno spravilo. Naredili smo majhno primerjavo. če bi posekali po hektarju 30, 60 ali 90m3 lesa, upoštevali stroške izdelave vlake za 2 ali 3 obhodnice, vzeli, da je razdalja med vlakami 50 do 100m, stroški izdelave za 1 km vlake 50.000 do 100.000 din, bi poprečno obremenili vlake oz. njih izdelavo za ok. 100 din m3• če k temu dodamo še ok. 100 din stroškov za konkretno delo, je to toliko ali več kot stane spravilo lesa z žičnimi žerjavi (pri katerih je vračunana montaža in demontaža ter pred- stavljanje}. 5. V premislek namesto sklepa Prikazali smo načine dela pri spravilu lesa na strmih terenih navzgor. Ugo- tovili smo, da za to opravilo lahko uporabimo traktorje, opremljene z vitli ali večbobenske vitle oz. žične žerjave za kratke razdalje (večbobenske žične žar- jave}. Vprašanje je, kje so tehnološke meje uporabnosti med tema dvema skupina- ma delovnih sredstev, kje je prag ekonomičnosti dela. Na sliki 1 in 2 so prikazani načini dela s traktorji, na sliki 3 in 4 pa delo večbobenskih žičnih žerjavov. Na sliki 5 je področje dela vseh skupin. Na splošno lahko rečemo: 1. Nujno potrebna je kompleksna priprava dela s podrobnim načrtovanjem. To velja tako za traktorje kot za večbobenske žične žerjave. 2. Za spravilo s traktorji je treba izdelati sistem glavnih {stalnih} vlak po pobočju v smeri pl'astnic oz. z manjšimi nakloni v smeri vlačenja. 3 Tehnološke meje uporabnosti ležijo za traktorje pri naravnih pogojih dela med naklonom -50 in + 15 °/o; na strmih terenih z drugo tehnologijo {ki smo jo tukaj prikazali) pa med + 15 in + 35 °/o {sl. 5}. Izven tega območja je lažje delati z žlčnimi žerjavi. 4. Meje ekonomičnosti so podobne tehnološkim mejam. Pri tem zanemarjamo prednosti vlak, ·ki stalno odpirajo gozd. 5. Traktorje je možno uporabiti v tehnološkem smislu in bolj ekonomično tudi na terenih, strmejših od + 35 °/o, ali celo do 60 °/o in več. To pa le pri naravnih katastrofah, če je les zrušen križem kražem in ga enostavno ni mogoče ali zelo težko spravljati z žičnicami. Možno ga je spravljati le z vitJi, ki imajo velike sile {celo do 10.000 kp), ki les lahko celo pulijo iz kupov. 6. Dobro je treba premisliti, kje je res bolje uporabiti traktorje in kje žičnice. Mi smo hribovita in gorska dežela in imamo določene predele (približno 20--30 °/o ali celo več), ki so domena žičnic. V burnem razvoju traktorjev ne smemo poza- biti na žičnice. žičnice nekako stagnirajo, ali pa smo jih odrinili tudi iz tistih predelov, kjer je njihova uporaba upravičena. V Evropi in pri nas imajo perspektivo žični žerjavi za srednje razdalje in večbobenski žični žerjavi za kratke razdalje. 328 Gozdovi imajo za nas večkratni pomen. Težkim h/odom smo bili vedno kos--- GG Nazarje POSTOJNA KOVINARSKA VRH NI KA Kovinarska Vrhnika že nekaj let opremlja gozdarske kamione. Njeni izdelki s~ funkcionalni in ustrezajo vsem tehničnim in varnostnim zahtevam. LIV Postojna se je spoprijel z za- htevnim izdelava~ njem naklada/nih naprav. Ne prehu- de začetne težave zagotavljajo, da se bo razvil v stal- nega proizvajalca kamionskih nakla- da/nih naprav. Kaj pa kamioni? F. M. Kmecl - - -ali bomo doumeli tudi druge koristi? Foto V. Furlan il Literatura Bergrund, 0.: Mechanisierungslage und Entwicklungstendenzen in der Schwedischen Forstwirtschaft, knjiga referatov, VIJ. lnternationales symposium, Finska, 1973. Bernard, A. Lenger, A.: Arbeitsstudien bel der Holzri.ickung mit mobilen Kippmast·Kurzstreckenseil- kranen. lnformationsdienst, 151. Folge, Marz 1974. Krivec, A.: Die jugoslawische Dreitrommel Seilwinde 3BV·450 als Antrieb eines Seilkranes, For5t- archiv, 41. J. 9/1970. Krivec, A.: Priprava dela in neva tehnologija gozdne proizvodnje, Gozdarski vestnik, 1/1971. Krivec, A.: Na~rtovanje sečnje in transporta lesa, Gozdarski vestnik 2/1973. Leitner, A.: Komblnierte Schlagerung - Seilkranelieferung bel Durchforstungen im Gebirge, Allgem. Forstzeitung, FolgEl 1, Janner 1976. Lis/and, T.: Norwegische Seilkrane und ihre Arbeitsverfahren, Allgem. Forstzeitung, Folge 1, Janner 1976. Pesta!. E.: Aktuelle Perspektiven der Mechanisierung, Holzkurier. Nr. 50/1977. Pesta!, E.: Forstmechanisierung heute: Aussichten und Risken, Internat. Holzmarkt, Nr. 25-26/1977. Sammer, M.: Holzernte und Bringung in Gebirgswald, Allg. Holznmdschau, Heft 725/726, April 1977. Stohr, G.: Untersuchungen uber die Eignung mobiler Kunstreckenseilkrane bei Durchforstungen an Steilhang. Diss. Munchen, 176 S. MtfGLICHKEITEN DER HOLZROCKUNG AUF STEiLEN GEL~NDEN ENTGEGEN DEM HANG Zusammentassung Im Beitrag wurden die Arbeitsmethoden bei der HolzrOclspecialist,(. Zato tudi učinkovitosti ne bi smeli primerjati brez tega opozorila. Razmeroma nizek porast zgibnikov v zadnjih dveh letih gre predvsem na račun katastrofalne podražitve teh traktorjev. Domači, tudi dobri težki traktorji IMT 558, so več kot petkrat cenejši. Zraven tega pa glavni dobavitelj popul'arnih TIMBERJACKOV za Jugoslavijo Stahremberg iz Celovca še do danes ni organiziral učinkovitega servisa za naše področje. 338 žage REDS HUSQVARNA OSTALE Vse skupaj p 1 s D 1 Pd 1 p 1 s D 1 Pd 1 p ' s so 50 232 300 532 150 278 600 878 20 52 12 55 45 112 178 31 101 990 1122 80 174 3 200 203 130 67 45 1990 2102 100 291 10 73 50 133 150 212 93 500 805 50 186 580 580 300 136 1930 2066 100 100 34 6 120 160 300 162 66 979 1207 293 560 853 275 293 1615 1908 398 623 116 116 401 230 1529 1759 300 302 7 200 207 500 249 2500 2749 120 166 40 40 80 388 335 1606 1941 233 441 44 474 518 67 353 1024 1377 140 318 182 234 2300 2716 1250 19 1250 1269 16 30 46 10 62 130 192 40 70 10 20 40 70 30 82 80 242 404 1491 2595 698 157 2755 3610 4447 2691 619 19.185 22.495 P = motorke last zasebnikov Pri uveljavljanju različnjh vrst traktorjev v naših razmerah pa je seveda še mnogo drugih vplivov. 1. Bled 2. Brežice 3. Celje 4. Kočevje 5. Kranj 6. Ljubljana 7. Maribor 8. Nazarje 9. Novo mesto 10. Postojna 11. Slovenj Gradec 12. Tolmin 13. Sežana 14. Murska Sobota 15. Ostali Skupaj Preglednica traktorjev v družbeni lasti Timberjack, Kochum (K} TAF (T) 5 2 3 2 3 1 5K 2T 2 6 5 5 2K 43 IMT 4 6 3 22 1 4 31 3 14 53 24 4 19 188 Motorni vitli Ostali 2 2 2 9 Goseničarji 12 16 1 6 35 Skupaj 22 9 6 24 20 8 36 7 18 59 30 10 5 21 275 $tevilo motornih vitlov, oziroma žičnih žerjavov nenehno nazaduje. Domače proizvodnje ni več, uvoz je omejen, kaže pa, da tudi tehniki še niso pogruntali )>ta pravega<(. V arzenalih slovenskih gozdnih gospodarstev najdemo vitle vseh vrst kot MV 2500, Hinterreger, 3 BV 250, 3 BV 450, Alpvitel. Wyissen, MV 800, Krasser in druge. Takole so gozdna gospodarstva založena: 339 1 3BV- :-!inter- ALP- MV Wys- Kras- sku-3 BV- MV Razni Zap. Gozdnogospodar. 250 450 2500 reger vitel 800 sen ser pa j štev. organizacija -------- $tev. $tev. $tev. $tev. $tev. $tev. štev. $tev. $tev. Stev. kom. kom. kom. kom. kom. kom. kom. kom. kom. 1. Bled 3 2 7 2. Brežice 3. Celje 4. Kočevje 5. Kranj 6 2 11 6. Ljubljana 2 7. Maribor 8. Nazarje 1 3 1 7 9. Novo mesto 1 2 3 10. Postojna 2 3 11. Slovenj Gradec 1 1 12. Tolmin 5 5 12 13. Sežana 14. Murska Sobota 15. Ostali Skupaj 8 12 9 4 2 3 4 45 :žični žerjavi - vozički Podobno kot z vitli je tudi z žičnimi žerjavi in vozički. Vedno manj jih je. Uporabljajo jih samo še tam, kjer so traktorji nemočni. Poprečna dolžina žičnih vrvi na en žerjav je 650 m. (Vseh primerov je 55). Vsi ti stroji so leta 1976 prepeljali 56.000 m3 , dve leti poprej so prepeljali še 70.000 m3• čeprav kaže, da postajajo žerjavi počasi odveč pa je kar težko verjeti, da bi popolnoma izginili iz naših grap. Gre le za to, da številni spravilni pripomočki dobijo svoje področje uporabe, pač glede na svoje konstrukcije, oziroma tehnične lastnosti. Priznati pa je treba, da se nekatere znane evropske proizvodne hiše (Hinterreger in drugi) zelo zelo trudijo, da bi te naprave kar se da izpopolnili - ne da bi konkurirali traktorjem, temveč da bi v svojih okoliščinah dosegli kar se da visoke učinke. Zagotovo je takšna orientacija strokovno pravilna in zagotavlja tudi poslovni uspeh. Kamioni in kamioni s polprikolico število kamionov po gozdnih gospodarstvih nenehno raste. Poleg števila pa raste tudi moč in nosilnost. Poprečna moč vozila je že 158 KM nosilnost pa 9,4 t. Vseh kamionov v Sloveniji je 323, od tega jih ima 132 (41 °/o) polprikolico. Zmog- ljivost kamionov se je torej občutno povečala. Poprečna prevozna razdalja se je glede na leto 1974, v letu 1976 povečala za 1 km (prej 24 km, sedaj 25 km). Poprečni letni učinek kamiona je bil 6079 m3 • Od vsega prepeljanega lesa, so kam ioni gozdnogospodarskih organizacij prepeljali 79 °/o, 21 °/o pa najeti prevozniki. Ta podatek je nekoliko dvomljiv zategadelj, ker veliko gozdnih gospo- darstev vozi les z najetimi kamioni, toda najemajo jih pri sosednjih gozdnih gospodarstvih. Vprašanje je torej - zares toliko lesa prepeljemo s tujimi kamioni? Kadar govorimo o gozdni mehanizaciji, potem v 80 °/o mislimo na kamione za prevoz lesa. To so namreč stroji, ki so posebej grajeni za delo v gozdu, hkrati pa morajo spoštovati tudi vse predpise v javnem cestnem prometu. če temu dodamo, da je ekonomika transporta v gozdu povsem drugačna od ekonomike 340 . ~ en => 1 ·c: cc o Skupaj a = u)CC či :;:;o .:?! z ~~1lf@ (!)'-Il.. ::::!!: <( <( ·-E <( <( >Gozdarski slovar<<, ki se ga premalo po- služujemo. Srečujemo se z novimi in novimi pojmi zlasti na tehniškem področju svoje stroke. Iskanje, opredeljevanje in utrjevanje strokovnega izrazja pa je na- loga samih strokovnjakov na določenem strokovnem sektorju. Prvenstveno je treba presoditi, kaj od že vpeljanih pojmovnih izrazov ust~eza, kaj je treba zavreči in kaj na novo ustvariti. Pri tem ne gre pretiravati ali biti preobčutljiv, ker bi to strokovnjake, ki se že tako in tako premalo oglašajo, še bolj odvračalo od pisanja. Saj karikirano povedano slišimo, da npr. v Srbiji nekdo lahko prej napiše knjigo, kot pri nas razčisti z izrazi. To sem tudi sam doživel pri pisanju knjige o ročnem orodju gozdnega delavca, s čimer pa ni rečeno, da odobravamo drugo skrajnost. Menim, da je odveč prepirati se ali »hlodovina« ali nhlodovjecc, pač pa je ne- vzdržno, da že leta v Sloveniji z rezilnikom ali drzalnikom (po hrvaško •>maklja«) >>makljamo« namesto >>drzamo«, ali pišemo >>Vitla« (po hrvaško) namesto »Vitel«, ne razlikujemo med >>rezanim« in »žaganim« lesom (po srbsko >>rezan«, pomeni namreč slovensko »žagan«) in podobno. V strokovni govorici pa pogosto slišimo celo, da les vežemo ali pripenjamo z »zajlo« namesto z vrvjo, da pri podiranju drevja nabijamo s »kajlo« namesto s »klinom«, da vozimo »plohe(< (iz nemške besede »Bloch«) namesto >>hlode« (ploh je slovenska beseda za debelo desko ali planko), da čistimo »Vergazer« namesto »uplinjač« itd. Namesto da bi sodobni strokovnjaki v svojem okolju popravljali napačno govorico, jo često še posnemajo. Zadovoljni pa smo lahko, da novi slovenski pravopis sprejema npr. izraze >>nadmera«, »delovišče«, »delokrog<<, kar je bil prej pravopisni greh, a v naši praksi je bilo te izraze težko iztrgati. Mnogokje bo za tuje izraze še potrebna opisna oblika, ker v našem jeziku ne m"oremo besede tako povezovati kot v nemškem jeziku, npr. »žični žerfav s prekucnim stolpom•< glasi po nemško »Kippmastkabelkran«. Ponekod bo namesto predolge opisne oblike boljši tuji, internacionalni izraz, npr. »detektor« za >>iskalo metalnih primesi« ali podobno za izraze )>organizacija«, »procesor« itd. Marsikje so dobrodošle soznačnice ali sinonimi, npr. >>Vrvna linija« za »smer vlačenja s pomočjo vitelne vrvi .. , »enoročna žaga« za »žago, s katero dela en delavec«, >>amerikanka•< za )>žago z ameriškim zobovjem«, »sečnja in izdelava« za »sečnjo drevja z izdelavo gozdnih lesnih proizvodov« in podobno. Sinonim pa ne sme biti dvoumen, ne sme uporabljati izraze, ki v isti stroki že nekaj drugega povedo, npr. ))pridobivanje lesa« pomeni isto kot ))pridelovanje lesa«, ki ga stvarno pridobivamo z drevjem na panju. Ne moremo ga torej niti kot sinonim uporabljati zgolj za >>izkoriščanje gozdov«. Ali gojenje gozdov s pospeševanjem priraščanja drevja ni »pridobivanje lesa<~?! Nekateri so pri nas v težnji za novim ali krajšim izrazom po vzoru npr. nemškega »Holzernte<< ali angleškega »harvest(< 352 začeli uporabljati »pridobivanje lesa« za »izkoriščanje gozdov«, kar ne pomeni isto in niti ni krajša oblika. Pač pa lahko namesto »izkoriščanja gozdov« rečemo )>pridobivanje gozdnih proizvodov« ali pri naslovih še krajše »gozdni proizvodi<(. Dosledno bi bilo tudi •>žetev lesa«, le da posluhu ne ugaja. Posluhu pa marsikaj ne ugaja, dokler se uho ne navadi. Spomnimo se, kako so nekateri nasprotovali »lesarstvu« v zameno za »lesno industrijo« ali »industrijo predelave lesa« {pri obravnavi statuta Zveze IT gozdarstva in lesarstva), danes pa se nihče več ne spotika ob to. Saj Gozdarski vestnik celo v oficialnem nazivu našega inštituta - morda zaradi leporečja - spreminja »lesno gospodarstvo<< v >>lesarstvo<( {sino- psisi pod črto v št. 1/1978). če torej govorimo o celotnem gozdarstvu ali o gojenju in izkoriščanju gozdov skupaj, je pojem »pridobivanje lesa(( ne pa za samo »izkoriščanje gozdov<(, To pa seveda slavist ne more presoditi ali popraviti, ker je po sredi Je strokovna opredelitev. (Zopet prilika za uredništvo Gozdarskega vestnika za »Samokritiko« v zvezi s kazalom vsebine v št. 10/1977). Nekaj drugega je pridobivanje premoga v rudnikih, kjer premog že obstaja in ne raste. Politični prizvok »izkoriščanja<< pa ne sme motiti, ko imamo vendar povsod v materialnem svetu opravka z izkoriščanjem, bodisi materialov ali naravnih virov in bogastev pa celo delovnega časa. Zato ta izraz nemoteno uporabljajo, kot je znano, v vseh svetovnih jezikih, le da še zraven njega iščejo in uporabljajo krajše ali enako- vredne druge izraze, kar lahko napravimo tudi mi. Tudi ustrezne nove izraze ali neologizme namesto tujk ali opisanega izrazja je treba iskati, kar deloma že uspeva. »Kolesnik« ustreza za »kolesni traktor«, >>goseničar« za »gosenični traktor«, .,zgibnik« za »zgibni traktor<<, »podiralnik<< za »podiralni stroj« (po angleško >>fefler«), »Obvejevalnik« za »obvejevalni ali kle- stilni stroj«, »nakladalnik« za »nakladalni stroj«, »Viličar« za »Vilični nakladalnik«, »čeljustnik<< za »čeljustni nakladalnik<<, ,,žerjav<< za »vitelno dvigalo« itd. Pri tem pa moramo upoštevati, da skrajšani izraz zadostuje le takrat, kadar obravnavamo določeno snov, ki že sama po sebi nakazuje prizadeto pojmovno področje, medtem ko moramo sicer namesto »kolesnika« navesti »traktor kolesnik<< ali >>kolesni traktor<< itd. Razlikovanje med številnimi vrstami in podvrstami naštetih strojev, ki imajo skupni naziv, pa moramo podpreti še s pridevniškim dodatkom, npr. »samohodni čeljustni nakladalnik«, »vrvni hidravlični žerjav<< in podobno. Tovarniška znamka sama po sebi ne nadomestuje strokovnega izraza, pač pa ga lahko dopolnjuje za pobližje razlikovanje, čeprav včasih tudi s samo znamko povemo, kar želimo, npr. » Timberjack« je zgibni traktor določene znamke, >)FAP« je kamion določenega proizvajalca in podobno. Ne pozabimo pa, da v govoru marsikaj zadovoljuje, kar pisani strokovni članek ne prenese ali pa toliko manj velja. Omenjeni »Gozdarski slovar« pa je na področju izkoriščanja gozdov precej po- manjkljiv. Zato in pa zaradi potrebe prevoda na nekaj tujih jezikov, smo pristopili k izdelavi »Strokovnega slovarja iz področja izkoriščanja gozdov in gozdnih komuni- kacij((, s prevodom ali navedbo istih izrazov v nemškem in angleškem jeziku in po možnosti ali morda postopno v drugih jugoslovanskih jezikih. Ta slovar naj bi dogotovili do leta 1980. Seveda - ker gre za večjezični slovar odpade komentar posameznih izrazov. Pač pa nameravamo posebej dodati takšen komentar za najpomembnejše izraze, toda le v lastnem jeziku, ker bi širša zadeva bila pre- obširna oziroma predraga. To delo je namreč izredno zamudno. Morda bi bilo smotrno, da bi v Gozdarskem vestniku, v obrokih, objavljali osnutek manjkajočih, a aktualnih slovenskih izrazov za razne stroje, naprave 353 in tuje izraze bodisi s prispevki terminološke komisije ali posameznikov. Enako bi lahko upoštevati tudi nasvete ali pripombe, kateri izrazi so potrebni. Tako bi omogočili najširšo kritično presojo, hkrati pa tudi postopno uveljavljali sprejete izraze. prof. Zdravko Turk OPREDELITVE STROKOVNIH POJMOV Z USTREZNIMI IZRAZI Ob aktualnem sestavku dr. J. Božiča v G. V. 4/1978, str. 166, pod naslovom »Izrazje in pomenska razlaga strokovnih pojmov v domeni razširjene gozdne proizvodnje lesa« si dovoljujem opozoriti na potrebo pomenske opredelitve iz- razov ·~polnilni sloj« in »pionirska vegetacija<< oziroma >)pionirski nasad«. V osnovni gozdni proizvodnji lesa - v štadiju do sklepa krošenj ključnega drevesnega sloja - odigrava racionatizatorsko in biološko pomembno vlogo po- možni drevesni sloj, s tem da zapolni praznine. Uspešno se vrašča v mladi sestoj in postopno se izločuje nekako sočasno z začetnim slojevanjem danega se- stoja. Smiselno uravnavan tak ))polnilni«* sloj nastal bodisi iz naravnega mladja ali nasada - lahko učinkovito poenostavi in s tem poceni nego. V razširjeni gozdni proizvodnji lesa pa je pomembna >>pionirska vegetacija« - bodisi že obstoječa ali šele osnovana (kot pionirski nasad). Ta prihaja v poštev pri melioraciji malodonosnih gozdov in grmišč (za njihovo premene v naravni gospodarski gozd), pri pogozdovanju kraških goličav, živega peska ter drugače opustošenih zemljišč itd. Bistvena je tedaj razlika med polni/nim slojem in pionirsko vegetacijo (ob- rastjo). To velja poudariti že zato, ker je polnilni sloj - za razliko od pionirskega - nov pojem in nov izraz. V sestavku pod naslovom »Snovanje novega gozda v Sloveniji ... « v isti številki G. V., na str. 159, je omenjena >>Umetna obvejitev« iglavcev. Omeniti bi bilo tudi »naravno« obvejitev- prav z ustrezno funkcionalnim polnilnim slojem. Mnenja sem, da bo pričujoča podrobna pomenska opredelitev pripomogla tudi k boljšemu dojemanju naravnega gozda, seveda le z rabo v praksi. Alojz Mušič, višji gozdarski tehnik * Polnilni = iz glagola polniti - polnitev. 354 IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE M02NOSTI UPORABE KAPLJIOASTEGA NAMAKANJA V GOZDNIH DREVESNICAH IN NASADIH Brossmann L.: Einsatzmoglichkeiten der Tropfchenbewasserung in Baumschulen und bei Aufforstungen, Al/gemeine Forstzeit- schrift} Munchen, 1978, No. 9-10. V naših gozdnih drevesnicah je v rabi predvsem namakanje s škropljenjem oziroma pršenjem. V nekaterih tehnično naprednih deželah pa se pojavlja nov sistem zalivanja po kapljicah. Voda prihaja po tankih plastič­ nih ceveh, iz nje izstopa na določenih me- stih po kapljicah, prehaja direktno na zemljo in ne moči listov. Avtor navaja predvsem dobre strani tega sistema. Ločimo namakanje s poroznimi cevmi, kjer kaplje izstopajo tesno druga poleg dru- Plastična cev za namakanje s kapljicami po sistemu G.A.D. (Razdalja med kapljicami 33-132 cm, presek cevi 15-1,8 mm2, opti- malna dolžina cevi maks. 200 m, poraba vode na izstopnem mestu 0,9-3,6 1/h, obratovalni pritisk 0,5-1,5 bara). ge; namakanje s posameznimi cevmi, ki so položene v zemljo in izstopa voda na koncu cevi ali na vmesnih odprtinah in linijsko namakanje s cevjo na površini tal, ki spušča kapljice na določenih odprtinah. Med sled- nje spada tudi sistem G. A. D., ·i