9« ZGODOVINA ZA VSE Maja Meh NEKAJ O MODI V SLOVENSKEM ČASOPISJU NA PRELOMU STOLETJA (1895 - 1915) Modo na prelomu stoletja (1895-1915) je sprem- ljal nov odnos do oblačenja. V svetu je čedalje bolj prevladovalo spoznanje o zdravem in udob- nem ženskem oblačilu, ki naj dokončno opusti toliko stoletij veljavni in nezdravi steznik. V Evro- pi so ustanavljali zveze in društva, ki so se zavze- mala za zdravo žensko telo. Toda postavljanje od tega oblačilnega kosa je trajalo vse do prve sve- tovne vojne. V bistvu bi lahko rekli, da se je refor- mirana ženska obleka okoli leta 1900 postopoma že uveljavila, hkrati z njo pa je bila v modi obleka, ki je s svojo značilno S linijo in steznikom nadalje- vala tradicijo 19- stoletja. Z značilno modno linijo 'vitko in zleknjeno' telo, kjer so bili boki in trebuh popolnoma utesnjeni. Vidnejši korak k svo- bodnejši in bolj prak- tični modi je bil stor- jen, ko so stopile v ve- ljavo dvodelne oble- ke. Kasneje so se v skladu z reformira- njem uveljavili tudi ženski kostimi in z nji- mi bluze, se pravi dnevno oblačilo, ki si je poleg oblek za slo- vesnosti in večerne ure izbojevalo trdno mesto v ženski garde- robi. Ideal bluze je ob- stajal v tem, da so že tako pogosto prozor- no bluzo zgoraj globo ko izrezali in ta izrez izpolnili s čipkastim vložkom. Poleg čipk so oble- ke krasile še najrazličnejše vezenine in tkane apli- kacije, pogosti so bili pliseji, monogrami itn. Pri- ljubljene so bile žive, intenzivne barve - vijolič- na, zelena, modra, rdeča - moderni pa so bili tudi nežni, pastelni toni. Ženski korzet, 1902 Dvodelna obleka, 1903 Cilj zgornje obleke je zapeljevanje nasplošno, zapeljevanje s perilom pa je predvsem zapeljeva- nje posameznika in spodbuda izbranemu part- nerju. Tu so poklicali na pomoč vso razpoložljivo fantazijo: čipke, vezenine, trakove, pentlje, prozo- ren batist, svetleči saten, rafinirane barvne kon- traste itn. Perilo je bilo tako mnogovrstno, da vseh teh oblik in barv ni mogoče opisati v vseh podrobnostih. Zadovoljiti se moramo z opisom značilnih lastnosti. Naj navedem samo nogavice kožne barve, ki so jih ženske nosile s podvezica- mi, in šelesteča spodnja krila v čudovitih barvnih kontrastih. Znanilec reformirane obleke je bil tudi ženski klobuk, sprva majhen, nato čedalje večji in poln okrasja. Na njem ni manjkalo perja, okrasnih igel, cvetličnih aranžmajev itn. Drugi modni dodatki so bili: rokavice, čipkasti sončniki, pahljače, mufi in veliko nakita. Čevlji so bili visoki do gležnjev ali nizki s sponko. Proti vsaki modi se je v vsakem času bojeval načelen boj. In najbolj načelno se je to zgodilo ob koncu 19. stoletja z nasprotovanjem ženski modi, ki je telo oblikovala s steznikom. Kritike so uteme- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 99 ljevali z zakoni lepote in predvsem z dejstvom, da je nošenje steznika zdravstveno škodljivo za žen- sko telo. Zgovoren primer svarila zdravnikov pred to noro modo so bili razni članki v časopisih ali pa denimo knjiga z naslovom Die gesundheit iz leta 1890. Tu piše: "Slabih strani steznika nika- kor ne gre podcenjevati. Steznik je namreč ovira pri gibanju trupa in gibanju sploh. S svojimi kost- mi daje steznik mlademu telesu oporo, ki pa posta- ja sčasoma škodljiva. Hrbtne mišice, to se pravi mišice ob hrbtenici, se odvadijo prvotne vloge, po- končne drže telesa. Zaostajajo v svojem razvoju in zakrnijo kot vsaka mišica, kije premalo v upo- rabi. S stalnim pritiskom na prsni koš je ovirana pravilna rast kosti. Tako pride z nošenjem korzeta do deformacije prsnega koša, čeprav je njegov na- men olepšati postavo. Nadalje utesnjuje in onemo- goča normalno delovanje notranjih organov, to pa povzroča bolečine v spodnjem delu trebuha in hrbtu. Vse to vpliva tudi na razpoloženje... " ' Deformacija skeleta in notranjih organov zaradi nošenja korzeta In vendar vsi ti dokazi niso našli pravega odme- va pri večini žensk, tako da so bili skoraj vsi refor- matorji ženskega oblačenja poraženi. Vendar so bili za to nespamet ženskega spola krivi tudi re- formatorji sami, saj so uvideli eno stran, niso pa našli druge poti. Z drugimi besedami, niso razu- meli, kaj je glavni vzrok, da ženske prestajajo vsa bremena in muke modnega oblačenja: vzrok je bila namreč logika, sicer ne idealnega, ampak neizogibnega konkurenčnega boja za moža.2 To- da, ker so tudi reformirani kostim izdelovali le ; Die Gesundheit, ihre Erhaltung, ihre Störungen, ihre Wiederherstellung, IL Band, Union Deutsche Verlags- gcsellscha/t, Stuttgart, 1890, str. 20-23. počasi, prav tako pikantno kot vsako drugo mo- do, je tudi ta postal končno v osnovi tako nespa- meten in škodljiv kakor od njega kritizirana mo- da. Moška moda se je na prelomu stoletja spremi- njala mnogo bolj neopazno kot ženska in je v bis- tvu ostajala zvesta tradiciji iz 19. stoletja, to je suk- njiču, telovniku in dolgim hlačam. Sprva je pre- vladovala temna barva oblek, črna ali rjava, poz- neje vzorčasto blago. Vse bolj pa se je tudi v moš- ki garderobi uveljavljala športna obleka. Frak je še naprej ostal obvezno oblačilo za slovesnosti, pridružil se mu je še smoking. Klobuk je najprej varoval trdo obliko cilindra in polcilindra, v mo- do pa so prihajali tudi mehki klobuki in poletni slamniki, t. i. girardiji. To je bil tudi čas, ko so se še pojavljali visoki trdi ovratniki in manšete. Moški modni dodatki so bili kravate, šali, gamaše, spre- hajalne palice in vrsta drobnarij. Oblačilna moda v časopisju na Slovenskem Da na Slovenskem nismo zaostajali s seznanje- nostjo z modnimi novostmi, ki so se porajale v srednji Evropi, so veliko prispevali časopisi obla- čilne mode. V 19. stoletju skorajda ne zasledimo države, ki ne bi imela vsaj enega modnega časo- pisa. S tem se lahko pohvalimo tudi pri nas, saj je v Ljubljani, sicer nekoliko pozno, leta 1895 začel izhajati Ilustrovani modni list, ki pa žal ni ohra- njen. Predhodnik modnega časopisa je bil t. i. "mod- ni list" oziroma ročno barvani bakrorez iz XVIII. in zgodnjega XIX. stoletja. Najpogosteje ga sreču- jemo kot prilogo k posameznim leposlovnim de- lom ali časopisom, ki so prinašali novice s po- dročja gledališča, književnosti ali umetnosti. Od druge polovice XIX. stoletja se je modni list po- vsem spremenil. Najprej se je spremenil in pove- čal njegov format, v začetku je bil še koloriran, vse pogosteje pa črno-bel. To je bil tudi čas, ko so začeli izhajati samostojni modni časopisi, neka- teri letno, drugi celo mesečno. Te so poleg ilustra- cij bogatili še napotki, namenjeni gospodinjam, ljubiteljem ročnih del, šiviljam in krojačem. Števi- lo bralcev je postopoma naraščalo, prek časopi- sov so se ljudje lahko seznanjali s svežimi modni- mi novicami in so, drugače kot leta pred tem, sle- 2 Eduard Fuchs, Illustrierte Sittengeschichte, Band 5: Das bürgerlicher Zeitalter, Teil IL, Fischer Taschen- buch Verlag, Frankfurt am Main, 1985, str. 172. VSE ZA ZGODOVINO 100 ZGODOVINA ZA VSE Ženska obleka, konec 19. stoletja dili aktualnim in ne več zastarelim modnim na- potkom. Moda je bila dosegljiva vsakomur, obvla- dati je bilo treba le nekaj krojaškega ali šiviljskega Znanja in že si si lahko ukrojil sodobno obleko.3 V 90. letih zasledimo v modnih časopisih tudi reklamne oglase, ki so priporočali kozmetična in razna druga lepotilna sredstva, perilo, steznike, obutev in vrsto drugih za današnje čase tudi prav smešnih modnih aktualnosti. To je čas, ko se po- javljajo tudi specializirane trgovine, trgovske hi- še, v katerih je mogoče kupiti vse, od šivanke do zelo dragih in kakovostnih vrst blaga. Te trgovine so počasi prešle na konfekcijsko izdelavo, kup- cem so ponujale blago s posebej natisnjenimi ka- talogi, skratka idej in možnosti, obleči se poceni in kljub temu nekonvencionalno, res ni manjka- lo. Vendar so mnogi bogatejši sloji tak način obla- čenja odklanjali. Še z večjo gorečnostjo kot dotlej so prisegali na zamudno in drago ročno šivanje v izbranih modnih salonih. Nekaj podobnega velja tudi danes. Med popularne tuje modne časopise s konca 19. stoletja sodijo: Wiener Mode, Die Modenwelt, Le Lion, Le Progres, Mode aus Hans, Allgemeine Moden Zeitung Zeitungfür die Elegante Welt.4 Kot rečeno, je pri nas prvi modni časopis - llustrova- ni modni list - začel izhajati leta 1895, naslednji pa šele po prvi svetovni vojni, leta 1921, z naslo- vom Vesna, Llustrovanakulturna in modnarevi- ja. V njem je bil opazen premik v tisto smer, ki so jo tuji modni časopisi prehodili že v drugi polovi- ci 19. stoletja. Izostala pa je nekdanja predpisana sramežljivost in to je imelo za posledico uvajanje modnih rubrik z množično izpostavo ženskih te- les. Treba pa je seveda omeniti še drugo žensko ča- sopisje na prelomu stoletja, ki se je tako ali druga- če dotikalo tematike mode. Če gledamo krono- loško, je leta 1897 začela izhajati Slovenka, od leta 1905 Slovenska gospodinja, od 1910 NaSa gospodi- nja in od 1912 Slovenska žena. Slovenka Slovenka, Glasilo slovenskega ženstva, je izhaja- la v Trstu od 1897 do 1902 kot štirinajstdnevna pri- loga časopisa Edinost. Dolgo je veljala za najbolj napreden ženski list, saj je za razliko od drugih družinskih časopisov poročala tudi o ženskem družbenem delovanju, o zahtevah in uspehih žensk na domačih tleh in po svetu. Poleg pesmi, črtic, odlomkov iz raznih romanov ter vsakdanjih uporabnih nasvetov je Slovenka prinašala tudi članke, ki nam povedo marsikaj o takratnem od- nosu do mode in o oblačilih na splošno. Januarja 1897 v članku z naslovom Moda in strokoznaus- tvo med drugim piše: "Daje tudi kakovost in raz- lika pri oblačilih, nošnjiali modi jako sigurno me- rilo občega blagostanja nekega naroda. In da če upoštevamo dejstvo, da rabi človeštvo v obče le tro- je sredstev ki zadoščajo materialnim potrebam življenja, - hrano, obleko in stanovanje, -pokaže se nam precej, kako važno življenjsko sredstvo ob- seza naš predmet..." Nato še malo potarna: "A če so drugi narodi poskušali prilagoditi se premenje- nim razmeram s podvojenimi napori, zaostali smo pri nas, ker nimamo v pospeševanje napred- ka pri teh strokah nikacih sredstev, in ker nam manjkajo celo pojmi, da bi bilo vredno bavitises tacimi vsakdanjemi vprašanji." In še za napotek: "Kdor nima pravih pojmov o važnosti oblačilnih strok na narodno gospodarstvene odnošaje, ta naj blagovoli pregledati le nemško strokovno in •' Andreja Vrišer, Sinteza, Revija za likovno kulturo, 58- 60, LJubljana, 1982, str. /77. Nekaj izvodov hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 101 modno literaturo in videl bode, da so vse drage stroke, kise tudi obravnavajo na literarnem potu, pravi pritlikavci v primeri z modnimi strokami ..."5 V naslednji številki M. Kune nadaljuje:"... Da prevladuje pri nasše mnenje in zastareli nazori: da razširjenje strokoznanskih ved, kakor tudi modnih listov pospešuje gizdavostin potratnost! ..." Z ogorčenjem tudi ugotavlja: "Naši trgi pa se čedalje bolj preplavljajo z izdelki, ki niso izvršek domačih rok. Da svate, kise izdajajo pri nas za tuje delo i)i izdelke, počenši od navadnega perila do najdražjih vrhnih oblačil, gredo leta za letom v večji meri izven naše dežele. Te svate znašajo stoti- soče narodnega premoženja... in češe o pravem času se kaj ne ukrene, poslane naš narodpopolno- ma paslužen tuji industriji. Ni še dolga kar so na- stale omenjene razmere. Pred dvajsetimi leti še, na- ročevalo in dobilo je našeženstvo vse kar prišteva- mo oblačilnim strokam, - doma, - ali na deželif'6 Če se v prvi številki Slovenke M. Kune pritožuje nad slabim stanjem strokoznanstva pri nas, v dru- gi piše o slabem stanju domače obrti in industrije na tem področju, ga v tretji skrbi identiteta oziro- ma samostojnost v modnih nazorih. Če že pozna- mo francosko in angleško modo in če na Dunaju poskušajo ustvariti dunajsko modo, zakaj jih ne bi vzeli Slovenci za zgled, če smo že tako dobri po- snemovalci? Nato pa še zapiše: "Nemški modni list ima mej Slovenkami mnogoštevilnih naroč- nic, verjetno je, da jih je skoro toliko, da bi lehko vzdrževale slovenski modni list, ko bi jim tak za- doščal."7 Ženska bluza in krilo, začetek 20. stoletja Slovenke! Pokažite, da ste vredne hčere napredu- jočega veka. Odrekajte se barbarični noši, ki nas močna opominja na divje otočane na Tahiti. Diči- mo se rajši z nežnimi cvetkami, ki so kakor nalašč ustvarjene za kinč... Torej proč s ptiči! Pust ima jih rajši frfrati sebi v radost, nam v korist."" Nekoliko drugačnega mnenja je bila Danica, ki je februarski številki Slovenke objavila članek z naslovom Modne zmote. Spotaknila se je ob dam- ske klobuke, ki so bili takrat v modi: "Zdaj mi pa prav odkritosrčno povejte, drage bralke, če so ta ptičja gnezda na glavah naših dam res okusna i>i lepa. Tu čepi mali nežni kolibri, tam se šopiri kra- sita rajčica, z onega klobuka vihra valovito noje- vo perje. Prav lepa zbirka, res, bi to bila za ptičji razpredelek kakega muzeja ... Zakaj bi se pa ne postavilo na klobuk kako mlado mace ali kaka be- la miška. Gotovo bi naredila ravno ist i efekt, samo dajo prične nositi kaka merodajna kapaciteta na modnem polju..." V nadaljevanju pa si želi dame prevzgojiti in osvestiti v naravo-varstvenem du- hu: "Če je res moda zvesto zrcalo omike svoje dobe, onda znači ta tiošapač civilizacijo v -povojih. V marčevski številki Slovenke piše Danica tudi o škodljivosti nošnje korzetov oziroma nedrijcev, kot jim ona pravi, ki naj si ga dame raje same seši- jejo iz močnega platna: "Tak nedrijec ne bode nik- dar škodljiv, zadostuje pa popolnoma zahtevam naravnega, nepokvarjenega okusa. Le tako bodo ostale Slovenke lepe, zdrave in krepke.'"' Julija 1897 se je v Slovenki pojavil članek dr. Iva- na Dežmana z naslovom Obleka. Postregel je z vr- sto uporabnih nasvetov, kako naj se obleka nosi, kako se lahko izognemo neskladju med osebo in obleko... Njegov moto se je glasil: "Karenemu le- po pristoja, druzega kvari... Vtem oziru greši se največ v rodbinah, kjer je več odraslih hčera. One se oblačijo vse jednako, da bi se nobeni ne godila krivica. Ta način je sicer ugoden, ali je kriv in več- krat neupravičen; treba je prej vprašati, sta li oni 5 Slovenka, 2. januar 1897, it. I, letnik 1, str. 7. 6 Slovenka, 16. januar 1897, št. 2, letnik 1, str. 6. 7 Slovenka, 30. januar 1897, št 3-, letnik I., str. 7. 8 Slovenka, 13- februar 1897, št 4., letnik /., str. 8. 9 Slovenka, 27. marec 1897, št. 7, letnik L, str. 10. VSE ZA ZGODOVINO 102 ZGODO VEVA ZA VSE dve enaki rasti, stasa in polti. Debeleja, polna in mala mora se vedno braniti nabranega pasu ali života, kipa vitki devojki lepo pristaja. Tako ne more mal klobučič lepo pristati na glavi devojke poln ih lic, kratkega in debelega vratu..." Potem se ustavi še pri modnih barvah: "Za lepoto obleke tre- ba je osobito paziti na izbor boje (barve)... da se vsaka boja ima skladati z osebo, najbolj z licem in njegovo poltjo. " Za primer si poglejmo kaj pravi dr. Dežman o oblačilih v oranžni, beli in črni barvi: "Narančasta barva je premočna za ktero koli si bodi toileto. Plavolaske bodo po njej modraste, a na črnkah pozelenjuje jormenkaste pege po licu... Nesvetla, bela boja pristaja vsakemu mlademu li- cu živahne polti, ker se lice po belej boji zdi nežnej- še, osobito lepo pristaja gospem... Črna boja, ki ni svetla, je bolj boja za žalovanje nego za lepoto... "10 V naslednji julijski številki je dr. Dežman nada- ljeval svoj članek z opisovanjem raznih materia- lov in njih namembnosti: o volni, pavoli, svili, ko- ži, krznu in gumi.11 Poleg tega je v Slovenki objavil tudi nekaj člankov O lepoti in negovanju človeške- ga telesa, kjer je med drugim omenil tudi škodlji- ve vplive mode na telo.12 V oktobrski številki Slovenke se je v rubriki Raz- no znašel iz nemščine preveden članek z naslo- vom Reforma ženske noše. V njem med drugim tudi piše: "Najnovejaprikazen, ki spremlja giba- nje modernega ženstvaje med drugim i stremlje- nje za reformo ženske noše. Ob priliki berolinske- ga ženskega kongresa se je javno izpregovorila o tem predmetu marsikatera beseda, vrhu tega us- tanovilo seje v Berolinuposebno žensko društvo, katerega glavna naloga je, da reši to iz zdravstve- nega stališča jako važno vprašanje... "Toda v is- tem članku je v nadaljevanju čutiti kritiko na ra- čun te 'reformirane ženske noše': "Tukajse more postopati radikalno. Ali napovedati boj največje- mu sovražniku našega zdravja - modi -, ali pa rajši pustiti vse po starem, kajti vsaka polovičar- ska reforma bila bi le nekak pesek v oči! Največji vspeh, ki nam ga je pričakovati od te ideje, bo pač nova moda, ne ptič, ne miš, kipa ne bo niza las mileja našemu zdravju od sedanje,"n V isti rubriki je v novembrski številki Slovenke izšel tudi članek z naslovom Slab okus. Tam piše: "V vsem vedenji, v obleki, v opravi ženske mora biti nekaj, kar imenuje Francoz 'comme il faut', da kaže odlično ženo... Osobito rokavice so pravi znak odličnosti; barva se menjuje z modo, a roka- vica se mora roke vedno dobro oprijemati, druga- če je nefino. Za potovanje in nakupovanje jemlje- jo se navadno ohlapne rokavice, za pósete in družbene zabave pa lepo se oprijemljajoče... "M Leta 1898 je bilo v Slovenki v zvezi z oblačilno modo napisanega manj kot prejšnje leto in še to samo v rubrikah Razno in Doma. V januarski šte- vilki je zanimiv predvsem članek Prve nogavice. Tam piše: "Menilo seje do dandanes, da so noga- vice izumitev srednjega veka, novejša izkopava- nja grobov v Egiptu pa so ovrgla to mnenje, kajti v teh grobovih so že našli nogavice, ki so narejene iz ovčjevolne..,,"15 V marčni številki članek z naslovom Katera barva naj se voli? govori o tem, kako izbirati obla- čila glede na našo polt, npr.: "... Pri beli polti naj se pazi, da se njena lepota ne kali, torej nikdar izbra- ti obleke črne barve za tako polt. - Najugodnejša jej je modra in sorodne barve..." itn.l6 V isti števil- ki je tudi članek Podveza za nogavice, ki med dru- gim piše: "... Podveza tišči na mišice in ovira krvo- tok in mišice se nemorejo rediti in razvijati nor- malno. To je potem jednako ali je podveza elastič- na ali ne; zdravniki celó trdé, da se baš elastične podveze vedno bolj krčijo, tako da vežejo proti ve- čeru mnogo bolj nego zjutraj..."" V majski številki Slovenke članek z naslovom Nekaj novega sporoča, da se je na tržišču, name- sto igel za pripenjanje klubuka, pojavil kratki glavnik z zagozdo, ki ne poškoduje klobuka in pri katerem klobuk kljub burji ostane trdno na gla- vi.18 V junijski številki lahko beremo članek Bojkot, ki priča o možnem vplivu politike na modo, hkra- ti pa je članek tudi dokaz, kako močno modno središče je bil takrat Pariz: "Lepe Američanke ho- čejo bajkotovati Francijo, pred vsem Pariz, ker jim njihovi možje pravijo, da Francozi simpatiziraju sedaj ob Ameriško-Španjski vojski se Španijo. Oni danje pisal Figaro', da Američanke tega nestore, ker ako bi bajkotovale Pariške modistinje, bi ne bile več tako elegantne in lepe, za kakršne slové do '" Slovenka, JO. julij 1897, št. 14., letnik I, str 7 " Slovenka, 17. julij 1897, št. 15., letnik I, str. 2-3 12 Slovenka, 28. avgust 1897, št 18., letnik I., str. 2-4. u Slovenka, 9. oktober 1897, št. 21, letnik I, str. 11. 14 Slovenka, 20. november 1897, št. 24., letnik /., str. 11. 15 Slovenka, 29. januar 1898, št. 3-, letnik II, str. 25. • Slovenka, 12. marec 1898, št. 6., letnik II, str. 24. 17 Prav tam, str. 27. 18 Slovenka, 7. maj 1898, št. 10., letnik II., str. 2.5. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 103 sedaj..." In še bralkam v poduk: "Ni-li to nekaka lekcija tudi za nas Slovenke, ki kupujemo ne le od ljudi, ki simpatiziraju z našimi sovragi, ampak naravnost odsovragov samih?"® V isti številki pa se pojavlja tudi kot zanimivost članek z naslovom Tkanine inpajčevine. Tam piše: "Na otoku Mada- gascar živi neka posebna vrsta pajkov. Jeden pa- jek sprede v jedni uri povprečno 100 do 150 mm pajčevine ...Na Francoskem so že izumili kolovra- te, s katerimi navijajopajčevino, katero dobivajo z Madagascar-ja, na kolesca... in cesarici Evgeniji so poklonili prebivalci otoka Mauritas jeden par rokavic iz tkanine, ki seje naredila iz pajčevine in je tako fina. Kmalu se bode torej bržkone dobivali pajčolani, kateri bodo res zaslužili to ime!"10 V naslednji junijski številki je končno objavljen tudi članek O francoski modi, kjer so, kot bi temu danes rekli, opisane nove modne smernica za po- letje 1898. Nekaj je napotkov, kako izdelati modno pričesko, kakšni klobuki se k njej podajo, kako so ukrojene obleke itn.: "... Najelegantnejše dame so si ohranile rahlo in le malo valovito česanje, sko- drci na čelu in rahlim vozlom na temenu... Mali klobuki (capote) stojé na novem česanji posebno lepo. Nagnjeni naprej in nekoliko na stran, na vrhu šopek cvetlic, na strani malopovzdignjeni so posebej gracjozni... krilo je vendar vedno ozko, tesno ob bokih in pada široko, bogato nizdol. Ako hočemo rabiti poetično primero, so ta krila povez- njeni tulipani... Na ramenih je rokav le malo na- bran in vzdignjen, ostali rokav do zapestja se te- sno oprijemlje roke. Ob zapestju so prišite čipke takó, da so okoli rok to, kar je ovratnik Marija- Stuart okoli vratu ... Dasi so jako različni, prav moderni so kožnati pasi, a najnovejši so pasi iz kovine. Bogatinke nosijo srebrne ali zlate... okra- šene z dragimi kamni... Toalete za na večer so jako različne in čedalje bolj take kakor za gledališ- če. Dekoltira se še vedno malo na prsih in na hrbtu ..." In na koncu članka še napotek, ki pride prav tudi danes: "Prava eleganca paje ustvariti modo, alijo vsaj uporabljati po svoje, •••• biti njen su- ženj. "2l V septembrski številki Slovenke iz leta 1898 je objavljen zadnji članek, ki se tiče naše teme. Pod naslovom Narodna noša piše: "Narodna noša propada tudi med narodom grozno naglo; naj omenjam tu le ono tržaških okoličank, kije ena najlepših. Pravijo, daje pred tridesetimi leti bila še splošna, a zdaj srečujemo le prav redko kedaj oko- ličanko v njenjejslikoviti noši... Kar je bilo pred dvema letoma moderno za gospe, to pobirajo one sedaj. Na jopici imajo rokave z baloni, krilo temno ali celó črno, mesto lepih ovratnih rut imajo neke čipkaste cunje... Izjema so le pevska društva, ki so vpeljala v mešane zbore žensko narodno nošo V Slovenki iz leta 1899 moda, predvsem v zvezi z narodno nošo, spet pride v ospredje. Že v januar- ski številki Danica s člankom Prijateljska pisma uredništvu Slovenke odpre diskusijo na temo nes- pametne mode in predlaga reformirano narodno nošo.23 V februarski številki pa v članku Reformo- vana obleka zgroženo ugotavlja: "Dozdeva se mi, da misel na reformo ženske obleke šene dobi v nas rodovitnih tal. Preveč so se privadile slovenske oči francozkim spačenim pojavam estetike na žen- skem telesu. Vso eleganco vidimo le v strogem po- snemanju krojev, koje sije izmislila kakafrancoz- ka krojaška glava... Vse, vse se nam je dopadlo, karkoli nam je diktirala moda, samo priprosta, pohlevna, vedno jednaka in vedno lepa narodna noša se ne more prikupiti našemu ženskemu svetu ..." Ob propagiranju narodne noše pa Danica tudi pravi, da noše v krojih in drugih dodatkih ne bi popolnoma posnemali, ampak reformirali, pri tem pa ohranili značaj slovenske ali slovanske narodne noše.24 V majski številki sledi članek Nekoliko besed o narodni noši, kjer Ljuba našteje nekaj razumnih argumentov proti noši, ki je bila v prejšnjih član- kih tako hvaljena: "... Da bi bila ceneja, nego so naše sedanje toalete, je pač jako dvomljivo. Saj nam tudi današnja moda (posebno angleška) dovoljuje, da se oblačimo priprosto in ceneno. Dve, tri bluze, ki se dajo prati in recimo dve krili in vse poletje hodite lahko moderno in okusno obleče- ne. In narodna obleka?!Že tiste avbe, katere naj bi nosile pri svečanosti, stale bi nas več, nego danes nova modna obleka ... daje narodna noša na- ravnost nazadnjaška glede na to, da stremijo vsi svetovni narodi po internacionalnosti... "25 V julijski številki je Danica s člankom Še enkrat narodna noša odgovorila, da je kljub vsej inter- nacionalnosti opazna nacionalna razlika v toale- tah raznih narodov, ki jo diktira individualnost in 19 Slovenka, 4. junij 1898, št. 12., letnik II., str. 25- 20 Prav tam, str. 26. 21 Slovenka, 18. junij 1898, št. 13., letnik II, str. 28. 22 Slovenka, 10. september 1898, št. 19-, letnik II, str. 23. 23 Slovenka, 14. januar 1899, št. 1., letnik III, str. 12. 24 Slovenka, 25. februar 1899, št. 4., letnik III, str. 9-10. 25 Slovenka, 9. maj 1899, št. 9., letnik III, str. 16. VSE ZA ZGODOVINO 104 ZGODOVINA ZA VSE krajevna potreba dotičnega naroda in da samo mi ubogi Slovenci hočemo zatreti v sebi še to ma- lo, kar imamo narodno individualnega. Zaključi z besedami: "Torej nič o strogem posnemanju kmečkih oblačil, nič o avbah. Samo v obče Sloven- ski, ali Slovanski značaj. Slovenski pečat bi se dal celo pritisniti obleki v docela narodnem duhu. "26 V rubriki Razno se je v tem letniku znašel še en članek, povezan z našo temo, in sicer članek v avgustovski številki z naslovom Obleka, ki ga je napisal prof. pi. Kleinmayr. Začel je s kratkim zgo- dovinskim pregledom mode od konca srednjega veka do 19. stoletja in nadaljeval z etnološkim opisom tistega, kar se je konec 19. stoletja nosilo na Slovenskem: "Vpliv one mode, kije hotela neka- ko odstraniti zunanje znamenje stanov, pokazal seje ob enem pri kmetskem ljudstvu, posebno blizo mest in večjih trgov. Tako imamo v Slovenkah dandanes le tnalo ostankov prave narodne noše; pač pa so tudi izjeme, tako npr. pri svečanostnih prilikah pri naši tržaški okoličanki, pri kranjski in gorenjski, pri nekaterih štajerskih Slovenkah... Pristno - lepo pa so ohranile svojo narodno nošo Slovenke vZiljski dolini na Koroškem... "21 Leta 1900 sta na temo moda objavljena v Sloven- ki samo dva kratka članka in še to pod rubriko razno. V junijski številki v prispevku Ženska oble- ka piše: "V Moskvi seje ustanovilo društvo, ki sije postavilo nalogo, da določi stalno narodno nošo, ki bi ne bila podvržena vsem izpremembam mode ... Vse obleke so zdrave, elegantne in narodne."28V novembrski številki pa v članku Steznik v šoli be- remo: "Naučno ministrstvo na Saksonskem je učenkam javnih učnih zavodov prepovedalo no- siti steznik (korzet) ter predpisalo taljo, podobno bluzi, v kateri seje moči gibati, kipa ne ovira ra- sti."2* V Slovenki iz let 1901 in 1902 nisem zasledila nobenega članka, ki bi se navezoval na našo te- mo. Ugotovimo lahko, da je bilo v Slovenki od leta 1897 do leta 1902 v zvezi z oblačilno modo napi- sanega bolj malo, a za ta časopis, ki ni izključno namenjen tej temi, vendarle dovolj. Glavne član- ke s tem v zvezi sem že omenila, dodala pa bi še nekaj o reklamah. Svoj prostor so dobile na zad- njih straneh, torej drugače kot danes, ko so si izbo- rile odličnejši položaj v modnih časopisih. Danes se zdi, da je celo več reklam kot ostalega teksta in modnih fotografij. Poleg reklamiranja raznovrst- nih izdelkov, ki največkrat med seboj, razen tega, da so reklame, nimajo nič skupnega, se tam znaj- dejo tudi tiste reklame, ki se tičejo mode in obla- čenja. Če navedem primer: Stjepušin iz Siska re- klamira Vsake vrste tamburic, Lekarna Piccoli v Ljubljani Kapljice za zobe in tinkturo za želodec, ki jo uporablja celo Njegova Svetost Papež Leon XIII., tiskarna Dolenc priporoča/tf&o eleganten stenski koledar za leto 1897, Tržaška posojilnica in hranilnica, edini in prvi slovenski denarni za- vod v Trstu pa sporoča, da sprejema hranilne vlo- ge vsaki dan inje obrestuje po 4 %. Med temi ogla- si Jakob Klemene, trgovec z manufakturnim bla- gom iz Trsta, ponuja Viktoria modrce za gospe in deklice ter blago prav po zadnji modi in sicer za plesne toilette. Aite & Zadnik iz Trsta pa med dru- gim priporočata veliki izbor vsakovrstnega perila in ravnokar prispelo novo blago za veselice n.pr. razne štofe, trakove, čipke kinča in lišpa, razne barvne svilen Slovenska gospodinja Podobno vsebino kot Slovenka je imel tudi ča- sopis Slovenska gospodinja, mesečna priloga Na- šega lista, ki je začela izhajati leta 1905. V majski številki zasledimo članek z naslovom Naša oble- ka, kjer piše, kako se tke platno in kako nastanejo volna, bombaž in svila, ob tem pa tudi o nespa- metnosti takratne oblačilne mode in o ljudeh, ki jo nosijo. Takole pravi: "Mnogo ljudi je, ki se šopiri- jo in nosijo čez svoj stan. Vse kar imajo, zmečejo za svojo obleko, da se morejo ponašati z njo pred svetom, zato pa morejo delati dolgove ali stradajo. Nekatere nespametnicepa se stiskajo v ozko oble- ko in škodujejo zdravju, koje vendar najlepše ta- ko, kakršno je od narave... vsake bedarije pa tudi ni treba posnemati. Glavna stvar je, da obleka le- po pristaja telesu in obrazu ter da je čista. " Tukaj najdemo še en dokaz, da so imele Sloven- ke za zgled tujo oblačilno modo: "Nekatere žen- ske pa nič ne mislijo ter posnemajo vse, kar si je izmislila kaka imenitna gospa ali kak krojač v Pa- rizu, na Angleškem ali na Dunaju. "31V isti števil- ki, v rubriki Raznoterosti pa v članku Krinolina beremo/ "Kakor se javljajo sedaj najnovejše pariš- ke vesti o modi, uporabljajo prvi francoski krojači za nova spomladanska krila toliko žice, jekla in 26 Slovenka, 17. julij 1899, št. 14., letnik III, str. 5-7. 27 Slovenka, 12. avgust 1899, št. 16., letnik III, str. 26. 28 Slovenka, 15. junij 1900, št. 6., letnik IV., str. 24. 29 Slovenka, 15. november 1900, št. 11., letnik IV, str. 24. 30 Slovenka, 16. januarja 1897, št. 2, letnik /., str. 11, 12. 31 Slovenska gospodinja, 6. maj 1905, št. 5-, letnik l, str. 7. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 105 ribje kosti, da seje bati kar najbolj novega prepo- roda - krinoline... "32 časa svetli ...37 ali pa, kako peresa za klobuke po- barvaš rožnato...38 V avgustovski številki spet svarijo pred korze- tom oz. steznikom. Poleg njegovih škodljivih vplivov na zdravje, še nekaj o neestetskih učin- kih: "Vsakdo, ki ima le količkaj umetniškega čuta, mora odgovoriti z ne! Ženska nenaravno stis- njenega pasu, ogromnih bokov in prsi ni lepa. Poleg tega je ženska v korzetu sila trda, nerodna, negraciozna. Njeno telo je vlito kakor iz celega, premika se kakor živa palica. Zatorej proč s kor- zetom." Na isti strani članek Slovenka v narodni noši opozarja tudi na izgubo narodne identitete. Za razliko od Čehinj, Slovakinj, Rusinj, Srbkinj in Hrvatic se "Slovenke silijo v mednarodnost terse nosijo po dunajsko ali po francosko, " med tem ko "narodna noša izginja in celo kmetiskeSlovenke nosijo rajši moderna krila, moderne jopice in svilene robce, kakor da bi nosile peče, avbo ali pas.nii V septembrski številki je pod isto rubriko izšel še članek z naslovom Proti korzetu ali modercu. Tam piše: "Kakor poročajo iz Sofije, je razposlal bolgarski minister okrožnico vsem ravnateljs- tvom dekliških gimnazij, v kateri so navedene sla- be posledice korzeta in v kateri naroča minister, naj ravnatelji oziroma ravnateljice prepovejo no- siti učenkam korzet. "34 Leta 1906 je v Slovenski gospodinji izšel samo članek - Naše nogavice - pa še ta pod rubriko Raznoterosti. Poleg tega, kako naj gospodinja vzdržuje nogavice, je tam tudi napotek: "Lepe modne nogavice za nizke čevlje si lahko narediš, ako vvezeš v nove enobarvne nogavice odstopala navzgor s perilno, rožnato, vijoličasto, zeleno, ru- dečo ali kasno drugo svilo zvezdice, križce, girlan- de, ali kake druge okraske... "35 Sicer pa se v tej in ostalih številkah ves čas pojavljajo kratki, praktič- ni napotki, ki se tičejo oblačil in drugih modnih dodatkov. Največkrat se pojavljajo pod rubriko Doma, npr. kako osivelo črno svilo in čipke osvežiš in prenoviš...,06 kako lakasti čevlji ostanejo dolgo 32 Slovenska gospodinja, 6. maj 1905, št. 5-, letnik I., str. 8. 33 Slovenska gospodinja, 5- avgust 1905, št. 8., letnik I, str. 8. 34 Slovenska gospodinja, 2. september 1905, št. 9-, letnik I, str. 8. 35 Slovenska gospodinja, 3- marec 1906, št. 3., letnik II., str. 7. 36 Slovenska gospodinja, 3- junij 1905, št. 6., letnik /., str. 7. V Slovenski gospodinji iz leta 1907 so podobni praktični napotki strnjeni v daljše samostojne članke. V treh zaporednih številkah Ivanka Smre- karjeva svetuje, kako ravnati s suhim perilom09, kako vzdrževati volneno obleko*0 in kako čistiti, likati in shranjevati obleko.*1 V Slovenski gospodinji iz leta 1908 je za nas zani- miv članek Jos. Vidmarjeve z naslovom Sloven- ska trgovina in Slovenci. Na začetku avtorica po- ve, da so vse večje trgovine v slovenskih deželah, z malimi izjemami, v rokah tujcev. Nadaljuje z dejstvom, da Slovenci raje kupujejo pri tujih tr- govcih, čeprav imajo sami dobro ponudbo. Za to navaja primer,- "Omeniti moram, da se morajo skoraj vsi predmeti naročati pred sezono, torej približno pol leta poprej. Nabaviti najnovejših, najmodnejših stvari, ali ne moči postreči odjemal- cem, to je propad na levi in desni. Ako sijih naš trgovec nabavi, pogoltnejo mu ogromne svote; ako sijih ne nabavi, pride naglas, da nima okusa, sploh da nima s čim postreči... Lani že so začeli strašiti v modi japonski solnčniki. Moda jih je spre- jela, torej so morali biti. Lepi so, ker so moderni, vendar so dame lahke in tenke navadne solnčnike raje kupovale. Računajmo torej!Ako nimamo naj- manj tucatprej omenjenih solnčnikov, dvomim, da bi mogla katera fina dama izbrati si enega. Ce- na jim je 24 do 30 kron. Ako prodam polovico, je že največ, kar sem mogla pričakovati. Druga polovica ni vredna niti pol kupne cene, posebno ker take ek- stremne mode tudi navadno izginejo ..,"42 Leta 1910 je v januarski številki Slovenske gospo- dinje izšel izčrpen članek z naslovom Modne zmote, ki je povzetek predavanja gosp. Dr. Dem. Bleiweisa. Začenja z nespametjo tistih, ki v modi slepo posnemajo druge, in nadaljuje z dolgim seznamom modnih zmot, ki kvarijo žensko telo: "Pričnimo s pajčolani... Pajčolan lovi in zbira 37 Slovenska gospodinja, 7. april 1906, št. 4., letnik II, str. 8. 38 Slovenska gospodinja, 5- januarja 1907, št. 1., letnik III, str. 7. 39 Slovenska gospodinja, 5. Oktobra 1907, št. 10., letnik III, str. 6-7. 40 Slovenska gospodinja, 2. novembra 1907, št. 11., let- nik III, str. 6. 41 Slovenska gospodinja, 7. decembra 1907, št. 12., let- nik III, str. 3-4. 42 Slovenska gospodinja, 19. december 1908, št. 12., let- nik IV., str. 1-2. VSE ZA ZGODOVINO 106 ZGODOVINA ZA VSE Noša iz leta 1900 prah, krati vid, škoduje koži in nosu... Pajčolane mogli bi z zdravniškega stališča le odobravati, če bi imel namen prikrivati gnjusne in nalezljive bo- lezni obraza ... Šminke. Vsaka mati naj bi svoje hčere neprestano opozarjala na to, da je poleg zmernega življenja navadna voda in groba bri- sača najboljše sredstvo za lepoto polti... Grda, ob- čenevarna razvada so dolge igle za klobuke... Če- mu pa nosijo dame steznik ali modere? Le ker je moda... Na mestih kjer ga zategujejo, ovira stez- nik izhlapevanje kože, zaradi tega se ta mesta vse življenje poznajo kot rdečkaste ali modre lise... Že imenovane lise in brazde pa opažamo tudi pri že- nah, ki ne nosijo moderca. Pri teh leži vzrok v za- tezanju kril... Ovratniki dam so ponavadi previ- soki in preozki... Vsledpreozkih ovratnikov trpi odtok krvi, posledica so glavobol, vrtoglavost in neuralogija... Zelo škodljive so nogavičnepodve- ze, če preveč zalezujejo, in sicer so bolj nevarne okrogle tanke, kakor ploščnate, bolj nezdravo je, če jih imamo pod kakor pa nad koleni... Neverjet- no je, da čevlarjiše danes napravljajo čevlje, kijih lahko menjaje nosimo na obeh nogah. Čevljar iz- kuša nogo, kosti, meso in kožo od obeh strata sem kolikor možno stisniti iti spraviti v čim manjšo ob- liko ... To je - če človek anatomično misli - narav- nost nemogoče in že pri otrokih moramo paziti na to, da se jim napravijo čev- lji po meri in sicer za vsako no- go posebej..."Ai V isti številki je tudi članek Torbica, v katerem Ivanka deli modne nasvete. Tam piše: "Moda je uvedla v poslednjem času torbice, ki so velike kakor cekarji za trg ali potovalni kovčegi. Toda te torbice se ne podajo k vsaki obleki in v vsa- kem dnevnem času ... Velika torbica je namenjena samo za jutro in sploh za čas, ko hodi dama po opravkih, si kupuje razne drobnarije ... Za izpre- hode, posete in za vse druge prilike, ko se oblačijo dame v fi- ne, razkošne obleke, pa prista- ja mala torbica iz usnja, kovi- ne, biserov ali svile."*4 Leta 1911 je v Slovenski gos- podinji mogoče najti zanimiv članek z naslovom Hlačno kri- lo (pipe culotte), ki zgovorno slika čas na začetku 20. stolet- ja. Opisuje senzacijo, ki je je bi- la deležna ta nova ženska oprava ob prihodu na francosko modno tržišče: "Završalo je po širnem dirkališču vAuteuilu na Francoskem. Dirkanje se je za hip prekinilo, oči občinstva so se okrentie. Ele- gantne dame so stopale na stole in sedeže ter steza- le bele, gole vratove visoko čez glave moških, ki so se gnetli pred njimi. Vse je radovedno vpiralo oči v takozvane modele pariških krojaških salonov, ki so korakali proti dirkališču v deljenih krilih - da- me v hlačkah. Te hlače so široke, prav podobne so turškim 'dimljam' (hlačam, kijih nosijo Turki- nje); segajo do členkov. Preko hlač je navadno kri- lo, kije na levi strani spredaj razparano ... Eno dejstvo ostane:Jupe-culotte je izzval velike debate in rešetanja, kakor doslej še nobena druga mod- na prikazen. Ali ostane ali ne, kdo naj sodi/..."^ V decembrski številki sta v rubriki Raznoterosti izšla še dva krajša članka. Prvi - Moda in industri- ja - govori o tem, kako lahko neka modna novost drastično vpliva na življenje zaposlenih v modni industriji: "Francoski list 'Petit Parisien'poroča, 4$ Slovenska gospodinja, 22. januar 1910, št. L, letnik VI., str. 36. 44 Prav tam, str. 11. 45 Slovenska gospodinja, 18. marec 1911, it. 3-, letnik VIL, str. 4-6. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 107 da je vsled ozkih kril, ki so sedaj v modi, poraba sukna in druzga blaga prav izdatno manjša ... zaradi tega prizadetih 20 000 delavcev in de- lavk." Drugi članek, Novodobni muf, pa je primer modne novice: "V zadnjih letih je postal muf ved- no večji in ročne torbice so se izpremenile v prave kovčege. Sedaj sije moda izmislila nekaj novega in praktičnega. Združila je muf in torbo... Seveda so ti muß tako veliki, da se človeku kar smili uboga modna žrtev, ki mora vleči za seboj tako veliko in okorno stvar."46 V Slovenski gospodinji iz leta 1912 sem našla sa- mo en članek, povezan z modo. Aprilska številka prinaša prispevek Moda, ki daje praktične nasve- te, kako modo, ki se vse prehitro spreminja, upo- števati, a hkrati ubrati pravo mero varčnosti pri nakupu. Takole pravi: "Namprerokujejo modni li- sti, da bodo trajala ozka krila šcpreko poletja, - dasi se že v tem času nekoliko razširijo in vidimo že sedaj v modnih listih dokaj precej širokih in nagubanih kril. V jeseni pa pride baje od gospe Mode strog ukaz, da je nositi le široka, drapirana krila ... Nekaterim ženskam in moškim je ideal ženske noše okorna grška nagubana halja ali tu- nika. Vsekakor vse kaže, da izginejo ostre črte žen- skih oblik... Taka moda pa zahteva mehke, tanke, lepo padajoče tkanine, kakor so svila, taf et, muse- lin - vse drago, vse fino ... Rokavi so se že sedaj navzdol razširili ter so ob koncu okrašeni z na- branimi volanami, čipkami ali čim drugim... Vi- soki ovratniki, ki stiskajo vrat, so docela odpravlje- ni... V modi klobukov oz. slamnikov vlada velika svoboda. Zelo veliki, srednji in prav majhni so mo- derni ... Na klobukih se bojujejo za prvenstvo atlas, brokatni trakovi z resami na konci in cvetlice, po- sebno vrtnice, glicine, hiacinte, črešnje, mah, skratka vsa pisana in živahna pomlad... Neka posebnost velikomestne spomladanske mode so ve- liki svilnati in s čipkami okrašeni muß... Danes se nam kažeta v modi dve struji;priprosta angleška in baje elegantna francoska, ki pa je za naš pri- prosti slovenski okus prava pustna šema... "47 Z reklamiranjem začnejo v Slovenski gospodinji šele leta 1906. Med reklamami najdemo Magijevo zabelo za juhe in jedila, prva Češka akcijska druž- ba orientalnih sladkornih in čokoladnih izdelkov ponuja Maršnerjeve šumeče limonadne bombo- ne, Hatwig & Vogel Tellovo, Dianino in Smetana- sto čokolado, Ignac Fock - tovarna mila in maš- čobnih izdelkov v Kranju - priporoča Štedilno Or- lovo milo. Med njimi Josipina Herrisch, zastopni- ca Modlinške tovarne za čevlje v Ljubljani, pripo- roča Prave ruskegaloše, gamaše, mazilo za čevlje //¿¿Jos.Vidmar in L. Mikusch paSolnčnike in dež- nike po najnižjih cenah}9 V naslednjih številkah so reklame, ki se tičejo naše tematike, še pestrejše. Slovenska žena Slovenska žena, mesečno glasilo slovenskih že- na, ki je začela izhajati leta 1912, je poleg literarne- ga gradiva prinašala tudi članke o slovenskem ženskem gibanju, ženi v javnosti, ženskih pokli- cih in drugih ženskih temah. V rubriki Paberki se je znašel tudi edini članek, ki je povezan z našo tematiko. Izšel je v februarski številki z naslovom Vpliv mode na delavske razmere, pa še ta govori le o socialnih posledicah zmanjšanja francoske industrije sukna, ki je zaradi izdelovanja moder- nih ozkih kril zmanjšala proizvodnjo za 50 odstot- kov, zaradi česar je 20 000 tekstilnih delavcev os- talo brez dela J9 Bolj zgovorne so reklame na zadnjih in prvih straneh Slovenske žene. Poleg Kolinske Cikorije, Tolstovrške slatine, ki je najboljša namizna in zdravilna voda, Nestlejeve Moke za otroke in Mestne hranilnice Ljubljanske, zasledimo še ogla- se J. C. Mayerja iz Ljubljane, ki ima veliko izbiro Volnenega blaga za dame in gospode, svilnato bla- go, žamete inpliše, barhente, damskoperilo storje- no in po meri, Karla Kociana, ki priporoča Loden in modno blago, Marije Šega, ki vabi v svoj Modni salon in oglas Josipine Podkrajšek, ki v svoji Mod- ni trgovini ponuja Veliko zalogo perila, kravat, najnovejših bluz, spodnjih kril, nogavic in roka- vic, najmodernejših modercev ter vseh potrebščin za šivilje?0 Naša gospodinja Na koncu si oglejmo še Našo gospodinjo, glasilo slovenskih gospodinj in deklet, ki je v prvi vrsti pri- našala vsebine, namenjene gospodinjam, mate- ram in vzgojiteljicam. To je bila mesečna priloga Slovenca in je izhajala v Ljubljani od leta 1910 do leta 1914. Naslovi njenih rubrik so, za razliko od 46 Slovenska gospodinja, 30. december 1911, št. 12., let- nik VII., str. 12. 47 Slovenska gospodinja, 20. april 1912, št. 4., letnik VIII, str. 1-2. 48 Slovenska gospodinja, 6. oktobra 1906, št. 10., letnik II, str. 7, 8. 49 Slovenska žena, 15. februarja 1912, št. 2., letnik I, str. 33- 50 Slovenska žena, 15- decembra 1912, št. 7., letnik I, str 1, 35. VSE ZA ZGODOVINO 108 ZGODOVINA ZA VSE prej navedenih ženskih časopisov, ostajali zno- traj meja tradicionalnih ženskih vlog: Listek, Za otroka, Hiša, Kuhinja, Mlekarstvo, Perutninars- tvo, Zdravje, Vrt. Leta 1911 se je v rubriki Kuhinja pojavila podru- brika Obleka, v kateri so se vrstili praktični nasve- ti za pravilno ravnanje z obleko: Kako odstraniti mastne madeže z obleke, kako spraviti zimsko ob- leko čez poletje itn.bx V rubriki Zdravje najdemo tudi nasvete: Kako stare zimske klobuke, ki so iz- gubili svojo obliko, spet spravimo v uporabo, kako sama pripraviš galoše itn.bl Leta 1912 se je na predzadnji strani pojavil tudi podnaslov Ročna dela ali Šivanje. Tukaj so žen- ske našle konkretna navodila za šivanje s kroji vred. Vsaka naslednja številka je ponujala nekaj več: če je aprilska prinesla navodila za šivanje predpasnika53 in junijska navodila za šivanje spodnjega krila,54 so lahko v novembrski številki ženske našle že kroj za izdelavo srajce z rokavi.55 Leta 1913 se je v Naši gospodinji v rubriki Vzgoja otrok pojavila tudi podrubrika Obleka, ki je sveto- vala, kakšna naj bo otroška obleka v barvi, mate- rialu in obliki. Tudi tam najdemo svarilne besede, uperjene proti nošnji steznika.56 Leta 1914 najdemo v rubriki Hiša članek Vpliv obleke na zdravje, v katerem se vrstijo zanimive ugotovitve. Poleg tega, da moramo pri nošenju obleke paziti na njeno čistočo in na materiale, iz katerih je narejena, moramo pravilno izbrati tudi barvo obleke glede na letni čas oziroma zunanje temperature: "Svila, platno, bombaž, volna, usnje iste barve se ne razločujejo mnogo po svojstvu sprejemati toploto in jo zopet oddajati. Vse druga- če paje, čeje obleka različne barve. Ako vzamemo za belo obleko sprejem toplote 100, znaša za svitlo- rumeno 102, za temnorumeno, rožnato insvitlo- vijoličasto 140, svitlozeleno 155, temnozeleno 168, svitlomodro 198 in za črno 208 stopinj. "57 51 Naša gospodinja, 25. maj 1911, št. 5-, letnik II, str. 11. 52 Naša gospodinja, 23- februar 1911, št. 2., letnik II, str. 11. 53 Naša gospodinja, 25- april 1912, št. 4., letnik III, str. 12. 54 Naša gospodinja, 27. junij 1912, št. 6., letnik III, str. 12. 55 Naša gospodinja, 28. november 1912, št. 11., letnik III, str. 12, 13. 56 Naša gospodinja, 22. maja 1913, št.5-, letnik IV, str. 9, 10. 57 Naša gospodinja, 19- marec 1914, št. 3-, letnik V, str. 11. Medtem ko so bile reklame v Naši gospodinji iz leta 1910 zelo redke, se je v letih od 1911 do 1913 reklamiralo pogosteje, in sicer vse od orožja, po- ljedelskih strojev in posteljnega perja do Winkler- jevih kovčkov iz bičja, ur, blaga za obleke in rute.58 Reklame iz leta 1914 so vabljivejše in ne ponujajo le blaga za obleke ampak že gotove modne izdel- ke: npr. M. Swoboda na Dunaju v eni reklami po- nuja Barvne flanelaste ženske srajce iz zajamče- no pralne, tople, mehke flanele v krasnih vzorcih pisano in opremljeno z lepimi triming-čipkami, v drugi pa isti proizvajalec reklamira Kompletno moško obleko, moške klobuke 'Kavalir' in moške čevlje iz usnja. Tovarna čevljev Jožef Vašatko je razpošiljala vojaške čevlje za hribolazce, čevlje iz konjskega usnja I. kakovosti za gospode, dame in dečke ter najlepše box-čevlje na zadrgo izvrstne kakovosti, elegantne oblike za gospode, dame, deč- ke in otroke?9 • <• Prvemu slovenskemu modnemu časopisu - Ilustrovanem modnem listu -, ki je začel izhajati konec 19. stoletja, je čez več kot dve desetletji sle- dil še drugi - Vesna. Od ostalega ženskega časo- pisja se je Vesna razlikovala po številnih modnih skicah, fotografijah, večjih in slikovitejših rekla- mah modnih artiklov ter po pogostejših in izčrp- nejših člankih o modi, Naj za primer navedem od- lomek takega članka: "Ako kedo trdi, daje moda norost - in to se čuje včasih govoriti ljudi, ki štejejo med intelegenco - velja to le za oni del ljudi, ki vsako modo mehanično aplicirajo nase in naj se jim kaka moda podaja kakor kravi sedlo. Moda sama pa ni norost, temveč zrcalo svoje dobe in njene korenine segajo kar najglobje v vse kultur- no življenje tistega časa..." In še: "Reči moramo, da se Slovenkam v celem ni treba sramovati pred zapadnejšimi ženskami, kar se tiče okusa v modi. Izjeme potrjujejo le pravilo. 'Obleke delajo ljudi. ' Ne le na videz. Iz načina, kako se kdo nosi, sklepa- mo na njegov okus, iz tega na njegovo izobraže- nost in njegov značaj. Ako se zmotimo, leže razlo- gi ponavadi izven dotične osebe:Morda nima ne okusa, ne kulture, nego le krojača ali krojačico s temi lastnostmi, obenem pa dovolj razuma, da točno sledi njihovim nasvetom... "60 58 Naša gospodinja, 22. junija 1911, št. 6., letnik II. 59 Naša gospodinja, 21. maja 1914, št. 5-, letnik V, str. 10, 11. 60 Vesna, oktober-november 1921, št. 4. in 5., letnik /., str. 29-30. VSE ZA ZGODOVINO