Ilija Gregorič.
(1573)
Pest ielezna krutega trinoga,                   V Zagreb ju odvedejo vojaki,
ki mu v žilah kri germanska polje,          da bi ju sodila krnta sila,
tre Hrvata kmeta in Slovenca,                 toda v Beč ukaže pripeljati
zemljo krade mn, iivino kolje.                 carjeva beseda ju nemila.
Dvigne v Ijudstvu se uporna sila,            Ude kmetoma so tu lomili,
v bran Matija Gubec se postavi,              v škripcih jima pokale kosti so . . .
zbere se ob njem pogumna četa,              Njima vzeli zlato so svobodo,
x njo za pravdo plane v ples krvavi.      toda vzeli je potomcem niso l
A izdajstvo jim za hrbet skoči,               In oba so mučenika zopet
meč aniči kmetom svetle nade,                zaklenili v zagrebške temnice;
in razbeljena železna krona                     tukaj Gušetič dobi zavetje
Gubcu na ponosno čelo pade ...             v blagih rokah smrti rešenice.
Gregorič Ilija, voj janaški,                       Gregorič pa brez bojazni čaka,
z Gušetičem drugom ne omahne,               da mu sodbo izreko krvavo,
vojevati hoče se za narod,                       in na trgu svetega mu Marka
dokler mu svoboda v dom ne dahne.       meč krvnikov odtelesi glavo !
Pri Jasenovcu se baš krepčata,               Preden v smrt janak Ilija pade,
da bi zopet v borbo se spustila,              jasna mu beseda oglasi se:
a proda ja Drmačič izdajnik,                   ,,Skozi mraz in temo mačeništva
ki ga zlata eena je zmamila.                    bednikom svobode dan žari sel"
E. Gangl   .