v nedeljo, 2. marca 201
s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čememid (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu
PREBLISK
Mag. Marjan Pipp, Angelika Hodi, dr. Reginald Vospernik, dr. Marjan Sturm in Lojze Wieser predajajo podpise državnemu sekretarju Franzu Moraku.
Qretekli četrtek so predstavni-I ki osrednjih organizacij in obeh radiev (dr. Sturm, dr. Vospernik, Lojze Wieser, Angelika Hodi in mag. Marjan Pipp) pristojnemu državnemu sekretarju v uradu zveznega kanclerja Moraku predali nad
10.000	podpisov za ohranitev obeh radiev.
Državni sekretar Morak je dejal, da je vlada opravila svojo nalogo, ko je parlamentu predložila zakon o ORF, ki ga je ta tudi sprejel. Omenjeni zakon upošteva medijske potrebe narodnih manjšin z manjšinskim sosvetom. Zato je za radijsko oskrbo narodnih manjšin odgovoren ORF in ne več vlada. Ta je prepričana, da mora ORF poskrbeti za medijsko oskrbo v trenutnem obsegu. Nadalje je poudaril, da pozdravlja pravni postopek, ki sta ga sprožila oba radia. Po njegovem mnenju bo treba počakati na odločitev Zveznega komunikacijskega senata. Podrobneje te problematike ni komentiral. Predstavniki osrednjih organizacij so poudarili nevzdržnost razmer, v katerih po eni strani vlada vali odgovornost na ORF, ta pa pravi, da na podlagi istega zakona nima denarja in te naloge ne
SLOVENIJA - KOROŠKA
Premier sprejel Sturma in Sadovnika
K lovi predsednik slovenske IV vlade mag. Anton Rop je prejšnji teden pred svojim srečanjem z avstrijskim kanclerjem dr. Schiisslom sprejel predsednika NSKS in ZSO Bernarda Sadovnika in dr. Marjana Sturma. Oba predsednika sta poudarila, da si manjšina želi dobrih in konstruktivnih odnosov med obema državama, po drugi strani pa bo treba najti ustrezno rešitev za postavitev dvojezičnih tabel in delovanje Radia dva oziroma Radia Agora. Premier Rop je zagotovil, da bo slovenska vlada tudi v prihodnje podpirala slovensko narodno skupnost na Koroškem in prek dobrih odnosov med državama vplivala na konstruktivno rešitev odprtih vprašanj.
more izvesti. Kljub vsem argumentom je državni sekretar Morak vztrajal pri svojem stališču in po približno desetih minutah pogovor tudi zaključil.
Predstavniki osrednjih organizacij in obeh radiev so bili nad pogovorom razočarani, ker se igra ping-ponga kratko malo nadaljuje. Pozitivno je bilo poudarjanje državnega sekre-
tarja, da se vlada strinja s celodnevnim slovenskim oziroma dvojezičnim programom, za katerega je odgovoren ORF ob morebitnem sodelovanju z zasebnima radiema.
To je pomembno predvsem zato, ker bo Zvezni komunikacijski senat pri svoji odločitvi moral upoštevati tudi voljo zakonodajalca.
Ob srečanju z avstrijskim kanclerjem je slovenski premier Rop izpostavil tudi vprašanje obeh radiev in izjava kanclerja, da bo treba poiskati rešitev, zbuja določeno upanje, da se bo nova vlada lotila tudi tega vprašanja.
Najbrž tudi razprava v okviru Sveta Evrope, kjer so strokovnjaki sestavili deloma dokaj
kritično poročilo o avstrijski manjšinski zaščiti, ni bila zaman. Odločilno pa je vprašanje, ali se bo to vprašanje rešilo še v marcu, kajti finančna podpora Koordinacijskega odbora je omejena.
Vsekakor pa je pomembno, daje nad 10.000 ljudi podpisalo izjavo v podporo obeh radiev.
■ Nepozabni avstrijski kaba-retist Helmut Qualtinger, po rodu Korošec, je v svojem kabaretu Herr Karel do dna razkril in razkrinkal avstrijsko dušo, ki je polna hinavstva in oportunizma.
Na Qualtingerja sem moral pomisliti ob snovanju nove (stare) avstrijske vlade. Očitno je Schüssel vedel, kam hoče, ni pa vedel, kako priti tja. To je vzrok za številne pogovore s SPÖ, Zelenimi in svobodnjaki, ki pa so se zdaj izkazali zgolj kot taktični. Zakriti je bilo treba dejstvo, da je vlada ÖVP/FPÖ razpadla, da smo imeli volitve in da bi hitra ponovitev vladne koalicije pri volilcu in v mednarodni javnosti naletela na nerazumevanje. Zato torej te »častne runde« sondiranja in pogajanja. Očitno bomo spet dobili
staro vlado z oslabljenimi svobodnjaki. Tak je bil pač volilni rezultat in takšna je predvsem volja zveznega kanclerja.
To je navsezadnje tudi v redu in v skladu z demokratičnimi
Ne vem,
kam se peljem, zato pa sem prej tam...
pravili. Česar ne razumem, je to, da smo morali skoraj tri mesece čakati in spremljati neko dramaturgijo, ki se je nazadnje izkazala bolj za »blef« kot pa za resno politično strategijo. Schüssel je torej vedel, kam hoče, odločil se je le za daljši sprehod...	-HU
Umrl je
dr. Mirt Zwitter
Še lani se je udeležil 50.
Slovenskega plesa, katerega pobudnik je bil.
Sedaj je umrl starosta kulturnega, političnega in gospodarskega življenja koroških Slovencev dr. Mirt Zwitter. Pokojni je bil snovalec ZSO in od leta 1949 pa vse do leta 1982 podpredsednik ZSZ. Obnavljal je razpuščena kulturna društva in vodil številne procese za povračilo škode izgnancem. V ponedeljek so se od pokojnega na žalni seji poslovili predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, predsednik ZSI Jože Partl in predsednik Zveze-Bank dr. Ludvik Druml.
Slovenska športna zveza Slovensko planinsko društvo Celovec in SPD »Rož« v Šentjakobu v Rožu vabijo na jubilejni
SŠ7 ■ SPD .Iti. • SPI Ciin"
25. zimski pohod
VESTNIK
Celovec • četrtek • 27. februar 2003
štev. 8 (3209) • letnik 58 • cena 0,73 evra
Državnemu sekretarju Moraku predanih 10.000 podpisov
ISZ
Proslava ob dnevu zena
in ob 60. obletnici ustanovitve Zveze slovenskih žena
•	v soboto, 8. marca 2003, ob 13.30 un
•	v Domu glasbe (Konzerthaus) Celovec
Program ❖ Milka Kokot, predsednica Zveze slovenskih žena: pozdravne besede
•	Danica Simšič, županja mestne občine Ljubljane: slavnostni govor
Mešani pevski zbor SPD Radiše,
Moški pevski zbor SPD Valentin Polanšek, recitacije Magda Kropiunig in Aleksander Tolmaier
Samo en gost je, ki še mora priti.
Ne bo povedal ob kateri uri, ne bo zahteval jesti in ne piti in samo tiho bo zaklenil duri.
Alojz Gradnik
Tiho je odšel naš predragi
dr. Mirt Zwitter
*28.9.1917	f20. 2. 2003
Od njega smo se poslovili v soboto, dne 22. 2. 2003, ob 11. uri na Šentmartinskem pokopališču v Celovcu.
V ljubezni in hvaležnosti
žena Danica sestra Pavla
Dana in Janez, Jasna, Mirna, Mirt Miran in Mirjam, Dejan, Deva
in sorodniki
Zapustil nas je dr. Mirt Zwitter
Q rejšnji četrtek je v zgodnjih I jutranjih urah nenadoma umrl starosta slovenskega kulturnega, političnega in gospodarskega življenja na Koroškem dr. Mirt Zwitter.
Dr. Mirt Zwitter se je rodil 28. septembra 1917 v Zahomcu v znani Abujevi družini.
Gimnazijo je obiskoval v Celovcu, kjer je ustanovil in urejal dijaški list Zvezda. Zaradi zavzemanja za slovenske narodnopolitične cilje je bil izključen iz dijaškega doma Ma-rijanišče. Po maturi je od leta 1936 do 1938 sprva študiral pravo v Innsbrucku, od 1938. do 1939. pa v Gradcu, kjer je študij tudi zaključil. Nato je na dunajski pravni fakulteti študiral še državoznanstvo. Najprej je leto dni služboval na Dunaju, nato pa je bil 1941. vpoklican v nemško vojsko, kjer je bil za prevajalca. Leta 1944 je bil premeščen v Ljubljano, kjer se je povezal z OF. Maja 1945 je odšel na Koroško in tu do 1949. deloval v Pokrajinskem odboru OF, nato pa je postal član Izvršnega odbora Demokratične fronte delovnega ljudstva in bil med snovalci Zveze slovenskih organizacij.
V Celovcu je bil uradnik pri koroški deželni vladi, v letih 1947 in 1948 tajnik Slovenske prosvetne zveze, od 1948. do 1949. pravni svetovalec in nato do 1982. podpredsednik Zveze slovenskih zadrug.
Obnavljal je razpuščena kulturna društva, v okviru SPZ zasnoval osrednjo knjižnico, s posebno spomenico je 1947. dosegel, da je SPZ začela sodelovati v slovenskih oddajah celovškega radia. Je ustanovitelj revije Svoboda (1948-54) in Aule Slovenice (1975). Reševal je
obstoj in premoženje celovškega Slovenskega šolskega društva, ki mu je trikrat predsedoval, vodil je gradnjo dijaškega doma v Celovcu in kmetijske šole v Podravljah. Bil je tudi med soustanovitelji Zveze slovenskih izseljencev (1946) in njen edini častni član. Popisal je izseljence in povzročeno škodo, organiziral pomoč izgnancem in vrnitev njihovih posesti ter kot pravni svetovalec vodil številne sodne procese za povračilo škode. Legendaren pa je bil njegov nastop na procesu proti vojnemu zločincu Alojzu Mai-erju - Kaibitschu.
Po njegovi zaslugi se je slovensko zadružništvo močno razširilo in povezalo; leta 1949 je izsilil poseben zvezni zakon o ponovni vzpostavitvi slovenskih zadrug na Koroškem in na njegovi osnovi vodil obnovo 33
hranilnic in posojilnic, dveh blagovnih in treh živinorejskih zadrug. Med leti 1948 in 1950 je bil pobudnik za ustanovitev devetih novih kmečkih gospodarskih zadrug in 1964. dveh novih posojilnic. Poskrbel je za zgraditev slovenskega hotela Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru in za nove zgradbe številnih posojilnic, pridobival koncesije, posodabljal poslovanje in ga razširjal tudi na zunanjo trgovino. V Celovcu je bil od leta 1957 do 1973 predsednik slovenske posojilnice, slovensko narodno skupnost pa je nekaj časa zastopal v koroški trgovinsko-obrtni in nato v koroški kmečki zbornici. Zavzemal se je za sodelovanje z Narodnim svetom koroških Slovencev in bil 1955. soavtor skupne spomenice obeh osrednjih organizacij. Veliko je pi-
sal, največ o zgodovini koroškega slovenskega zadružništva, gospodarskih vprašanjih na južnem Koroškem, posebno v kmetijstvu in zadružništvu. Najbolj obsežen je njegov podlistek Južna Tirolska - manjšinski problem Nemcev (Slovenski vestnik 1957-1959).
To je le kratek prikaz delovanja pokojnega dr. Mirta Zwittra. Iz tega je razvidno, da je bil dr. Zwitter izjemna osebnost, danes bi temu rekli uni-verzalist, ki je bil kompetenten v kulturi, politiki in gospodarstvu.
Veliko je na primer pisal o tradiciji uprizarjanja Miklove Zale, o Schusterju Drabosnjaku, o zgodovini slovenskega šolstva na Koroškem, o povojnem obujanju slovenske prosvete, o pregonu koroških Slovencev in še bi lahko naštevali. Imel je
veliko razumevanja za terensko kulturno ustvarjanje in tako je tudi zgraditev radiškega kulturnega doma tesno povezana z njegovim imenom.
Življenjska pot dr. Mirta Zwittra je bila kamnita in težka, kakor je bila v tistem času kamnita in težka pot našega slovenskega ljudstva na Koroškem, da se je od vse preveč ponižanega in vsakomur pokornega po težkih preizkušnjah dvignilo v ljudstvo s samozavestno in - če je treba - tudi uporno dvignjeno glavo, ki se zaveda ne le svojih dolžnosti, marveč tudi svojih pravic.
Dr. Mirt Zwitter in njegova generacija sta morala sprejeti hude preizkušnje. Ta generacija je bila mlada, a brez mladosti, in ta generacija je že - za nas nepojmljivo - mlada prijela za vajeti narodnega voza.
Dr. Mirt Zwitter je v slovenskem narodnopolitičnem življenju na Koroškem zapustil globoke sledi. Zato mu je ZSO za življensko delo podelila dr. Petkovo priznanje.
Tu in tam slišimo tudi kritične pripombe. Toda v izredno težkem času je dr. Zwitter obnav-ljal slovensko zadružništvo in ga tudi ohranil. Naslednji rodovi, ki živijo v precej lažjih okoliščinah, bodo morali svoje sposobnosti in vizije šele dokazati.
Slovenska narodna skupnost na Koroškem se dostojno poslavlja od velikega narodnjaka, kulturnika, gospodarstvenika in politika dr. Mirta Zwittra. Ženi, otrokoma in sorodnikom v imenu Zveze slovenskih organizacij in vanjo vključenih organizacij izrekam iskreno sožalje. Ohranili ga bomo v častnem spominu.
Dr. Marjan Sturm
»Umrl je mož, da malo takih ...«
Beseda pesnika ob smrti cenjenega prijatelja.
Tudi nam je umrl mož in pri-I jatelj, kar nas je v zavesti, da je od nas odšel človek izrednega pomena, globoko prizadelo. Ž njim smo pol stoletja in več delili usodo.
Bil nam je steber opore, soborec v boju za naše pravice in kažipot v prihodnje dni.
Izhajal je iz kmečke hiše v Zahomcu. Iz kmečke hiše, kakor opisuje Simon Gregorčič naše domačije v pesmi, da so »Od tam nam misleci globoki, od tam klicarji k nebu nam, od tam nam pesniki, preroki, za dom borilci vsi od tam ...«
Veliko od tega, kar je pesnik prisodil kmečki hiši in njenemu pokolenju, je združevala v sebi osebnost doktorja Mirta Zwittra. Do svoje visoke starosti napolnjen z ustvarjalnim poletom je kot vodilni pokrival skorajda vsa področja našega slovenskega narodnega življenja - od kulture do politike in gospodarstva. In nikoli ni zapustil težavne steze našega vedno ogroženega narodnega življenja.
Odkar so se našemu ljudstvu po končani moriji druge svetovne vojne le dozdevno odprla vrata v svobodo, je šel s svojimi slovenskimi rojaki skozi vsa neurja. Od plodnega dela z mladino do prvih podvigov v kulturi, ki je po nacističnem divjanju ležala na tleh kot opustošeno polje, je njegova spretna roka utrla pot bogati razvejanosti v prosvetnih enotah našega za kulturo zavzetega podeželja. Narodič, ki se še nikoli ni učil svojega pismenega jezika v šoli in tudi ni poznal slovenske literature, se je zdaj začel učiti svoj jezik, se seznanjal s slovensko književnostjo in izrazil svoje napredovanje v predstavah na igralskih odrih. Dolge nočne ure se je naš dragi Mirt kot prvi kulturni delavec novega časa žrtvoval za to napredovanje in v veselje
je bilo vsem, ki so se ga udeležili.
Enako kakor na teh dveh poljih se je znašel tudi v vodilni vlogi na političnem in gospodarskem področju. Toda ne le kot voditelj in usmerjevalec razvoja, temveč tudi kot podpornik vsem, ki sami iz svojih zagat niso našli izhoda, in sicer tako pri potrebah posameznika kakor pri vseh najrazličnejših težavah, ki so obremenjevale našo narodno skupnost. S svojim izrednim intelektom in preprostim pristopom do ljudi se je v prvi vrsti usmeril k izvajanju in reševanju vseh tistih nalog, ki so ga v povojnem času postavile v središče slovenskega narodnega dogajanja na Koroškem.
Ni tu mesto, da bi podrobno obravnavali vsa prizadevanja in dosežke, ki so zasluga našega
spoštovanega pokojnika. Prišel bo še čas, ko bodo dosledno razkrili sledove človeka, ki ni poznal uklona pred usodo in ki nikoli ni opustil svojih temeljnih spoznanj ter je ostal brez pridržka zvest svojemu naprednemu prepričanju.
Tudi v kulturni drži se je njegova osebnost izkazala ob vsakem trenutku - tako v osebnem pogovoru kakor tudi v javni predstavitvi. Njegov predani in intimni odnos do vseh častnih vrednot naše slovenske kulture in njihovih velikih stvariteljev je prikazoval človeka, ki mu je ljubezen do lepote in kulturnega uživanja zasidrana v globini srca. Tako je bilo v vsem njegovem življenju vse do smrtne postelje, kjer mu je na Prešernov praznik zadnjič vzkipela duša, da so usta spregovorila recital slovenskega ve-
likana z njegovo veliko vizijo, ki bo vekomaj odmevala v miroljubni svet:
»Žive naj vsi narodi! ...« in mi se bomo tem njegovim mislim, ki ga nikoli niso zapustile, najtesneje pridružili. Njemu v čast in spomin, ki naj ne pozna minljivosti.
Inž. Tonči Schlapper
POSLOVILI SMO SE OD NAŠEGA ČASTNEGA ČLANA
dr. Mirta Zwittra.
Hvaležni za vsa njegova prizadevanja v korist nekdanjim pregnancem ga bomo ohranili v častnem spominu.
Namesto nagrobnega cvetja bomo ustrezen znesek podarili Mladinskemu domu Slovenskega šolskega društva.
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
Odprta je zavesa za gledališki abonma Pogled dlje 2003
predvsem zato, ker se z gledališkim abonmajem ustvarja novo sodelovanje med Republiko Slovenijo in koroškimi Slovenci. Tako smo vzpostavili vse pogoje za razvoj dobre infrastrukture kakovostnega gledališkega ustvarjanja med koroškimi Slovenci.
Uroš Korenčan, predstavnik ministrstva za kulturo in svetovalec vlade RS, je te misli dopolnil takole: »Ena temeljnih nalog, ki si jih je zadalo Ministrstvo za kulturo RS, je zagotavljanje čim večje dostopnosti kulturnih dobrin. Ministrstvo je zato z veseljem sprejelo pobudo za gledališki abonma, ki po-
11	1
	1
IX & k center v Šentjanžu v l\ Rožu je leta 2001 in 2002 s finančno pomočjo Evropske unije razpisal prvi gledališki abonma za koroške Slovence. Projekt, s katerim se je uresničila zamisel o neprekinjenem sodelovanju s profesionalnimi gledališči iz Slovenije, je na splošno zadovoljstvo uspel. S po šest predstavami leta 2001 in 2002 so vsa gostujoča slovenska gledališča pokazala svojo nesporno kakovost in vzbudila tako zanimanje, da sta k & k center v Šentjanžu in Slovenska prosvetna zveza pripravila stalni gledališki abonma za koroške Slovence.
Ponudba v gledališkem abonmaju za leto 2003 je večja in obširnejša kot doslej: k & k center v Šentjanžu v Rožu bo sicer kot doslej gostil šest predstav (za odrasle), dodatno pa še šest predstav v posebnem otroškem abonmaju z zvenečim imenom Kakajček. Nekaj predstav za odrasle bodo kot doslej uprizorili v Šentjanžu, nekaj pa v klagen-furter ensemble v Celovcu. Posebna novost je razširitev abonmaja na Podjuno, kjer si bo prav tako mogoče ogledati šest predstav za odrasle in še šest v otroškem abonmaju, ki so ga poimenovali ABOnbonček. Polovico predstav bodo uprizorili v Kulturnem domu v Šentprimožu, ostale pa v Kulturnem domu v Pliberku.
V Pliberku se je v gledališki abonma vključila tudi slovenska koroška regija z večjimi na-
Na čigavi strani: slike z vaj (Mestno gledališče Ljubljansko
Nosilca gledališkega abonmaja - k & k center in Slovenska prosvetna zveza - sta abonma pripravila v sodelovanju s krajevnimi društvi, ki bodo pomagala pri prodaji abonmajev
Izboljševalec sveta: Radko Polič in Katja Levstik (SNG Ljubljana)
selji, kot so Dravograd, Ravne, Prevalje, Črna in Mežica. Uresničevanje tovrstnega čezmejnega sodelovanja postaja iztočnica za zbliževanje in trajno kulturno sodelovanje.
in pri reklamnih in organizacijskih storitvah. Javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Republike Slovenije na Ravnah je prevzel odgovornost, da bodo Slovenci onstran meje hodili
na gledališke predstave v Kulturni dom v Pliberk, kar je še posebno razveseljivo. Tako je Slovencem v koroški regiji prizaneseno z uvajanjem lastnega gledališkega abonmaja, ki so ga pred leti že imeli in bi ga tudi ponovno uvedli, če ne bi bilo te ugodne ponudbe Slovencev v Avstriji.
Veliko zavzetost so pokazala tudi poklicna gledališča v Sloveniji, ki rada in brez administrativnih ovir prihajajo na Koroško. Te izkušnje so bile med drugim tudi odločilne pri sestavi in izboru programa za predstave, ki so zajete v gledališkem abonmaju. Organizatorji so se odločili za besedila in predstave tujih in slovenskih avtorjev, bistvena naj bi bila žanrska raznolikost, torej gledališke predstave, ki od klasične drame prek komedije do avantgardnih gledaliških predstav ponujajo za vsakega nekaj. Gledališki abonma je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. To je bilo možno
meni usklajeno zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin na najvišji kakovostni ravni. Ministrstvo v tej akciji ni edini partner zamejcem, ključno vlogo igrajo slovenska gledališča, ki so se odzvala na pobudo, kar je razvidno iz njihovih letnih programov in seveda iz programske ponudbe abonmaja. Brez njihovega vložka, ki pomeni tudi določena odrekanja, projekt ne bi zaživel kot je, in zato smo še posebno lahko zadovoljni, saj gre za projekt, ki v dobri stvari združuje akterje z obeh strani meje.«
Gledališki abonma lahko naročite pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu (tel. 0463-514300-22) in v k & k centru v Šentjanžu (tel. 0664/2620042). Cena gledališkega abonmaja (šest predstav) je 50 evrov. Cena posamezne predstave je 11 evrov. Cene veljajo za abonma v k & k centru in za abonma v Podjuni.
Otroški gledališki abonma bomo predstavili v prihodnji številki.
Mnenja o gledališkem abonmaju:
Niko Küpper, novinar iz Kožentavre:
Ideja se mi zdi zelo dobra, ker je bil skrajni čas, da se končno tolikokrat »slavljeni« vseslovenski kulturni prostor razširi na vse pokrajine, ki naj bi ga obsegal. To je gotovo priložnost, da koroški Slovenci, ki so včasih zgolj preleni, da bi si ogledali predstave v Sloveniji (tudi sebe ne izvzemam), lahko na Koroškem vidijo vrhun-
ske gledališke dosežke. Bilo bi lepo, če bi na Koroško prišle tudi večje gledališke predstave. Vendar bi bilo treba v Celovcu poiskati ustrezen prostor. Primerno se mi zdi na primer Mestno gledališče. Da bi si koroški Slovenci to lahko privoščili, bi potrebovali deželno podporo. Saj je celovško Mestno gledališče konec koncev gledališče vseh Korošcev.
Dr. Marta Stadler, zdravnica iz Celovca:
Zelo rada hodim v gledališče, med drugim tudi na Dunaj, v Salzburg in v druge kraje. Obisk gledaliških predstav je zame pravi užitek. Vesela sem,
daje izbor predstav iz Slovenije za gledališki abonma izredno kakovosten. To je tudi za jezikovni razvoj koroških Slovencev zelo pomembno.
Karolina Rozman, gospodinja iz Lepene:
Kapelska gledališka skupina je imela že doslej gledališki abonma v k & k centru. Abonma se mi zdi pomemben predvsem zato, ker si ogledaš vse predstave, če ga kupiš. Če abonmaja ne kupiš, si ne ogledaš toliko predstav. Profesionalne gledališke predstave iz Slovenije mi veliko pomenijo. Ker sama igram, se pri tem veliko naučim. Slovensko prosvetno
društvo Zarja bo prav gotovo kupilo nekaj abonmajev.
Neži Einspieler, gospodinja iz Bilčovsa:
Gledališki abonma mi veliko pomeni, vsake predstave sem se vedno veselila. Poleg tega da slovenska kulturna društva na gledališkem področju veliko ustvarijo, je pravi užitek, če večkrat v letu vidimo dobre predstave iz Slovenije. Zame je pač jezik zelo pomemben, zato uživam tudi ob tem, ko vidim in slišim, kako lepa je lahko slovenščina, ki nam jo posredujejo dobre gledališke predstave. Lepo bi bilo, če bi čim več ljudi imelo gledališki abonma.
Termini
■	MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Ronald Harwood:
Na čigavi strani režija: Boris Kobal 12. 03. 2003,20.00 ke KlagenfurtICelovec
M SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Wiliam Shakespeare: Troilus in Kresida režija: Dušan Jovanovič
21.	03. 2003,20.00 -Kulturni dom Šentprimoi
■	MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Mladen Popovič: Hrošč režija: Jaka Ivanc
09.	04. 2003,20.00 -ke KlagenfurtICelovec
M LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Anton Tomaž Linhart:
Ta veseli dan ... režija: Vito Taufer
22.	04. 2003,20.00 -Kulturni dom Šentprimoi
M TEATR BREZ Daniil Harms:
Kovinski pogled režija: Alenka Hain 14. 05. 2003,20.00 -k&k Šentjanž/St. Johann
M PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Zoran Hočevar: ’M te ubu režija: Matjaž Latin
26. 06. 2003,20.00-Kulturni dom Šentprimoi
■	LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Anton Tomaž Linhart:
Ta veseli dan ... režija: Vito Taufer
10.	09. 2003, 20.00 k&k ŠentjanilSt. Johann
■	SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Thomas Bernhard: Izboljševalec sveta režija: Dušan Mlakar
11.	09. 2003,20.00 Kulturni dom Pliberk
M SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Nicky Silver:
Debeluhi v krilcih režija: Samo M. Strelec
22.10.	2003,20.00
ke KlagenfurtICelovec
M SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Tanja Viher: Štefka Rokgre: Milan režija: Matjaž Latin
23.10.	2003,20.00 Kulturni dom Pliberk
M SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR O. J. Traven: Ekshibicionist režija: Dušan Jovanovič
12.11.	2003,20.00
ke KlagenfurtICelovec
M SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Yasmine Reza: Art režija: Žarko Petan 20. 11. 2003,20.00 -Kulturni dom Pliberk
IZ DELAVNICE SLOMEDIA
Skupnemu časopisu bo ime Novice
Skupni časopis bo dobil ime Novice, njegov podnaslov pa se bo glasil Slovenski tednik za Koroško. Tako se je odločila šestčlanska skupina za iskanje imena, družabniki družbe Slomedia pa so se z izbiro strinjali.
Iskalci imena so iz 206 predlogov ime Novice izbrali predvsem zato, ker je lahko razumljivo, nevtralno, predvsem pa nima dodatnih pomenov in ni obremenjeno z zgodovinskimi simboli. Ime je izgovorljivo tudi za nemškega bralca, kot enobesedno ime pa je še posebej primerno za spletni nastop.
Skupina se je za to ime odločila po vsestranskem pretresanju predlogov, med katerim so osvetlili pomenskost in zgodovinsko umeščenost predlogov, njihovo izgovorlji-vost, razumljivost, uporabnost in navsezadnje tudi blagozvočnost.
V ožjem izboru so bili tudi Novi dan, Obzornik, Osem dni in Sobotno okno, vendar so se na koncu le uveljavile preproste Novice.
»Imenosledska« skupina si je prizadevala, da bi našla ime, ki ne bo vzbujalo vtisa, kot da Naš tednik prevzema Slovenski vestnik ali obratno. Če bi se odločili za kako kombinacijo ali izpeljanko iz obeh imen, bi nedvomno ustvarili tak vtis, saj bi najbrž ime Slovenski tednik vsi skrajševali v Tednik, Naš vestnik pa v Vestnik. Zato pa je zveza Slovenski tednik našla mesto v podnaslovu, ki bo tako hkrati poudarjal tudi kontinuiteto med starim in novim.
Zdaj ima uredništvo priložnost, da ime napolni z novim pomenom in novo vsebino. Tako si bodo Novice, zdaj ko so krščene, lahko ustvarile tudi svoje ime.
pw
|k I a tradicionalnem pustnem plesu SPD Kočna pri Adamu v Svečah IM so se obiskovalci, med njimi so bile tudi izvirne pustne šeme, veselo zabavali do jutranjih ur. Vrhunec večera sta bila polnočni »dunajski operni ples« in letošnja častna gostja »Pamela«. Seksi »Pa-meli« je moral domači župnik Roman prepustiti svojo brado. Na sliki: Seksi »Pamela« se predstavi publiki.	fo« s„*eij
KULTURNO DRUŠTVO VILENICA • KOSOVELOVA 4A, 6210 SEŽANA
v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev razpisuje pesniški natečaj za literarno nagrado
MLADE VILENICE 2003
za avtorje
od 6. do 10. leta starosti in od 10. do 14. leta starosti.
Na natečaju lahko sodelujejo pesniki iz Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske.
Avtorji lahko pošljejo štiri pesmi v slovenskem jeziku.
Dela po možnosti shranite na disketo in jo pošljite Kulturnemu društvu Vilenica.
Glede na dve starostni skupini bosta podeljeni dve literarni nagradi Mlado kristalno pero Vilenice 2003.
Prispevke pošljite na gornji naslov najkasneje do 1. aprila 2003.
LEDINCE
Pust, veseli pust je pocukran okoli ust
KI epregledno število majhnih IM in velikih šem (največ čarovnic, Indijancev, princes in kavbojev) se je 22. svečana zbralo v Kulturnem domu v Ledincah. Tja sta na sproščeni in zabavni popoldan vabila SKD Jepa-Ba-ško jezero ter njegova otroška skupina Jepca. Za pozdrav je Jepca pod vodstvom Mirijam Wrolich in Anne Stoderegger
zapela, zaigrala, zaplesala in še kako drugače predstavila nekaj veselih in zabavnih pesmi, kar je na prireditvi ustvarilo pravo vzdušje. Nato smo si ogledali igro Pika Nogavička, ki jo je odlično predstavila mlada igralska skupina KKD Vogrče. Dinamično zaigrana igra, ki je kar naprej vključevala mlade gledalce, se je dobro ujemala s
pustnim razpoloženjem, saj je bilo med šemami mogoče spoznati kar več dvojčic Pike Nogavičke. Po igri so se gledalci prepustili sproščeni družabnosti ob otroških igrah, plesih, soku in fancutih. Mlade in starejše šeme so popoldan očitno zelo uživale, saj so zadnje odšle domov šele v mraku.
mg
Folkloristi Kulturnega društva Prežihov Voranc
RAVNE NA KOROŠKEM: PISATELJU IN REVOLUCIONARJU PREŽIHU V SPOMIN
Ljubiteljska kultura išče svoje mesto
W torek, 18. februarja, je bilo V v ravenskem Kulturnem domu srečanje v spomin velikega rojaka Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca (1893— 1950). Pripravila sta ga Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ravne na Koroškem, in Kulturno društvo Prežihov Voranc, ki združuje folklorne plesalce, harmonikarje, zborovske pevce.
CELOVEC - MLADINSKI DOM
Koncert za Angolo
Qretekli petek je Iniciativa I Angola v Mladinskem domu priredila dobrodelni koncertni večer za Angolo, ki sta ga oblikovali dve domači skupini, Fis-
likovnike in gledališčnike. Društvo ima okrog sto članov, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo.
herman's girlfriends in Jazziks, ter skupini Juff in Big foot Mama iz Slovenije. Pretežno mladi obiskovalci so s številnim obiskom pokazali solidarnost z manj razvito Angolo in se dobro zabavali ob groove, jazz-rock in alternativni glasbi.
M. Š.
Predsednik društva Miroslav Osojnik je obudil triplast-ni Prežihov lik: Prežih kot pisatelj socialnega realizma, kot revolucionar socialist, ki je verjel v pravičnejšo družbo in je spadal v politični vrh upornikov v Evropi, ter kot človek, ki je bil zvest koroški zemlji in ljudem, od katerih je črpal ideje in energijo. Prežihov muzej letno obišče blizu 15.000 obiskovalcev, kar pove, da je zanimanje zanj in njegove prav tako pomembne brate Alojza, Avgusta in Ivana tudi drugod veliko. Že od nekdaj velja, da Prežihov Voranc -Koroško predstavlja svetu. Mladi gledališčniki so prebirali odlomke iz Prežihovih del. Koroški oktet je zapel venček koroških ljudskih pesmi, ljudske plese pa so predstavili člani otroške in odrasle folklorne skupine. Programje bil pester, dinamičen in zanimiv, nastopajoči bi v dvorani zaslužili kakšnega obiskovalca več. Pa saj ne gre za množičnost, ampak za druženje in prijetno počutje, ali ne?
S. Š.
Ob vročih zvokih glasbenih skupin so mladi tudi zaplesali. f«o siukei,
ŠENTJANŽ
Planine v sliki: rekordna udeležba
0	retekli četrtek so se planinci
1	spet zbrali v k & k centru v Šentjanžu, da bi občudovali nagrajene posnetke tradicionalnega fotografskega natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec, ki je bil letos že 17. zapovrstjo. Udeležilo se ga je 32 planincev in planink, ki so sodelovali s 70 fotografijami. Tričlanska žirija je posnetke
ocenila in najlepše tudi nagradila.
Predsednik SPD Hanzi Lesjak je ponosno povedal, da je bila letos udeležba rekordna in da se tudi kakovost fotografij vsako leto izboljšuje. Prvo nagrado je prejel znani alpinist Jožko Igerc iz Globasnice, drugo Janko Meglič iz Slovenije, tretjo pa Irena Jernej.
Nagrajenca Joško Igerc in Irena Jernej
Foto: Štukelj
CELOVEC
Novo o
slovenskem
pustu
Pusta je na Slovenskem to-« liko, da bi rabili za opis šeg in navad v pustnem času vsaj tri knjige,« je dejal Jurij Fik-fak na predstavitvi najnovejše publikacije O pustu, maskah in maskiranju. V knjigi, ki jo je izdal Inštitut za slovensko narodopisje, eden izmed 17 inštitutov Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), lahko preberemo, da je to, kar danes vemo o pustni kulturi v Sloveniji, samo vrh ledene gore. V knjigi so po izjavi vodilnih raziskovalcev predstavljeni vmesni rezultati raziskovalne dejavnosti, s katero nadaljujejo delo Nika Kureta, enega osrednjih slovenskih etnologov 20. stoletja (Maske slovenskih pokrajin). Uredniki knjige, med njimi urednik nove zbirke z naslovom Opera ethnolo-gica slovenica Jurij Fikfak, so zbrali trideset znanstvenih prispevkov, ki obravnavajo splošne teme, povezane s pustovanjem na Slovenskem, predvsem pa po regijah prikazujejo pestro in raznoliko podobo pustnih šeg in navad. Skoraj vsem prispevkom je skupno, da ugotavljajo napetost med dediščino in inovacijami. S to problematiko se v knjigi ukvarja Janez Bogataj. Po mnenju raziskovalcev številne šege in navade vse bolj služijo predstavitvi kraja ali regije. V zvezi s tem se je pojavilo tudi vprašanje, od kod
izvirajo šege in navade, oziroma drugače rečeno, ali obstaja na tem področju neke vrste patentna pravica. Naško Križnar se je odločil poiskati skupno slovensko tradicionalno pustno jedro, Mirko Ramovš pa obravnava povezavo med masko in plesom v slovenski ljudski kulturi.
V knjigi so predstavljeni najbolj znani pustni liki na Slovenskem, kot na primer kurenti s Ptujskega polja, škoromati iz Brkinov, mačka-re z Dolenjske, orači in plo-harji itd. Del knjige je posvečen maškaradam in karnevalom v trgih in mestih. Med prispevki najdemo tudi razpravo o pustovanjih na Koroškem, ki jo je napisala Martina Piko-Rustia, vodja Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Med drugim ugotavlja, da je beljaška različica pustnih prireditev (Villacher Faschingssitzung) močno vplivala tudi na nekatera pustovanja pri koroških Slovencih. Po drugi strani je opazila oživitev nekaterih starih šeg, vendar deloma v novi funkciji, na primer vlačenje ploha v Pliberku in njegovi okolici.
Na predstavitvi v Celovcu, ki sta jo organizirala Krščanska kulturna zveza in Narodopisni inštitut Urban Jarnik, je Založba ZRC predstavila tudi štiri druge etnološke knjige. Tri so posvečene razvoju slovenske etnologije v 19. in 20. stoletju (Jurij Fikfak: Ljudstvo mora spoznati sebe; Monika Kropej: Karel Štrekelj; Ingrid Slavec Gradišnik: Etnologija na Slovenskem), ena pa teoretičnemu orisu slovstvene folklore (Marija Stanonik).	ted
Nagrajenca Jožko Igerc in Irena Jernej sta v pogovoru za SV povedala:
Kje je nastal nagrajeni posnetek?
Jožko Igerc: Svojo fotografijo sem posnel po naključju. Obetal se je lep jesenski dan. V dolini se je še vlekla megla, ko sem se podal na Peco. Meja med meglo in soncem je bila sredi gore. Vmes je bil gozd, v ozadju pa je že sijalo sonce. Tam sem potem v fotoaparat ujel motiv, trenutek, ki je bil potem izbran za najlepši posnetek. Zelo sem presenečen.
Irena Jernej: Nagrajeno fo-
tografijo sem posnela v bohinjskih planinah, ko sem bila s prijatelji na pohodu. To je bilo jeseni. Sedeli smo v naravi in čakali na sončni zahod, da ga poslikam. Nagrajeno fotografijo sem posnela po naključju; čakala sem namreč na nekaj drugega, na sončni zahod. Ujela pa sem ptico kavko.
S kakšnim fotoaparatom sta napravila posnetka?
Jožko Igerc: Na Peco sem vzel čisto navaden, lahek fotoaparat s 35-milimetrskim objektivom. Irena Jernej: Fotografijo sem posnela z digitalnim sinovim fotoaparatom.
Kako dolgo že fotografirata?
Jožko Igerc: Pravzaprav že od mladosti. Fotografije hranim v
albumih. Od leta 1998 letno uredim en album fotografij, v katerem dokumentiram svoje pohode in potovanja v planine. Najraje slikam planinski in gorski svet, ker tako vidim tudi vso pisanost narave v različnih letnih časih. Navdušujejo me barvne fotografije.
Irena Jernej: Fotografiram že od svojega 10. leta, zadnje desetletje pa se s fotografijo ukvarjam bolj profesionalno, ker sem tudi planinska vodnica. Najraje fotografiram naravo, gore, planine in rože. Tudi mene zanimajo predvsem barvne fotografije.
Po podelitvi nagrad je Franc Rasinger obiskovalce in obiskovalke z diapozitivi popeljal v čarobni svet planinskih rastlin v Karavankah in njihovi okolici.
M. Š.
ŠMIHEL - GOSTOVANJE IZ SLOVENIJE
Jeppe s hriba v Šmihelu
R/linulo nedeljo je v farni IVI dvorani v Šmihelu gostovala gledališka skupina iz Slovenije. Natančneje iz Pirnič pri Ljubljani. Odigrali so komedijo z naslovom Jeppe s hriba, ki jo je režiral znani Peter Mili-tarov, učitelj mnogih gledaliških skupin na Koroškem.
Vsebina igre je bila ravno pravšnja za predpustni čas. Obiskovalci so se veliko smejali in se resnično lahko sprostili. Predstava se dogaja v času, ko so vladarji ukazovali revnim kmetom. Jeppe je bil nesrečen kmet dobrega srca. Za ženo je imel strogo baburo, ki ga je ves čas pretepala, in tudi zato je uteho iskal v žganju. Nekega dne se je tako napil (čeprav ga je žena poslala na sejem po nakupih), da je skoraj nezavesten zaspal v jarku. Mimo so prišli graščaki in se odločili, da si bodo z njim privoščili šalo, zato so ga odnesli na grad. Ko se je Jeppe zbudil, je mislil, da je v raju. On je bil gospodar, ostali pa njegovi podložniki. Vloge se
je kar hitro navadil in užival v vseh dobrotah, ki si jih je lahko privoščil. Te sanje pa so se kmalu končale, ko se je ponovno pijan zbudil v domačem hle-
Po še večjih zapletih se je končno izkazalo, da je Jeppe le kmet in daje njegovo življenje lahko tudi lepše. »Kot si poste-lješ, tako boš tudi ležal.«
Obiskovalci, ki jih ni bilo malo, so bili nad igro navdušeni. Bila je zabavna, smešna in lahko razumljiva. Jeppe bi re-
Jeppe se je prebudil v raju
vu. Tam ga je čakala jezna ženka z bičem, saj je videla, da je spet pijan in je potrošil ves denar, kupil pa ni ničesar. Jeppe ji je skušal dopovedati, da je bil v raju in da je bogat.
kel: »Prmejduš, de res!« Tudi v prihodnje v Šmihelu načrtujejo podobne predstave. Vredno bi si jih bilo ogledati.
G. Slama
Pretekli petek je znani literat Janko Messner na povabilo SPD Gorjanci v Kotmari vasi bral iz svojih del. V pozdrav mu je zapel ansambel Rožmarin. Messner je dejal, da je večji del njegovega opusa nastal iz zapisov lastnih doživetij. Mladini je na zanimiv način razložil zgodovino našega naroda od njegovih korenin pa do sedanjosti. Poslušalce mu je tudi uspelo vključiti v pogovor in s tem dodatno popestriti literarno branje. Ob zanimivih prispevkih in prijetnem vzdušju je večer kar prehitro minil.
Inž. Črtomir Jank
21.FEBRUAR -
DAN MATERNIH JEZIKOV
Praznujemo ga tudi Slovenci
m\ l februarja smo praz-Z I .novali mednarodni dan maternih jezikov. Urad za slovenski jezik je ob tej priložnosti opozoril predvsem na čedalje večje zapostavljanje slovenščine kot maternega jezika. Strahovi pred tujimi jeziki v slovenski zgodovini niso nič novega, zavedati pa se moramo, da tudi slovenščina prispeva k raznoliki jezikovni podobi Evrope. Po napovedih urada naj bi v kratkem v uradnem listu izšel javni razpis za sofinanciranje programov in projektov, ki so namenjeni uveljavljanju, promociji in razvoju slovenščine.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 27. 2._____________________
CELOVEC, Tischleijeva dvorana
9.00	»Mala čarovnica«. Nastopa lutkovna skupina »Navihanci« SKD Celovec
10.30	»Od kozlička do volička«. Nastopa lutkovna skupina »Pika« SKD Celovec
CELOVEC, klagenfurter ensemble
11.00	»Jajce«. Nastopa otroška lutkovna skupina KPD Šmihel
CELOVEC, Mladinski dom 12.15 »Narobe stvari v mestu Petpedi«. Nastopa mladinska gledališka skupina SPD Radiše
CELOVEC, Gallusova pevska soba -PD Jakob Petelin Gallus
18.30	Redni občni zbor
ŠENTJANŽ, k & k - Vaška skupnost Šentjanž
20.00	Pustna seja
PETEK, 28. 2._______________________
CELOVEC, klagenfurter ensemble
08.30	»Pujs prihaja, pujsa imamo za soseda«. Nastopa otroška gledališka skupina SPD Šentjanž
11.30	»Pika nogavička«. Nastopa otroška gledališka skupina KKD Vogrče CELOVEC, Tischleijeva dvorana
09.20 »Oblaček pohajaček«. Nastopa otroška gledališka skupina SPD Bilčovs
12.30	»Domača naloga«. Nastopa mladinska gledališka skupina SPD Bilčovs
CELOVEC, Mladinski dom
10.30	»Črna marela«. Nastopa otroška gledališka skupina KPD Sele
BANJA VAS PRI ŠENTLIPŠU, gostilna Skorianz
19.00	Pust 2003 »Zares, gola resnica ...«
REKA PRI ŠENTJAKOBU, pri Primku, Thomashof - KD Peter Markovič
19.30	Občni zbor
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
20.00	Film »Moj ata-socialistični kulak«
SOBOTA, 1. 3._______________________
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
09.00	Dan čebelark in čebelarjev. Predavatelja dr. Andrej Podjavoršek in dipl. inž. Matevž Krasnik
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
09.30	Delavnica »Od besede do slike - od slike do besede«. Voditeljica mag. Evelyn Sickl
SELE, farni dom - KPD Planina
14.00	Otroški pust na temo »Indijanci«. Nastopa otroška gledališka skupina SPD Borovlje s predstavo »Ko pride noč«, nato pustni spored za otroke RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše
14.00	Otroški pustni ples
ŠENTPRIMOŽ, Kulturni dom - SPD Danica
14.30	Otroški pustni ples
KOTMARA VAS, v društveni sobi -SPD Gorjanci
15.00	Otroško pustovanje
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
20.00	Pustni ples. Igra Trio Pavlič
NEDELJA. 2. 3.______________________
ČEMERNICA, pri Polancu - SŠZ, SPD Rož, SPD Celovec
09.00	25. Zimski pohod na Arihovo peč
ŠENTJAKOB, Regionalni center -Društvo upokojencev Šentjakob
14.00	Pustovanje
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - SPD Zarja
14.00	Pustna prireditev. Ponovitev ob 18. uri.
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
14.00	Pustovanje za otroke
SELE, farni dom - KPD Planina
15.00	Komedija »Gospod Evstahij s Šiške«, nato družabno srečanje s triom Drava
BANJA VAS PRI ŠENTLIPŠU, gostilna Skorianz
19.00	Pust 2003 »Zares, gola resnica...«
PONEDELJEK, 3. 3.__________________
ŠENTJANŽ, k & k - Vaška skupnost Šentjanž
20.00	Pustna seja
PLIBERK, kulturni dom
20.00	Seja pliberških, suških in šmihelskih norcev
TOREK, 4. 3._______________________
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
14.00	Otroški pustni popoldan
BANJA VAS PRI ŠENTLIPŠU, gostilna Skorianz
19.00	Pust 2003 »Zares, gola resnica...«
PETEK, 7. 3._______________________
CELOVEC, Gemeindezentrum St. Ruprecht — Ženski referat pri deželni vladi
10.30	Dan žena. Ob 11. uri otvoritev razstave »Moč šibkih-ženska v času kmečkega gospodarjenja«
ŠENTJAKOB, kulturni dom -Volkshochschule
19.30	Dia-predavanje v nemškem jeziku »Guatemala - Čudežna dežela večne pomladi / dežela polna nasprotij«. Predava Mihi Miškulnik
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
19.30	Kulturni večer in občni zbor
PLIBERK, kulturni dom - MPZ Podjuna, SPD Edinost, MoPZ Kralj Matjaž
20.00	Koncert »Od Pliberka do Traberka«
SOBOTA, 8. 3.______________________
TINJE, v domu - Katoliška prosveta
13.00	Spomladanski post z zdravnikoma dr. Ivanom Ramšakom in dr. Christine Stossier. Traja do 14. 3., do 13. ure. CELOVEC, Dom glasbe - Zveza slovenskih žena
13.30	Dan žena in proslava ob 60-letnici ustanovitve ZSŽ
ŠENTJAKOB, v farovžu - SPD Rož,
ZSŽ
20.00	Koncert skupine Brina & String.si »Graščakinja«
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
20.00	Koncert »Od Pliberka do Traberka«
PONEDELJEK, 10. 3__________________
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
19.00	Predavanje »Od preobilne, krepke do lahke hrane«. Predavatelja: dipl. Peter Mayr in dr. Ivan Ramšak
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
19.30	Odprtje razstave Helge Frühberger
TOREK, 11. 3_______________________
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
19.30	Zdravilna zelišča - od posaditve do uporabe. Predava dr. Marlies Ortner
SLOVENSKI
VESTNIK
PRAZNUJEJO: Joži Kaiser iz Šent-kandolfa - 80. rojstni dan; Dorotea Pau-litsch s Stranj pri Kotmari vasi - 89. rojstni dan; Berta Močilnik iz Libuč - rojstni dan; Chris Muri z Čežave rojstni dan; Zofka Lesjak iz Goselne vasi - 50. rojstni dan; Mici Piskernik iz Železne Kaple - rojstni dan; Vali Zablatnik iz Bilnjovsa - osebni praznik; Tilka Wutte v Veselah - 50. rojstni dan; Mici Smole iz Šmiklavža ob Dravi - 65. rojstni dan; Antonija Krištof iz Dolnje vasi pri Žva-beku - 70. rojstni dan; Bernardka Kor-desch iz Male vasi - rojstni dan; Pepi Srienc iz Gradca - rojstni dan; Tatjana Kordesch z Metlove - rojstni dan; Ursula Unterberger iz Šentruperta - 50. rojstni dan; Mici Oraže s Kota v Selah -
Umrla je Rozi Zeichen
Povsem nepričakovano je v 76. letu starosti umrla Rozi Zeichen, doma na Korenu pri Kostanjah. Vest o njeni smrti je boleče odjeknila med njenimi svojci in vsemi, ki smo jo poznali kot zgledno mater in pokončno Slovenko.
Rozi Zeichen se je rodila v znani Dragaschnikovi družini, po domače pri Romašu na Korenu, kjer je bil nekoč sedež kostanjske Posojilnice. Doraščajoča v takem okolju je mlada Rozi zorela v zavedno članico naše narodne skupnosti.
Ko je nacizem pričel uresničevati sen o tisočletnemu rajhu, ko je Hitler napovedal pogin vsem, ki niso klonili njegovi diktaturi, je tudi Romaševa družina postala žrtev njegove zločinske vojne. Tako kot številne druge slovenske družine so morali zapustiti svojo domačijo in leta pregnanstva prebili v taborišču Eichstätt.
Po vrnitvi na rodni dom se je Rozi vključila v domače društvo, v katerem je delovala kot igralka. Po poroki s Kristijanom Zeichnom, ki je bil dolgoletni ravnatelj ljudske šole na Kostanjah, se je posvetila vzgoji svojih otrok, ki jih poznamo kot odlične pedagoge, srečujemo jih v SPD Drabos-njak ali kot sodelavce drugih dejavnosti slovenske kulture na Koroškem.
Žalujočim otrokom in sorodnikom Rozi Zeichen ob njeni nenadni smrti izražamo naše globoko sožalje. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Posojilnica se rima s STARMANI A - in kar se rima, je vedno dobro!
Prvih deset strank, ki najkasneje do 14. marca 2003 v eni izmed naših treh poslovalnic (Beljak, Ločilo, Ziljska Bistrica) odprejo brezplačen mladinski ali, pod ugodnimi pogoji, mezdni račun, dobi vstopnice za koncert STARMANIE v Beljaku (Stadt-halle), ki bo 16. marca 2003.
rojstni dan; Andrej Lampichler z Radiš
-	40. rojstni dan; Matilda Sadovnik iz Podroja - rojstni dan; Feliks Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; Marija Gradišnik iz Rinkol - rojstni dan; Alfred Kral z Bistrice - rojstni dan; Rozina Smrečnik iz Globasnice - rojstni dan; Margareta Karner iz Dobrle vasi
-	rojstni dan; Albertina Smolnik iz Stare vasi - rojstni dan; Fric Jesse iz Dobrove - rojstni dan; Erna Kampuš iz Gorič - rojstni dan; mag. Ingrid Romano iz Celovca - rojstni dan; dr. Folti Sima iz Vetrinja - rojstni dan; Mici Kuchar iz Lepene - rojstni dan; Franci VVieser iz Celovca - rojstni dan; Sisi Kassl iz Celovca - rojstni dan; mag. Roswita Novak iz Celovca - rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Pismo bralca
Zelo sem radoveden, kakšen da bo novi slovenski tednik. Ne zanima me toliko ime, ne bom se pridružil iskalcem imena. Zanimata me oblika, predvsem pa vsebina in še kaj. Zdi se mi pametno, da se naša medijska oskrba razširi, izboljša i. t. n. Osrednjima organizacijama čestitam, da tako pogumno iščeta nove poti. Škoda se mi zdi le, da nova medijska hiša ne bo neodvisna. Odvisna je od osrednjih organizacij, ki bosta vplivali na dejavnost in usmeritev nove hiše. Enega direktorja je postavila ZSO, drugega NSKS. Eden bo vlekel na to stran, drugi na drugo. Prišlo bo do blokad (prav zato je razpadla tudi velika koalicija v Avstriji). Iz tega sledi, da se bo okrepila cenzura. Do sedaj je moje članke objavljal vsaj Vestnik, naprej jih ne bo nihče. Izgubili smo precejšen del svobode. Če bom ošvrknil ZSO, bo objavo preprečil »direktor ZSO« in obratno. Zato odborom ZSO in NSKS predlagam, da pogumno nadaljujejo pot združevanja in združijo tako politični kot tudi kulturni organizaciji. Taka odločitev bi bila perspektivna, saj bi tako olajšali tudi delo društev na podeželju. To bi bila logična posledica, sicer bo nova medijska hiša hodila po trnovi poti.	hanzi wieser
13 DNI SKOZI NAJLEPŠE DEŽELE DO
N0RDKAPA
Polnočno sonce Laponska Polarni krog Lofoti
udobne ladje
12.-24. julij 2003
Podrobne informacije in prijave: Milka Kokot, 0463-514300-40
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 2. 3. | 13.30 ORF 2 • DOBER DAN, KOROŠKA • Topografija: končno dobri predlogi za ustrezne rešitve • Mediji: nov skupni časopis pred prvim izidom? • Slovenija: zanimanje za koroške Slovence po podatkih statističnega urada Republike Slovenije visoko kot še nikoli • Star-mania: za drugi niz priljubljene glasbene oddaje so se kvalificirali tudi slovenski pevci____________________________________
PO 3. 3.1 4.10 0RF2 15.55 TV SL01
TO 4. 3.18.30 TV SL02___________________
Vsebino slovenskega televizijskega sporeda lahko preberete tudi na ORF-tele-tekstu, stran 299. Internet: http://volks-gruppen.orf.at__________________________
Slovenski vestnik - usmerjenost tista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: zso@slo.at
UREDNIK
Dr. Marjan Sturm .............................(-11)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ................Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
------------------------ VS1-----------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
Koroške Slovenke na srečanju v Ljubljani junija 1945 60 LET ORGANIZIRANEGA ŽENSKEGA DELA
Nasilje rodi upor
Letos marca bo minilo 60 let od ustanovitve prve ženske organizacije med koroškimi Slovenkami. Predhodnica Zveze slovenskih žena - Antifašistična fronta žena - je bila ustanovljena spomladi leta 1943 v Lobniku pri Železni Kapli. Ustanovitvi je kmalu sledila vzpostavitev široke mreže ženskih postojank.
Začetki slovenskega ženskega gibanja
Slovenske ženske so se začele povezovati in organizirati ob koncu 19. stoletja. Feministične ideje takrat na Koroško niso prodrle, močno pa so bile prisotne v Trstu in Ljubljani. Če beremo tržaški ženski časopis Slovenka, so slovenske ženske v Trstu pred sto leti zelo radikalno zahtevale svoje pravice. Sodelovale so z različnimi ženskimi revijami na Dunaju, v Pragi, Zagrebu in še kje. Pisale so v več jezikih. Koroška je bila nekoliko »zatohla«. Zenske še v pevskih zborih niso smele peti, kvečjemu v cerkvi ali pri Marijini družbi. Politične aktivnosti slovenskih žensk na Koroškem prvič zasledimo v zvezi s plebiscitom. Zenski list Rdeča Zora je nagovarjal ženske, naj izpolnijo svoje dolžnosti do naroda in se aktivno vključijo v delovanje za priključitev južne Koroške h kraljevini SHS. Ženski listje izšel le nekajkrat, po plebiscitu je obmolknil. Politično in narodno življenje med slovensko manjšino na Koroškem je le počasi zaživelo. Gospodarsko, politično in kulturno odtrgani od narodne celote so se Slovenci, kljub pred plebiscitom danim obljubam, na Koroškem le počasi opomogli. Ženske so se ukvarjale predvsem z družinskimi vprašanji, z gospodinjstvom, versko vzgojo otrok in posredovanjem maternega jezika, kar je bilo v koroških okoliščinah v času avstrofašizma že pogumno politično dejanje.
Odločen ženski upor
Po anšlusu so se razmere zaostrile, predvsem po napadu na Jugoslavijo ter z deportacijo številnih slovenskih koroških družin v nemški rajh. Slovenske ženske so bile v še hujših stiskah, kot so to ženske v vojni tako in tako. Njihovi možje in/ali sinovi so služili v nemški vojski, družine na domačijah pa so medtem domači nacisti krvavo zatirali ali celo pregnali. Slovenska beseda je v skrajnem primeru lahko pomenila tudi smrt. Zato je povsem razumljivo, da so se ženske temu uprle in ustanovile lastno odporniško organizacijo. Marca ali aprila 1943 so tri ženske ustanovile prvi odbor AFŽ. Tajnica je bila Ivanka Sadolšek - Zala, ki se tega spominja takole: »Bile smo samo tri članice. Marija Lipuš, Marija Malle in jaz, ki sem postala sekretarka odbora (...) Zbirale smo najrazličnejši material, same izdelovale plakate in letake. Z njimi smo pozivale koroške Slovence, ki so bili prisiljeni biti nemški vojaki, naj gredo v partizane. Borite se proti nemškemu sovražniku, je pisalo na letakih. Ta hoče Slovence izseliti, ponemčiti, uničiti. (...) Letake smo velikokrat namerno pustili ležati na kolodvoru ali kakem drugem zelo obiskanem mestu, kamor pride veliko ljudi. S tem smo sebe zaščitile, naš cilj pa je dosegel svoj namen.« Poleg tega
so ženske prevzele tudi kurirske naloge, zbirale potrebno hrano, obleko in sanitetni material za partizane. AFŽ je svojo mrežo razširila v velikovški okraj in v vse kapelške grape in je imela vrsto aktivistk.
Krute okoliščine napravijo človeka krutega
Napačen gib, kos kruha neznanemu človeku, sinov ali možev pobeg iz nemške vojske, pogovor s politično sumljivim človekom - vse to je lahko pomenilo pregon cele družine v koncentracijsko taborišče ali pa smrtno obsodbo. 29. aprila 1943 so na Dunaju obglavili 13 koroških Slovenk in Slovencev iz Sel in z Obirskega, številni pa so bili obsojeni na večletno ječo in pregnani v taborišča. V spominih partizank in partizanov beremo, kako dosledno so morali upoštevati pravila, vsaka napaka je bila lahko usodna. Kdor se ni držal pravil, je bil kaznovan, v skrajnih primerih tudi likvidiran. Mi, ki nismo doživeli vojne, imamo včasih kar romantične predstave o junaštvu borcev in bork. Radi pozabljamo, da je bil oboroženi
boj le zadnja in edina možnost za preživetje, ki si je niso izbrali prostovoljno. Prav gotovo bi vsi rajši živeli v človeških in enakopravnih medsebojnih odnosih. Vsekakor pa je njihova odločitev za upor pomembna za naše današnje pravice, pa četudi nekateri hočejo postaviti zgodovino na glavo in ožigosati upor kot zločin.
Razočarani upi
Ženske, ki so se po vojni vrnile iz zaporov, koncentracijskih taborišč ali iz partizanov, v družbi niso bile sprejete z odprtimi rokami - tako je razvidno iz njihovih pričevanj. Skoraj povsod v Avstriji - ne samo na Koroškem - so uradovali isti ljudje kot med vojno. Nekatere ženske celo lastnim otrokom niso povedale, da so bile v koncentracijskem taborišču ali zaporu, saj bi jim to v šoli lahko škodovalo. Nacizmu predano učiteljstvo je namreč po vojni v Avstriji poučevalo kar naprej, brez kake denacifikacije. Kar hitro je bilo jasno, kam pes taco moli. Zala v svojih spominih sicer opisuje, kako so po zmagi korakali proti Celovcu in s
kakšnim veseljem so jih ljudje sprejemali, a razočaranje je bilo veliko, ko se je morala partizanska vojska umakniti Angležem. AFŽ se je aktivno vključevala v prizadevanja za priključitev k Jugoslaviji. Koje bilo jasno, da do tega ne bo prišlo, je to sprejela kot dejstvo in svoje delovanje preusmerila v izobraževalno dejavnost za ženske, predvsem na področju vzgoje in gospodinjstva.
Nadaljevanje z ZSŽ
V petdesetih letih so ženske AFŽ preimenovale v Zvezo slovenskih žena, da bi zajele širši krog koroških Slovenk. Vseskozi so se zavzemale predvsem za učenje slovenskega jezika, za prijave k dvojezičnemu pouku. V sedemdesetih letih, ko je mladina začela zahtevati izpolnitev zapisanih pravic, je našla močno podporo predvsem pri ženskah, pri Ivanki Sadolšek, Mileni Gröblacher, Miri Prušnik, Lojzki Boštjančič, Ančki Kokot, Ani Zablatnik, Ančki Küpper, Tereziji Pörtsch, Ljudmili Andrič, Milki Kokot itd. - ne morem našteti vseh. Te ženske so s svojo zavzetostjo odločilno prispevale k ustanovitvi prvih dvojezičnih otroških vrtcev, ki so do danes našli že kar precej posnemovalk in posnemovalcev. ZSŽ se zaveda svojih korenin in sodeluje na
antifašističnih in spominskih prireditvah. Tako je predsednica Milka Kokot ob odprtju razstave o nemških oboroženih silah (vermahtu) v Celovcu širši publiki prikazala delež slovenskih koroških žensk v odporu proti nacizmu. Dejavnost ŽSŽ je bila v preteklih desetletjih zelo razvejana - in to brez kake poklicne sodelavke: izobraževalni seminarji, dobrodelne akcije, proslave ob dnevu žena, projektno
sodelovanje z ženskami v Sloveniji, Avstriji in Italiji, organizacija kuharskih tečajev, kulturnih srečanj, izletov, ogledov, razstav, koncertov, predavanj, spominskih proslav, sodelovanje na demonstracijah za ženske in manjšinske pravice, poziv za podpis ženskega referenduma itd. Za ZSŽ so pomembni tudi stiki z drugimi ženskimi organizacijami v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Med drugim je ZSŽ obiskala nekdanja ministrica za ženske zadeve Johanna Dohnal, ki je predstavnice ZSŽ sprejela tudi na Dunaju, ter državna sekretarka za ženska vprašanja Republike Slovenije Vera Kozmik.
60 let - čas za nove izzive
Že nekaj več kot sto let se ženske zbirajo v posebnih organizacijah. So kaj dosegle? Pred več kot sto leti ženske niso imele volilne pravice, niso smele študirati, morale so ubogati, najprej starše, potem pa može in sinove, torej niso bile enakovredne članice družbe. Njihov položaj se je precej izboljšal, a kljub temu ostaja še dosti dela. Nič ne bo z upokojitvijo organizacije, čeprav je že dosegla za upokojitev žensk predpisana leta. Člen 7 še ni uresničen, ženske v povprečju prejemajo nižje plače, vzgoja in gospodinjstvo sta še pretežno ženska
stvar, družine razpadajo, dvojezičnih vrtcev je še vedno premalo. Poleg tega imam vtis, da je vedno manj žensk v odločilnih narodnopolitičnih odborih in drugih za manjšino pomembnih komisijah v deželi in v občinah. Potrebni bodo torej nadaljnji napori, saj dokončnih rešitev ni. Pojavljajo se nova vprašanja, ki se jim bo ženska organizacija morala odzvati.
Vida Obid
Vera Kozmik, bivša predsednica Urada za ženska vprašanja pri RS
Občni zbor Zveze slovenskih žena v k & k v Šentjanžu
SLOVENSKI VESTNIK



ŽELEZNA KAPLA/LEPENA: AVSTRIJSKO SANKAŠKO PRVENSTVO NA NARAVNI PROGI
Naslednje leto tekmovanje za svetovni pokal?
HHIHHHHHHHHHHHIIHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHIHHHMIiHHHHHHhHHIHHHHI
% # Lepeni so se preteklo nede-V ljo v čudovitem vremenu in izvrstnih tekmovalnih razmerah najboljši sankači in sankačice pomerili za naslov avstrijskega prvaka/prvakinje.
Prvenstva so se udeležili petkratni svetovni prvak in večkratni zmagovalec svetovnega pokala Gerhard Pilz iz Zgornje Avstrije, svetovni prvak 2003 in novi avstrijski prvak Robert Batkowski iz Tirolske, njegova kolegica Sandra Mariner, koroška elita s Silvijo Knauder, Thomasom Knauderjem, Chri-stophom Knauderjem in Gui-dom Hilgarterjem ter domačini Pavli Ošina, Harald Sadovnik, Toni Kogoj in Walter Žura.
Na sobotnem treningu je bil pri moških najhitrejši Tirolec Robert Batkowski, pri ženskah pa njegova kolegica Sabine Kogler. V kategoriji dvosedi sta vodila H. Kleinhofer in G. Mühlbacher.
ŠPORTNI NOVIČKI IZ SLOVENIJE
Dve šesti mesti skakalcev, uspešna Majdičeva
Na SP v nordijskem smučanju so skakalci že opravili s posamično in ekipno tekmo na veliki skakalnici. V posamični konkurenci je zmagal Poljak Adam Malysz, Robert Kranjec je bil 6., Primož Peterka 15., Rok Benkovič 23. in Peter Žonta 29. Na ekipni tekmi je zmagala Finska pred Japonsko in Norveško, Slovenija pa je bila 6. Izkazala se je tudi tekačica Pe-
Na tekmovalnem dnevu, v nedeljo, pa je favoritom uspelo še hitreje prevoziti izvrstno pripravljeno in zahtevno progo. Tekmovalce so glasno hrabrili številni navdušeni gledalci ob
progi in v ciljnem prostoru. Domača trojica SŠK Obir Pavli Ošina, Harald Sadovnik in Toni Kogoj so se žal uvrstili v zadnjo tretjino tekmovalcev.
Med gledalci so bili tudi častni gostje, med njimi župan Peter Haderlapp, podžupan Franc Jožef Smrtnik, občinski odborniki, funkcionarji Avstrijske sankaške zveze in mnogi drugi.
Popoldne so v gostilni Podobnik razglasili rezultate in podelili lepe nagrade. Pred gostilno je športnike pozdravila domača godba na pihala, v dvorani pa je nastopila pevska skupina Klika iz Kaple.
Predstavnik žirije in Avstrijske sankaške zveze Werner
tra Majdič, ki je bila 7. na 10 km klasično, 8. na 15 km klasično s skupinskim startom in 10. na dvojni zasledovalni tekmi.
Največji uspeh slovenskega biatlona
Slovenski biatlonec Janez Marič je zmagal na tekmi svetovnega pokala na 20 km v švedskem Östersundu, uspeh Mariča pa je s tretjim mestom dopolnil Marko Dolenc. To je bila prva zmaga za slovenski biatlon v moški konkurenci. D. T.
Kropsch in tekmovalni vodja Peter Heilinger sta za vzorno in brezhibno izvedbo tekmovanja čestitala organizatorju SŠK Obir in njegovemu predsedniku Fridiju Osojniku. Obljubila sta tudi podporo pri nadaljnjem delovanju. Kropsch je dejal, da zveza podpira SŠK Obir pri morebitni izvedbi tekmovanja za svetovni pokal ali pa medcelinskega tekmovanja v prihodnjih letih.
Marljive in profesionalne organizatorje so za odlično izvedbo prvenstva pohvalili vsi voditelji ekip.
K uspehu so prispevali člani SŠK Obir pod vodstvom Han-zija Smrtnika in predsednika kluba Fridija Osolnika, napovedovalca Marjan Velik in Miha Traunik, zdravnika dr. Jelen in dr. Verdel, številne ženske, ki so skrbele za dobrobit gledalcev, ekipa Rdečega križa, Gorska reševalna služba Železna Kapla, številni sponzorji, občina in prostovoljci.
Rezultati:
ženske: 1. Sandra Mariner, 1:35,63 (Tirolska), 2. Marlies Wagner, 1:37,64 (Nižja Avstrija), 3. Elvira Holzknecht, 1:38,17 (Tirolska), 6. Silvia Knauder, 1:41,86 (Koroška) moški: 1. Robert Batkowski, 1:33,48 (Tirolska), 2. Gerald Kallan, 1:33,72 (Tirolska), 3. Gerald Kammerlander, 1:34,14 (Tirolska), 10. Thomas Knauder, 1:36,75, 12. Christoph Knauder, 1:37,48, 14. Stefan Kamer, 1:38,66, 17. Guido Hil-garter, 1:39,85, 19. Pavli Ošina, 1:43,53, 20. Harald Sadovnik, 1:44,10,	21. Toni Kogoj,
1:44,81; 23. Walter Žura, 1:46,44 (vsi Koroška) moški dvosedi: 1. H. Kleinho-fer/G. Mühlbacher (Stm/Szb), 1:43,15; 2. G. Hilgarter/W. Schopf (Ktn/Stm), 1:44.95; 3. G. Kleinhofer/M. Denifle (Stm), 1:46,37
M. Š.
ŠAH
Spet zmaga in remi
V koroški podligi je šahovsko moštvo Obir zasluženo s 5:3 premagalo ekipo iz Bekštanja in naredilo velik korak do višjega razreda. SŠZ/Zveza-Bank je proti vodeči ekipi Spittal I iztržilo nepričakovan in prav tako zaslužen remi (4:4).
Za SŠK Obir/Železna Kapla I so zmagali Hans Christian Wolte, Rudolf Meier, Anel Husejnovič, neodločeno so igrali Dušan Jokovič, Justin Polanšek, Harald Wolte in Wolfgang Moser. Za SŠZ sta zmagala Žiga Zvan in Arnold Hattenber-ger, remizirali pa so Blaž Kosmač, Aleksander Lukan, Joži Amrusch in Rupert Reichmann.	I- L.
Avstrijska prvakinja v krogu žensk, ki so skrbele za dobrobit gostov
Državni prvaki z organizatorji in županom dr. Petrom Haderlappom
Naraščaj SŠK Obir, med njimi sankačica Anja Smrtnik, je z navdušenjem spremljal tekmovanje	Fou:StuMj
SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU 2009
Skupna kandidatura treh dežel?
IX oroški deželni svetnik za l\ šport Gerhard Dörfler kljub nasprotovanju Avstrijske smučarske zveze vztraja pri skupni kandidaturi Slovenije, Koroške in Furlanije-Ju-lijske krajine za svetovno
prvenstvo alpskih smučarjev leta 2009. Dörfler se je minuli konec tedna o tem že pogovarjal s predsednikoma italijanske in slovenske smučarske zveze, do novih pogovorov pa naj bi prišlo v petek, ko se jim bo pridružil še predsednik avstrijske zveze Peter Schröcksnadel. Po Dörflerje-vem mnenju bi uradno kandidaturo lahko oblikovali že konec tedna.
ODBOJKA	mačih tleh pomerili z odboj-
.	.	karji Hypa iz Celovca. Vedno
Dobljani proti Hypu vroča tekma bo za gledalce
gotovo prava športna poslasti-V drugem delu tekmovanja za ca. Domačini seveda pričaku-naslov prvaka se bodo Dob- jejo zmago. Tekma bo 1. mar-ljani v prvem srečanju na do- ca ob 19. uri. Vabljeni! M. Š.
ŠAHOVSKI OREH Št. 236	Silvo Kovač
Lenič-Papargyriou (Iraklon 2002)
V poziciji na diagramu je Lenič nevarno napadel na kraljevem krilu in čmi s težavo pripravlja obrambo svojega kralja. Kako je belemu, ki je na potezi, uspelo zrahljati obrambo črnega in v napadu zmagati?
Rešitev štev. 235 Z majhno in prikupno kombinacijo Darja preide v dobljeno trdnjavsko končnico in odigra Lef7! V kolikor črna vzame belo trdnjavo na sedmi vrsti, bela izpelje na polju f8 novo damo; na l...Tf7: pa sledi 2.Tfl + in bela osvoji trdnjavo. V partiji je še sledilo: I...Tel:+ 2.Kf2 Kg7 3.Kel: Sf6 4.Tb7: in bela ima odločilno prednost treh kmetov in črna seje upravičeno vdala.
Mladi 14-letni Luka Lenič iz Domžal je z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka na mladinskem prvenstvu priigral samostojni Sloveniji prvi naslov, oziroma drugega, če upoštevamo tudi Bruna Parmo, ki je bil svetovni mladinski prvak leta 1961.
g
7
6
5
4
3
2
I