1 ganj,eIn oikuženega materiala' lahko povzroči gozdni požar. To pa le tedaj: če nismo do;volj previdni. Poznamo namreč dovolj viLrnostnih ukrepov prorti- gozdnim požarom, ki niso samo :izve~ljivi in učinJmwrbi, temveč so stroški za njihovo , izvajanJe' v razmerju s stroški odstranjevanj!a vej in vrhBJčev iz gozda ne.primenw manjši) prav malenkQlstni. Mnogo se dellaJ za to, da bi se lubadarj1 namesto s požig.anjem uničevali s kenllčnimi sred- stvi, vendar pa glede tega še nm bil dosežen" zadovoljiv uspeh. Zato . odo'hrn- vamo mišljenje J. Mak s y m o va) ki praVi.: »Za švicarske razmerje, kjer . smo ·z· metodo lo',vnih dreves dosegli neidV'ormne uSipehe, ,o-dklaujamo! s,lej ( ~{Q prej. upalrabo visO'ko koncentnkanih strupenih prepa.r.atov v ·gozdU. «15 Če na kratko po'Vz~em svoJ.e razglabljanje o obeh metodah, pridem do zaključka, da je m'etod.a lovnih dreves po svoji vsestranskosti, prepro- stosti, racionalnosti in učinkovitosti še vedno neprim·emo uspešnejša pd zatiranju luhadarjev od prelož·ene metode lo'vmh debe'l, ki ZaI!'adi svoje enostranskosti in drugih grobih pomanjkljivosti ·pri -zatirtanju . današnje raimn:oženosti in razši!rjenosti lubadarjev v Sloveniji uri: . samo neuporabna, temveč celo nevarna za ' gozd. Zato jo je ~:reba odklanjati. SEČNA DOBA IN I{AKOVOST LESA . Ing. Ivan Mož ina (Ljubljana) Splošno znana je trditev, da je kakovost" leSi11:ili izdelikov' v znatni meri odv;,sna od lert:ne Q.obe, v kart:eri je bil lesposekain. V vsaikdamji. praksi često ugo,tavljamo, da ' daje v času v.egetacije posekan les nižji odstotek Wkoriščanja, da močneje m hlftreje . razp()lka ID da je Ip~edvsem \ manj trpežen kako-r en:alkovrsten. les, YJ. ,je bil pooekan ;pozimi. Nasprotno pa poznamo tudi primere, kjer -se je lies letne seenje i-Z'kazal popo,lnoma 'enako- :vreden lesu zimske sečn'je. " Vprašanje vp1iva sečne doibe ~a tehnič:p.,e laSitn.ost~ lesa je st.fu.o . Pryi '1 zapiski. o t~m izvirajo še iIZ; rimske do br' Plinij 'poroča, dal so rirnslkJ.i grad- be.nik.1 u;poraJbljaui predvsem les .zimske sečnj·e v prepričanjUt da je poJeti pos:e.kam. les ·mrunj vreden, da mo'čno ra.0poka in da se hitro- pokv:ari. S tem v~pra.šanjem, ki .se pojaNlja vedno mov:a,' se je bavila cela vrsta tehnologov in' go.zd-:M-jev. \ Značilno je, d~ se ugotorvitv~ :in mnenja ram.ih r3JZis!kov.alcev ne stri- njajo v~. Večina m~eni, da Je najpmm.eril,ejši čas .za Isečnjo doba, v k.art:.eri · vegetacija mi!ruje, to 'je jesen iJU zima aJi; celo p:ooočeni mesecic V- tem razdobju. Nekateri trde) da sečna doba ne vpliva pomembno na ka- kovost lesa .. v p'osa.me~ primerih p,:;t celo ugro.tavljajlO, da je les ~etne') , sečnje v določ!emih okolišČinah trpežit€.jši od lesa ' zimske sečnje. Tako različne, ' čestp celo na.s.pr,o.tl1e· ugoit.o:viJtve rim. iznjdih izvedeni nasprotujoči si zaključki so poslediC2J nezadostnQ . raz.i.Ska:ne prirode lesa in neu.poš.tevarija:. . pravih. vzrokOIV, ki so · za kakovost les.a· dejarwko mero- 15. - Sch\veiz.erische Zeitschrif.t fur Foritwesen. štev, 7/8-1951, siT. 388: "0 \ . .' / I - l' ,,<. . dajni. S spl:ošnim razvojem znanosti Je uspelo v novejšem času do neke stQp.Ilje,' čeprav ~e ne povS'em zadovoljivo, os.vetli!ti rto važno V!porašanje. Zgodovinar Plinij. pD.ročaJi da _ so bili rimsiki gr.atiibeniki mnenja, da tudi hm,a vpJliva na kakOiVosrt lesa-o Les, hl ga p:oseka;mo -v ' času, kadar hma raSrte, naj bi bil manj tnpež€m. od lesa, 'ki ga posekamo v času, ko l1ID.al pojem,a. To mnenJe' je bilo precej ia!Z.Šilrjieno vse die ~oiJl.ca .19. sto- letja, pa tudi še dandan.es nB.tl~timo tu in tam na podoibne trditve. Tudi s tem vp:rašam.jem se je pozneje bavdtlo več razmo'VaJcev. Izjave vseh se 'sWnjajiO v tem, ' daJ v les~, ki g.a pO':sekamo v razni.h 1llJl'ld.rrih menah, ni opaz:i,ti k.ak.ovO'stnih ra:zlik. V no;vejši dob~ se tO' vpr,3.Šan.je ne r;a'!ziskuje, pač pa ga , nekateri: raziskovalci upoštevajo. Truk() je dal n., pr. Knuchel posekati vse :za svo.je ,'Obširno raziskovanje namenjeno drevj,e sicer v raznih letnih dohaih, toda vedno' ob en,a:koem lunin em stanju, 'in sicer z namell1OrrJ., da d.21oči mor:e.bilten vpliv lune. Na osnovi dosedanjih dognamj lahko·, trdi!m..o, ' da luna ,praktično ne vpliva na kaik'O:vosrt les2J. 1. LASTNOSTI LESA, POSEKANEGA V RAZLIčNIH LETNm DOBAH , " Pri. ugo.tavUanju vpliva sečne dobe na kakovost lesa moramo razlik.o- vab dv,e vprašanj:i!: 1. Ali je -k?kovost v :r:aznih letnih d!Ob3Jh -poseikalnega lesa dejansko različna že v času se,čnj;e . 2. Ali je v' praksi ugo,to.wjena ra;zlična kakovost lesnih' izdelkov le p.oslediica neenakih, klim'aItskijfu pO!g,ojev, ikarterim jie 1,e5 i~iStavljen po sečnji. Obravn:aNali bomo najprej prvo vprašanje. Poudaritil mc()~mo, -da je več tozadevnih poizkusov 'Pokatzalo, da so -v resnici kakovostne r.azli.ke, katere lahko ,pripisujemo dobi, ko~ je bil les p:os-eikap. Ugmo'V'Jjeno j'e bilo:; da j,e , spomladi hI. poleti poselkan les: sLabše kak:(}v.ors.ti iin :predvsem manj trpežen k~or enakim pog1Cdem izpostruvJjen les,' 'P.ose~ pozimi. , ; Kaj je vz.rok sl'abe trpežnosti. v času vegetacije poseikanega lesa in aJi je m:f.)~ v praksi z 'ustrezno manipulaaij~ odsrtranjrti to poma!I1jklji- vo:srt? Dolgo, časa je !pr-8vlado;v.alo mnenje, da _ je txp~05t les.3J odvisn3! predvsem od prisotnosti asimlhlatov, npr. škroba in -beljakovin, ki so v l-es:u v zelo r:azIičnih jn nestalnih k!old:činah. Te snovi Mij bi. služile 72. hrano g1iJvam, ki' ~kraj8do l~. Najmanj · trpežen naj bi bil les takrat. kadar je v nj~m najve'č , vode, škr'Oiba !in be'lja.kovin, kar naj bi' bilo spo~idi in pol etil. Vpliv vode čim. več 'vDde vsebuje drevo, tem dal ji časa: .ostane les po- sečnji vla- žen, tem dalj časa je pri ostali:h enakih oikoli.ščiIlaJh v neva.rnost.i, da ga ~ na:padejo 'glive'. Znano je, da ima les razIliDh dreves.nih vrst različno koli- črno vode orl' 300/ 0 do 2000/ 0- (v razm.€rju s težo popolnoma suhega lesa). Vodru rež-i1Di v drevesu je odvisen- od zunanji1h klirn.aJtskih pogojev 'im. od fitziološke aktivnosti dTeveS31 ter se zato tekom leta menja. Vendar te raz.- like niso velike. Največ vode ima. drevo je.seri"i an porim.i, najrrmnj ,pa spo~ -mla.di im. poleti. To nam bo 'r'a!ZUmljjvo, če p:omistimo, - da je p:resikrba z vooo poleti tiežja tin da v tem ~asu drevo izhlapeva dnevno znatne količine 10 vode'; Ra.zv,oj novega listja sjpomladi .ion s tem zdr.:užen začet~k ,izhlape-:- vanja ima za posledico zmanjšanje vodnih zalog/ v drevesu. Pač .pla! s'e vr$i v času vegetacij,e ""'p,remikanje vode tudi v horiiontalni sxneri. Skirajni p0- vršinski del debla.1 predvsem kambij, ima ravno v času vegetacije največ vode. In to dela vtis', daJ ima tudi nlOtranjii. del debla v tem času veliko vode. Prisotnost škroba v les~ Količina škroba v be.ljavi rastočega r · j:e izpostaWl deloiVamju' gliv ·les,kI3.rte·rega je 'predhodn-o napojil z ~a.zredčenkrui raztopinami organsko . vezanega du.ši!ka. Pri tem je ug.otovil, da PDVzroČaJ dodaJtek dušiika znatno , hitrejši ra:zMoj l.esa; .toda le pori tistih vrstah, ki vsebujejo po .nauaVli. malo dušika (smreka) . Na bukDvem ,lesu ni opa)Zil raz1:iJk, , Količina dušika. v bulwvem . lesu je' verjetn·~ "zaJdostna Z~ razvoj gliv, tako da dlodaJtek nima vidnega uč1nka.. Pod()b-ne rezultaJte je da]; 'tudi' poiz'k,us z anorg.3JJ18ko veza- nini dušik,om, le da' je bila v tem primeru jaikost razkroja n(ekoliiko manjša. , Četp!l'ay je pru:atn.(}st dušika lio.zrednega pome;na, vendrur to ni .vzrok sla.b~e tflpežno.sti spomladiL pose.kanega: lesa. Spomladi p.orabi- cWevo' znatne količine dušika. -4a :izgradnj,o no:ve;ga;' asi.mi.ta;cijs.keg~ aparata, . jeseni. pa. se ta ,dušllk deloma 'vrača" v veje in deblo, .. Ga:umann je ug,otovil, da vsebuje b~brvo l!i!SItje j~eni, ko- odJpade z drevja., le 400/0 . triJSte, količine dušika, ki jo je vsebOLVa];O po~eti. Preostala kolj.č~ duštk\ai se je vrnila v veje in. deblo. Omeniti mor.a.m: tudi ugotovirtev Weberja; da po;rabi. Žiti r~li6ne kakovosti v posameznih letnih doibah pos'ekanega lesa. . . GiiUlinam.n je Ima 1930. izrazil mnenje, da se. te.mo'm leta v,erj,etno spre- ~mim;ja sestava celuloze v rastoč'em drev.esu in da se s tem sp-r.emrinja tudi ka1lmlV'Gst lesa S'amega. Analogno kako!r v. ŽIi'V3Jlsk-em SIVetu ()Ibsit~jajo tudi . v ras:tlih5kem posebne sn-orvi, ki uravnavajO življenjske funlkcij~ - holI'- irMni. V času vegetacije, so v vseh delih drevesa, predVsem v kambdju in tudi v lesu, hormoni, ki pospešujejo rast ~ avksini. Ti nastajajo v mla, dih . p-oganjkih, od . kode!!' ,se razš·jrjajo v o:stale organe. Po ugoto:vitvah Heyna . je mehanično delo.va'llje .aMksim.ov v tem, da razrahljajo stranske veri, s kart:erim so povezani celulozni miceLi in s .tem tudi celično me.m.brnno sa,m.o. T3ko razrahlj;ana celična membrana je bolj plastičma in laže' sledi ' vsem sprem.embam,. ki se vrše v času vegetacije, . istočasno_ pa je tudi manj odpo~a proti v~ru rrrlkro61'g.arui.z:mO'V. Heyn je , . 'sicer ugotovil to samo pri nekaterih nižjih rastlinah, vendar so po mnenju Trendelenburga podam vsi .l1a!Zlo:gi, -qa velja 'to, isrt:o tudii: za CelulozOl v lesu. Količina avksinorv v deblu n~ ves čas vegetacije enaka, temveč je naj- v,e'čja spomladi in· znatno manjša po:teti, karr. se uj·ema s · trpeŽlnostjo v n8Jvedenih dobah 'posekanega lesa. Slabša odpornost pa nJi le posledica ne- posred.nega delov8JnJa avksi:nov na celično memhrlaln.b-, temveč, k3:kor navaja Gaumann, tudi dejstva, da je avksm nujn~ po.treben. za razvoj' gliv samlh. Vpliv ~losti d.revesnih sokov Verjemo pomembno vpliva na wpeŽ110st lesa tudi ;stopnja Urislosti drevesnega ,soka. V , splošnem kaže.' oceveg,ni sok slabo kislo rel?ikcijo, ki se m·enjaNa taJko pri -raznih ckevesnih vrstah ka.ko~ tudi pni. isti dievesni: vrs,trl. na r.3.znih rastiščih :in celo, v raznih delih, istega drevesa. Zelo velike racltke. se .pojavljtaJjo tekom letne dobe. Spomladi .je kislost najivečja. V tem ča8u vs.ebuje ,dI-evesn;.i sok 2 krat toliko ' prostih . vodiiJkoV(ili ionov -kakor p:o.zim.i. -' , Glive uspevajo naj!bolj·e v 'zmerno kislem oKolju. V nev traJnem ali celo ba.zičnem Qlkolju večina njih ne m'~ živeti. Nad8Jj.e je znano, da gli'Ve v začetni flalZi same zvišujejo stopnjo kislosti :s,"v:oje okolice. Sicer še ni povsem zamesljivo ,ug'O·to;vlj'eno, kako ;vpliva ki.sllost na raa;voj gliv, vendar lahko na osnovi doslej znanega trddmo., da je ta vpliv občuten. 'Zelo ver- jetno jej da višja stopnja .ldsl6srti drevesnega soka spomladi nudi glivam boJjše življenjske pogoje iin da je to p<>mernbno pi'edysem v začetrui fazi okuženja: \ Ugota-vitve s poizkusi Vpliv sečne dobe na. tr'.ajnost smrekov ega lesa je razviden .iz slik~ 1. Gr.af:ikolll je po;vzet pp .. Gauro.am1U tp. p.redočuje v % ra~klroj' smrekovega leSa, ki je bil posek8..n v r~ih m'esecih ' in takoj po ge'čnji izp,o.stavljen. za- devni po:i.zkusi ~ smrekovim lesOm.' na GO'zdlall'Ski visOlki šoH v Tharandtu niso pokazali n1kaJdb. r:azlik v p-ogled'll trdnosti, katere bi .1a.l1ko pripisovali sečni dobi. . J. Bauuschinger in M. Rudel,off sta ugoto:vd1a, qa je natezna trdnost lesa neGdvJ.sna od sečne dobe, pač 'Pa Sita; našla razliJke v ~;pogledu t1ačne i,n ()strli.žne trdnosti. Pa~ posekan les se je .pokazal '1?blj tO~p.oYll'eg.a na tlak lIl: tO za · 20-350/0. KoBm.ann je mneja, da. je temu verjetno vzrok različna s1:.apnj:a ' 'vlažnosti! les3J, ki je bil predInet ·raziSJkoos1edico čes.te de- . - 16 farmacije lesa. Te deformacije so tem večjet CliIll bolj neenakomerno p0.- teka. sušenje in čim večje so dimenzije S'ortUrnentov. Pri sušenju v umetnih ~, sušilnicah, . kjer je režim sušenja . neodV1isen od letne dobe, to ~je seveda odpade. I Važno je dejstvo, da se v času vegetacije posekali les hitreje in b.oJ.j neenakomerno suši kakor istovrsten iest ki je bil posekan v dobi vegeta- cijskega· mirovan~a. Sev~ to ne velja v enaki mm ZJa vse drevesne vrSte. Knuchel je na osnovi obširnLh večletnili r8JZliskocvanj ugotovil, da so tozad~e r3.lZlike pri SIllJrekovini in jelovini zelo velike, medtem ko so pri buk,o.vIDi le neznatne. . J2 R ID 1\ 1"'- . t-- $ \ " 0 6 ~ a 1\ ~ . I 1\ .JI. !\ \\ ~ ~ 0 \ \ \ \ \ r---.... \ 1\ , ~ \ \ \ 1\ \ Slika 3: ~ \ " ~l\ \ \ 1\ ,\ \ \ \ ~~ ~ \ 1\ i'-. \\1 "- " ~ \ ~ ~ - r-- ~ ~ It 1--- - ---- r- ~ t--I- ~7 ............ "'\ ""- t:o-- 6 '-":" ............ 9 ~ ji - -Hucc9 1() " d , II 3 ~ S ti 7 8 II tl ti 12 , " S 4 5 lJ 7 o P lIJ tJ Slika 3. (po Knuchelu) p-kdočuje potek sušenja \ jelovega žaganega lesla\. Les je bil posekan v raznih letnih dobah, takoj po· sečnj~ razžagan na sortimente ter v ·pokritih lo.pah li!zpdstavljen vplivu atmosferskega zralka. Portek sušenja je bil konu-otiram s tehtanjem lesa v določenih ča­ s'ovnih presledkih. IZ slike je razvidno, da je bil potek SlUšenja .zelo raz1ii;čeri. LeS, ki je bil p.osekan v mesecih lOd· oktobra do januarja, se· je sušil enaJmmerno in počasi., tailro da je šele po preteku 6 do 8 mesecev ·postal različno suh. Nasprotno je bilo pri ' lesu~· posekaalem v mesecu maju, juniju in juliju, do- sežbno to s·tanje že tekom 1 do 2 mesecev. , Zelo važna ugotovitev pri tem pa je, da ~ je pozimi. posekan les .sušil počaJsi inena.k.omerno tudi še '!potem, ·ko je že l]astopit1o toplo vreme, to je v mesecih maju an juniju, medtem ko se je v tem času pOsek.an Jes sušil izr,edno močno. Razvidno je, da 80 ' krivulje, ki · ustrezajo zilmski sečnji, 111JI1,()g{) bo·lj p.olome, ~o da jd!b. krivulje, ki ustrezajo 'več mese-cev ka;sm.ejši . seč:p.ji, v več primerih preseika.jo. V .času vegetacije ,posekan les se tocej suši hitreje in pri tem celo prehiti les, ki je' bill posekan več mesecev prej v dohi vegetacijskega mir.olV1a!nja. Povsem razumljivo je, da ima rruzličen potek SUŠenja za posledfrco tudi razliČilo mtenzivno krčenje. \ V spl-ošnem se začenja krčenje šele tedaj, ko 17 se 'stOipnj:a v,lage v lesu :približa točki zasičenja: To ,pa velja le pri l,esu. /1. ki se suša. enakome:rm(j.. Pri močnem sušenjli pa se vlaga, znižuj:e nOOnako": merno, .zato je neenakomerno tudi krčenje, zaradi · česar les r.azpolka: Knuehel je pril svodili ;poi!zkusih ugotovil tudi odnos med krčenj:em in sUšenjem lesa, [Josekanega" v raznih letnih dobah. Slika 4, p:red~čuje rezultate za srnre.koiV žagan les, ,poselk.an v ' niesecth jlalILuarju, ~pTrru, ju~ liju in okmb.ru. Les j.e .bil 1:aJkod' po sečnji raJZŽagan :itn nat,o : 15 mesecev })rirodno sušen v pokritih 10pM1. . ~ BO roda" . pros/orn/nBkih % Krčenje y % prvotne proslom/ne .----r-........,r--r-,--.,......,.-.-....--,.--,..~~, - 10/ o- - 100 Januar Jedk, - go ,. ~ ~ - ~ . -~ ~t- . bMC1Y :-..- I 97 ~ f- \ f- I ~ - Q6 - QS ~ , \ 1-- 1 - - ~ '.- - ~ -1:-::: ~ -~ . ' " ',-:- - 10 April .-. .' f~ '" - !>-. _V "" . 50 , / ~~ - / V 1', !;..-~ ;;-1- [\ \ , - \ 1- r\ ,_ t-~ 1-1- I '- -o - 113 O "tZ.SU:. r 2 S J. 5 6 7 8 9 lt1 n 12 r g J Jo ·4 6 6 'T 8 9 ID " ~ , ~ 3 '" 5 6 7 'IlO ?o - 1\ i Jul/i \ 60 1\ ' i'-K r;....- r:::, \ ":--." ~ !\ ' ,~ , \ 1\ ... li 1\ J V 'f f ->- ~ """'1-=- ~F r::: ,D D .~ 7 8 , 9 /0 /1 12 1 i1 J # 5 6 ] 8 9 10 Slika 4. Na prvi pogled vidimo, da ' sta taIro potek: sušenja kakor tudi: ,pa.tek krčenja zelo različnJa~ Prav tako' raz1ičen j~ tucli njun medsebOjnl odnos. Pri lesu, p.o:seikanem ,meseca januarja, j,e bilo doseženo na;j:v:ečje krčenje meseca julija, to je po 7 mesecih, -pri lesu, pooekan€illl meseca julija, pa še}'e julija ' naslednjega leta, to je po dVi8.lIlajstih mesecih. 'Pri -lesut pose- kane:m;" meseca aprila, pa se prvi , niaksimum ,pojavlja že ;POI 2 mesecilh. V tem Z3Jdnjem primeru' "je torej ta~o sušenJe kakor tudi krčenje n.alpre- dovalonajmočneje, toda tudJi najbolj neenak.QJmerno. NadJruljre je za ta prt- mer značilniC, da se j,e za:.čelo ml()čno krčenje taUr-olpo ' sečnji,' čeiprav je les vseboval' še 40 prostoritinsJtih odstotkov vode aJi oko 100 težmih .odstotkov (v :l'3.lZIlleI'ju s težo po.polD.oma suhega iesaJ). Povs'ein drugačen jre primer 18 julijske seč.nje, . kjer se je začelo močno, krčenje šele portem~ kO' je vlaga v lesu padla pod 10' prostopr1nskdlh odstntkov ('Ok. 25 težnih adSit'~v). Les spomladanske sečnje je torej tzpostavJj,en najb.oJj neugoclilin:n po- gojem. , R.azumljd:vo je, da se t3Jk les defonmra ID da raZpoika. Te defor- macije so pri ža;ganem lesu manj ,občutne, pri hlodovll1i 'pa so' lahko prav zna:tnJe. V konikretn~ primeru je ugotovil Knuchel, da so ~bil,e defmmaicije pri lesu spomladanske sečnje sicer neikolikQ večje, 'vendair še vedno prak- tično brezpomemhne; Upoštevati pa moramp, da se je les slišil v p:~tih lopah jn da je bil s tem zaščiten pred n~()sredno sOlIlOno, pripeka. 'Kljub !1laNedenim pomanjkljiv.ostim. je spom1..adanska , sečnjaJ v dolo- čenih pog'Ojih ,utemeljena 'in nujna. Pozimi posekana jeil:ovma, ki ni bila zadostno cibeljena. .in se do nastopa topLih dni ni mo.gIa zadostno 'Osušiti, p~.av lahkO' postame žrtev progastega lesarj.a (XyIoterus ldJneaJtus). lmenoiVani škodljivec se pojavlja že meseca aprila in lahko ob ugod.nilih klianapskih pogojih povzroči pravo kat.a.st.rofo. Zato, naj se na vlla~::im senčnih pod- ročjih, kjer se les ' sla;bo suši, vrši zimskia sečnja le v 'Omejenem. obsegu. V 'takiiJh pnmeriJh je Z3J neprekinjeno. zalaganje lesnih Oibrratov nujna sečnja tudi za' časa' vegetacije. , Sečnja na suš Na tem mestu je omeniti tudi sečnjo »na suš«. Pri .tem načinu sečnje ostanejo podrta drevesa dalj časa neI'8,ZŽagaJllaJ s- krošnjo. Listi oziroma igJice so tudi po se6nji s,posobni !izhlapevati itn črpati Viodo ]z debla, vendar le . V omejenem obsegu in ne prt vseh d.revesnih vrstah ,enM{;(). Zato se »na SllŠ« p.osekano drevo .hltreje suši, kakOT če bi ga ~oj po sečnji oklestili in razžaJgaJl na krajše lrose. Uspeh sečnje na suš ~ [Pr:iJ weh drevesnih vrstah erulJk. VelIike raz.- like obstojajo v tem' pogl'edu med iglJaNci in listavci. Po dosedanjili ~- , kušnjah. (Hartig, Blis:gen) kaže, da Je pri iglavcih ' uspeh le mailo pomem- ben;: kajti. igllilOO izgube SfPOSObnost d!Zhlapevanja že !kmalu po sečnji. . To nam. bo ra.zum:1jirvo, če pomislimo, da je vodo~odnri. sistem v lesu ighwcev sestavljen m kratkih: in soraiZInerno ozkih c'elic, v kJa;tenirh V1lad~ ve:lika površirnsk:a napetost. Pač pa j;e prednost p~ takem. načinu sečoje v tem, da ostanejo podrta drevesa dalje časa nerazžaJga.nJaj. Dolgi kosi. se do.tikajo, zemlje le v nekaj tlOčltah iu vise taJkore]wč v zraJr.u. Zato se les suši ~ m,erno na vseh straneh ID znastno (ll]a~j r.azpokaJ, ka:k:or če bi ga ranagali na krajše kose. Razen tega je les, kil d.m·a le malo neposred.'nega stika z zemhjo, bodj zašč1ten ;pred in:fek,cijo. Prednost sečnje na suš pri iglavo:ib. je torej: ,poglavitno v tem, da ostam.ejo· dreve5ai nerwatgana, ne pa morda v dejstvlU) da ostanejo dre- vesa .neokleščena z neobelj;enim vrhom. Z gotOiVlOstjO pa lahko ' trdimO'l da predO'Čuje neokleščeno drevo z neObeljenim vrhom nevarnost v gozdno- varStvenem pogledu. in da je zaradi tega nastala škoda ~o ml1l)go večja­ od !morebttne k'Oristi. Večji pomen ima sečnj8J 'na suš .pri listavcih. Listi {)Ihr,amijo 5pOSQbnost izhlapav3nj:a (transp!i.recije) še več tednov po sečnji ID')ailikO' v ' tem času izčrpajo iz debla znatne kol!ičIDe v'Ode. po. ugotovitvah Wii.s1iceniusa: in Gibbsa se ,~a suš posekan les s'llŠil naglO, tako da se ko:ll0lrn:ru vode v njem 19 v kratkem časru ziLiža naJ ·polovic<>. To dejstvo je zelo vamo, kajiti v praksi se pojavlja potreba, da moramo tudi občutljive vrste listavcev seka,ti v času VJegetacije. Knuchel navaja, ~ ~ajo švtcarski kmetje bukovino tudi poleti iin da puščaITo pri tem podrta drevesa J1erazža!gallLa am. neobeljena, dokler listje ne o:vene. Tudii pri nas je tak način sečnje bukve poznan in se ponelrod tudi izvaja. . ( GaU1Uann j.e podrobneje razisko:val "vp.liv sečn-e dobe na trajnost bu- kovega lesa. lin se je pri tem dotaknil tudi V1praša.nja sečn.je na SlUŠ. " .% .t.D Drevesa ~zlaaana _ laKoJ po sečnji ~ / I I 1 I /\ Ir I ~1 J / I . \ I I I I ~ \ rt I . Oreyesa rozžogana ~\ \ - Imesec PD """' _____ ~ -II) o '). o . '-20 ii: D fi \ \ \ , I \ I , , , \ r\ I I 'V A t r\ I \ v \ L \ , I ~ '\/ U" . ' I'v/ \ '0 l. .. I .. r.J .......... ><.7 \.. lo- _ .J ·1 7. E- F. Y W. U. m n. x. ~ ~ Hesec Slika 5. Pri l~u, ,ki je bil tJaikoj po ~ečnjili razžagan, je ugotovil, da 80 blodi spomladansKe sle:čnje PD ene;m letu pastali pixavi .po:vprečno do 220/ 01 hlodi letne sečnje do' 400/ 0 in hlodi j~enske sečnje do 110/0. Sečnja na suš je dala Znatno boljše rezultate. Posehno očitne so bile razlik:e pri lesu spo,.. m1rucla:nske in jesenske' sečnje, kjer je stopnja piravosti dosegla komaj 100/0 1Mli:roma 40/0. Les, D ' je biJ. .posekan sredi poJetj81, .pa je .prav ta:ko kakor v prvem .primeru postal piTav skoro do 400/0. Podrobnosti. so mz- vidne v sliki 5. UpoštevaJj;oč Gawnannove izsledke, zaključuje Knuchel: »TrdtiJtev, da je dO!pustna sečnja bukovine tudi v času vegetaGi.j.e s pogojem, da os1:amejo ' drevesa nerazžag·ana, ~okler listje ne ovene, velja le delno,. Glede na kli- 20 matske razmere v srednji švici velja to v polni .' meri za spomladansko sečnjo, sredi poletj~ pa ta načllin sečnje odpove popo1no:ma.« Isto vprnšanje je obravnavaJ tudi. Institut za izlwriščanj.e gozdov -Go- zd.:a:reke vislOke šole v Hannover-MUndenu. Tozadevno poročilo pravi: »Bu- kova hlodovina; ki je bila posekana pozimi, začenja posmjati p:iJravl31 že meseca ,maja. Če hoče.m:o nuditi industrij~1 tudi poleti brezhitbno surorvino, je edJini izhod let.rruL sečnja. Glede -letne 5eČnje Bukovine so zbrani nasled- nji podatki: . 1. Poleti posektana. bu1mrvitna, ki j~ bi.laJ takoj p:o sečnji predelana" ni imela nobenih napak. Izdela.Ili ~rttmenti so bili v vseh pogle<1Jih brezhibni. 2.. Poleti posekana buk.ova drevesa, ki so ostala nerazžagana s krošnjo, so se sušiJ.a· zelo naglo. Tako posek3n les je bil znaItno lažji od tistega, ki. je b!i:l takoj po sečnji razža·gan, in celo laiji od lesa, kIi: je bil posekan več mesecev prej v zimskem času. . \. 3. Na suš posekana. bu.korvina, je ostallaJ brezhiJbna, če je hlla najkasneje v roku 6 tednorv po seOO.ji odpeljana in predelana. 4. Na suš posekana buJko~a, ki je ostala v gozdu n-erlliZŽagaDJai več kalroT 6 tedn.ov, je postajala defektna, in to v ve~o večji :meri kakor enakorv:rs.ten les, posek an pozjmi. Najbolj pri:zJadet je bil les, ki Je bil iz- . postavlj:en neposredni sončni prilipeki. - 5. Na suš pos'ekMla. buko'V"a hlodorvina, ki je ostala na Slkladd:šču 15 meseCev,. je bila' popolnoma l11ličena.- To dejstvo pa' j:e brezpomeIYl)bno, kajti v prJaksi je razdobje'· od sečnje do predel-ave yeliko krajše.« Na podlagi navedenih- ug:otovitev lahko rečemo, da je se6nj.a bUJkovi:ne možna tudi v času vegetaJCije in da je v tem primeru sečnja Ita suš ute~ melj ena, VIeJI;ldar z določenrunu omejitvami. Upoštevati :pa IDOrlatmo, da so· se opisana raziskovanja. vršila v krajih, kjer vladajo drugačne ik1imatske razm·ere kakor pri ruas. Zato tudi rezultati ,za našo prakso niso neposredno uporabni, temveč jih moramo imeti le kot ok.virno orientacijo. Natančnejše podatke- o t€\ffi vprašanju, kakor. tudi najustreznejši n.aČJin leme seč:nje v naših kl.i.matsk.ih pogojih pa je mo·žno ugotov1ti le z neposrednim id-elom in opaža.nji rua terenu, Sklep , Ob zaJk.ljučku ugortavljamo sledeče. Kakovosrt lesa se tekom letne dobe m·enj~, ·toda le delno lin ne pri vseh dr'ev,esllh vrstah v en-akd meri Raz- .like v pogledu teže, tr&:1osti in kalorične vrednostril so neznatne in praktično brez pomena. Pač pa je v času -vegetacije posekan les manj trpežen ter se hitreje in bolj nee~ounerno s.uši kakor enakovrsten les, posek.an. v dQbi vegetacijskega mirovanja. Z ustreznim m.:vnanjem. pa je inožno te pomanj- kljivosti odstraniti., tako da postane les letne sečnje praktično ena:ko- w·eden lesu zimske sečnje. I _ S čisto te