0 katoliskem shodu y Gradcu. Une dni smo dobili sila imenitno pismo v roke. Kakor pa že beseda tega piama kaže, ni bilo pismo za to, da ga objavimo, kajti piamo je le neka priprava za to, naj se obhaja letos aliod katoliških štajarskih veljakov v Gradci, brez razločka stanil, pa tudi njih rodii. Na tem shodu bi prišle pa reči v razprave, ki se tičejo verskega življenja in to zna vsakdo, da je in mora biti pri vseh enako, po zapovedih av. katoliake cerkve. Na ahodu bi bilo torej pač posvetovanje o tem, kako da se naj pozvdigne to katoliako življenje, povzdigne tudi v javnem avetu iu recimo, da še stopi tudi v razmerje ljudstev, če že drugje ne, vaaj po zelenem Štajarji. Nam ni bilo pri tem piamu druga na miali in smo ga deli torej, ne v koš, ampak na mesto, kjer ga lehko najdemo, kedar pride čas za to, da ga podamo tudi našim bralcem — izključljivo katoliškim kristijanom. To pa se izgodi aedaj prej, kakor smo se nadjali, kajti nekdo — ne vprašajmo veliko, kdo da je — nekdo je našel v tem pismu dlako ter ga je razglasil v ,,Slov. Narodu", češ, da je nekako izdajstvo v njem za slov. ljudstvo. Da se torej naši bralci sami prepričajo, kaj da je na tem ,,izdajstvu", podamo jim že dnes celo pismo od besede do beaede. Tako-le se gla8i: Mnogočaatni g. dekan! Po vabilu, pridjanein temu piamu, bote izpoznali, iz kacih namenov namerava v njem podpiaani komite slavnih boriteljev za verska načela v deželnem zboru v Gradci in v državnem zbora na Dunaji prve dni 1891 sklicati katoliški shod v Gradci. Po naročilu tega komiteja je prišel dne 13. januvarija sem v Maribor prelat Alojzij Karlon poizvedet, bi-li se hoteli tega shoda vdeležiti tudi Slovenci, se vŁ, da le taki, ki so nemščine vešči, in izlaati še alov. duhovniki. Namen te vdeležitve pa bi bil, da pokažejo štirski pri tem shodu v ljubezni zdru- ženi katoliški Nemci in Slovenci očivestno pred avetorn, kako lehko in naglo bi se vsepovaodi doaegla narodaa sprava, ako bi se vse stranke resno povrnole h katoliškim nazorom o narodnosti; in da prav zato nam premila, pa ravno zdaj po krivo razumljeni narodnoatni ideji na vae strani razjedena iu razburjena Avstrija tako dolgo prepotrebne narodne sprave ne bode dosegla, dokler odločno od sebe ne vrže laži-liberalizma, ter se določno ne povrne k načelom katoliškim Na podlagi teh dogovorov vatanovil se je za štirske Slovence podpisani komite z namenom, da podpira Graški komite v pripravi anoda. Zdaj gre pred vsem za to, da se za pridjano vabilo pridobi, kolikor mogoče, veliko podpisov veljavnih, določno katoliškili mož; tak6, da poatane že vabilo aamo po sebi sijajna demonstracija za nartdno apravo na katoliški podlagi. Od nemške strani zaupa Graški komitž pridobiti več, kakor 500 veljavnih. podpisov. Zdaj je na tem, da tudi mi Slovenci s prav mnogimi podpisi pokažemo avoje prepričanje, da je resnična in atalna narodna sprava in nje poaledica, enakopravnost narodna le mogoča na katoliški podlagi. Ni dvoma, da bode tako podpiaano vabilo že aamo po sebi napravilo najboljši vtia tudi po drugih deželah z narodno mešanim prebivalstvom. — Podpisi bi stali ondi, kjer ae na vabilu bere poalednja vrsta: Die katholiacheu Gesinnungsgenossen. Mnogočastni goapod dekan, blagovolite tedaj preakrbeti, da ta naš oklic s pridjanim vabilom nemudoma — vendar brez hrupa — kroži po vseh farah Vaše dekanije; in duhovni in svetovni, ki žele Bogu na east in v blagor Avstrije, da se njih imena tiakajo na vabilu, naj podpišejo na tem oklicu svoja imeaa z dostavkom stana ali službe. Prosimo, da nam oklic akrajno in gotovo vraete do^konca januvarija. Primerno se nam dozdeva^zaatran gospodov dahovnikov tukaj izrečno p^Dudariti, da se no dela a tem oklicem nikomur sila. Naj po svojem prepričanji vaakdo ali podpiše ali ne podpiše; naaledkov iz tega za nj ne bode nobenih. Tudi se je pridjalo več oklicev v poljubno porabo. Dogovorjeno je, naj se taki, da-si odločno katoliaki narodnjaki, ne vabijo k podpisu, ki stoje v državnih ali deželnih službah; kajti utegnila bi jim taka javna izpoved katoliškega prepričanja pri sedaujih razmerah biti v gmotnem oziru na škodo. V časnike naj se o tej zedevi ne piše, dokler ,,Grazer Volksblatt1' besede ne izproži in je pri nas ne povzame ,,Slov. Gospodar" in ,,Sudst. Poat". V edinosti je moč. Le v znamenji sv. križa je zmaga. Bodi Božja pomoč z nami in med nami! V Mariboru, dne 16. januvarija 1891. Načelnik Fran Kosar, prelat in kanonik starosta. Naeelnikov namestnik Lovro Hrg, ka nonik. Jakob Bohinc, župnik stolne cerkve. Dr. Ivan Križanio, bogosl. profeaor, zaatopnik konsistorija pri dež, šolsk. avetu. Dr. Iv. Mlakar, bogoal. profesor. Alojzij Haubenreich, upravnik. Mih. Breznik, hišni posestnik. Ivan Baumann, graščinski oskrbnik. Kdor to piamo prebere, mora ae čuditi, da ga bere že dnes v naaem listu. Ali bilo je, kakor amo že rekli. brati že v štev. 12. ,,Slov. Naroda" v Ljubljani in kar 8e razume, koj na to v ,,DeutscJae Wacht" v Celji. Iz tega pa si razsodi tudi lehko, komu da je neljubo iu komu da streže — recimo — človek, ki je kriv tega ,,,famoznega eina". Nam, mislimo, za dnes ni treba, da ae kaj pristavimo. Sodba je v rokah naših katoliških bralcev,