POGOVOR Z DUŠANOM DOLINARJEM, VODJEM SKUPINE DELEGATOV ZA ZBOR OBČIN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Problem preglasovanja na vseh
ravneh
Smo na polovici delegatskega mandata, zato je še primerneje, da se o delovanju delegatov in delegatskega sistema več pogovarjamo in več pišemo. Nekako tako smo zapisali tudi v vsebinsko zasnovo Naše skupnosti za letošnje leto, v uredništvu pa sklenili, da začnemo to vsebino uresničevati kar pri skupini delegatov za skupščino SRS in sicer pri vodji skupine delegatov za zbor občin, Dušanu Dolinarju.
Delegatsko delovanje je zah-tevno in odgovorno. Treba je veliko prebrati, imeti veliko in-formacij, da lahko prideš do naj-primemejših odločitev, za kate-re v delegatski klopi dvigneš ro-ko. Še posebej to velja za dele-gate v zborih skupščine SR Slo-venije, kjer oblikujejo in spreje-majo zakone. Kako vi obvladuje-te to dolgo pot delegata od te-meljne delegacije do skupščine SR Slovenije?
Morarn povedati, da je moja pot od temeljne delegacije pa do Zbora občin v skupščini SRS zelo kratka. Najbrž imam kot vodja temeljne delegacije v KS Zado-brova Sneberje in kot vodja ob-činske delegacije v Zbor občin do-ločene prednosti, ker sem na izvo-ru informacij, s čimer mi je omo-gočeno lažje delovanje in vodenje. Gradiva so še vedno preobširna in kot volonter si moram vzeti kar dve nedelji prostega časa za vsako sejo, da se lahko zadovoljivo pri-pravim za vsa vprašanja.
Ima skupina delegatov dovolj »moči« znotraj sebe in dovolj po-moči upravnih organov občine pri obravnavanju gradiv, še zla-sti pri predlogih za spremembo zakonov in pri oblikovanju no-vih?
K sreči imam zelo dobre sode-lavce v temeljni in občinski dele-gaciji lako da se vedno dopolnju-jemo in do sedaj tudi soglasno in enotno nastopamo, še posebej v republiško skupščino. Imamo dovolj pomoči občinskih organov, pogrešamo pa več iniciativnosti občinskih družbenopolitičnih or-ganizacij, saj razen občinskega sindikalnega sveta drugih pred-stavnikov od DPO in samouprav-nih skupnosti ni prisotnih, čeprav jih na seje vabimo. Zato smo se dogovorili, da v sodelovanju z ob-činskimi organi delegati obiščemo in organiziramo razgovore po po-sameznih problemih v SIS in v or-ganizacijah združenega dela.
Pri spreminjanju naše zakono-daje smo aktivni in tudi nastopa-
Dušan Doiinar
mo z našimi predlogi, ki so si v Ljubljani enotni, saj večinoma odražajo interese občanov iz zdru-ženega dela, toda v večini prime-rov smo preglasovani. Mislim, da se preglasovanje iz federacije pre-naša tudi v republiške in občinske skupščine, kar pa zagotovo ni ti-sto, kar si vsi želimo. Zato bo potrebno, da se dogovorimo kaj je solidarnost, kaj pa je v pristojno-sti občin, združenega dela in kra-jevnih skupnosti. Združujemo za gospodarske rezerve, za nerazvi-te, za kmetijstvo itd., po večih linijah, da že več ne vemo, za kaj vse združujemo že v sami republi-ki in zato krajevni skupnosti in OZD ne ostane skoraj nič več za upravljanje.
Katerim vsebinskim točkam ste se v zadnjem obdobju največ posvetili?
V zadnjem času smo se prven-stveno posvetili razreševanju vprašanj kmetijstva, preskrbe, deviznega sistema, resoluciji za leto 1988. Na vseh teh področjih pa zelo slabo uspevamo s svojimi predlogi, saj zvezna in republiška zakonodaja pelje zadeve ravno na-sprotno našim predlogom.
Nenehno poslušamo ugotovi-tve, da smo dežela s preveč za-koni, da moramo »proizvodnjo« predpisov zmanjšati in preiti k večjemu spoštovanju že obsto-ječih itd. Ali delegati čutite in tnorda tudi prispevate k ztnanj-ševanju »proizvodnje« predpi-sov?
• Skupina delegatov za zbor občin skupščine SRS:
Božo Alič, Stane Bidovec, Luci-jan Cencič, Nežka Čad, Barbara Detiček-Jerše, Vladimira Djono-vič-Djokič, Dušan Dolinar, Bar-bara Hrovat, Albin Mahkovec, Jože Miklavič, Marija Petrca, Ivo Samec, Janez Škraba, Andri-ja Vlahovič in Marjan Žerovnik.
Delegati čutimo, da smo na po-dročju »proizvodnje« predpisov zelo produktivni, toda naš glas se v klopeh republiške skupščine iz-gubi. Dali smo npr. vrsto pobud za združitev stimulacij (kmetij-stvo - regresiranje gnojil, močnih krmil, mleka, mesa itd.). Zahte-vali smo spremembe in poenosta-vitve na področju ekonomskih odnosov s tujino ter tudi glasovali proti takim zakonom, ki destimu-lirajo gospodarstvo, vendar smo bili preglasovani, pa še vedno ostajamo optimisii.
Na decembrski seji občinske skupščine so dali delegati pod-poro vašemu delu v republiški skupščini. Kaj vam to pomeni?
Podpora delegatov skupščine občine je prav gotovo priznanje za delo v preteklem obdobju in spodbuda za nadaljnje delo, seve-da s še večjim in boljšim sodelova-njem s krajevnimi skupnostmi in združenim delom celotne občine.
Kaj bi bilo treba po vaše stori-ti, da bi bil delegatski sistem učinkovitejši?