oDanes priloga: »POGOVORI 62« Sobota, 11. avgusta 1962 štev. 31, leto XX V OKVIRU RAZMIŠLJANJA OB UREJANJU ZUNANJETRGOVINSKEGA POSLOVANJA V našem zadnjem okviru menili dosedanje odnose, se smo zapisali, da je dohodek pravi: pri željah po dejanskem posameznika zelo konkretna samoupravljanju ni dovolj, če stvar in ga je zato potrebno tudi v vsakem sistemu nagrajevanja zelo konkretno obravnavati. S tem smo hoteli posebej opozoriti, da je treba v ekonomskih enotah pri nagrajevanju upoštevati dvoje vidikov: prizadevnost in uspeh na delovnem mestu in uspeh ekonomske enote, ki mora vplivati na del dohodka posameznega proizvajalca. Pri usklajevanju teh dveh vidikov z vsebino in cilji samoupravljanja pa nastajajo korigiramo principe nagraje vanja, ampak je treba korigirati in spremeniti tudi pristojnosti in z jasnimi določili razmejiti pravice in dolžnosti. Čim manj pristojnosti ima ekonomska enota, toliko manjše so dolžnosti in hotenja proizvajalcev po gospodarjenju. Prav zato so že vnaprej obsojeni na neuspeh vsi poskusi, da bi samo z izračunskimi tehnikami, s spremenjenimi formami nagrajevanja ustvarili pogoje za prizadevno upravlja- Jasno in konkretno največje težave. V prenekate-rih delovnih organizacijah poskušajo ves sistem samoupravljanja zreducirati na nekaj pridodatkov gospodarjenja, v glavnem izračunanih na prihrankih surovin, energije in kvaliteti proizvodov, ki pa jim, da bo ustreženo tudi političnim silam, prilepijo še nekaj zelo posplošenih členov v pravilnik. In tako potem z veliko muko oživljajo nerojeno dete in obupujejo nad njegovim življenjem. Povsem jasno je, da je tudi brez samoupravljanja mogoče izdelati zelo uporabne sisteme nagrajevanja na delovnem mestu. Možno jim je pridodati še različne vidike dodatnega dohodka z različnimi prihranki, ne da bi pri tem kakorkoli spremenili materialne in osebne odnose v delovni organizaciji. Povsem nemogoče pa je izdelati dober sistem nagrajevanja, dobra konkretna določila gospodarskih pristojnosti, ne da bi s tem korenito spre- nje in upravljanje so zelo izvajalcev. Ne samo nagrajevanje, ampak tudi gospodarjenje in upravljanje so zelo konkretne stvari in jih je mogoče razvijati in uveljavljati samo na osnovi zelo stvarnih določil. Vsakršno posploševanje, nedoslednost, začete a neizpeljane zamisli so samo ovira nadaljnjemu razvoju. Tudi izgovor: pri nas smo v praksi že zelo napredovali, nimamo pa še vseh stvari zapisanih v pravilniku, bo slednji dan čedalje bolj nevzdržen, Icajti praksa odpira nove probleme, porajajo se spori na osnovi različnih hotenj, ki pa jih lahko razrešujejo le natančno razmejene pravice in pristojnosti. Zdi se nam, da smo vri samoupravljanju ravno na tem področju najbolj zaostali in da bo zato v naslednjih mesecih potrebno še trdo delo, da bomo zamujeno nadoknadili. Tudi na tem področju je potrebna čim večja jasnost, doslednost in konkretnost. VINKO TRINKAUS OZKOST JE LAHKO ŠKODLJIVA Te dni so izšli podrobnejši predpisi glede po- j | gojev, ki jih morajo izpolnjevati podjetja, ki se j | ukvarjajo z zunanjetrgovinsko dejavnostjo. S tem gj 1 so podrobneje razčlenjena posamezna določila in | jj načela zakona o prometu blaga in storitev s tujino. § | Navidezno je sedaj konec negotovosti, ki je vladala § | v zunanjetrgovinskih podjetjih in proizvajalnih | | gospodarskih organizacijah, ki so bile registrirane | 1 za to dejavnost. Vsaka gospodarska organizacija j | (proizvajalna, zunanjetrgovinska, tista, ki se ukvar- | 1 ja s špedicijo in podobno), lahko najde svoje mesto § | v okviru teh predpisov, lahko ugotavlja, ali izpol- | I njuje vse predpisane pogoje za promet blaga in | g storitev s tujino in ali bo glede na to lahko še na- | | prej opravljala to dejavnost, to je, se znova zanjo j H registrirala. ................ Toda negotovost s tem še ni povsem odpravljena. Ni še namreč povsem jasno: — koliko gospodarskih organizacij iz ene panoge bo opravljalo te posle; — koliko zunanjetrgovskih podjetij bo moralo za svoj nadaljnji obstoj poiskati mesto v okviru poslovnega združenja in naprej poslovati kot biro združenja; — niso še povsem razčiščena vprašanja, kakšen bo položaj takšne gospodarske organizacije oziroma kolektiva; — ali se bodo morale proizvodne gospodarske organizacije, ki so se sicer vključile v poslovno združenje, so pa doslej uspešno samostojno opravljale zunanjetrgovinske posle, temu odpovedati v korist poslovnega združenja; Skratka, so še nekatera odprta vprašanja, so še nekatere nejasnosti in negotovosti, kar pa bo veljalo čimprej urediti zato, da bi reorganizacijo na tako pomembnem področju (ki se je začela med drugim sredi leta) res čimprej in uspešno zaključili ter s tem ustvarili solidne pogoje za poslovanje na tako pomembnem področju v letošnjem, prihodnjem in naslednjih letih. Reorganizacijo zunanjetrgovinskega poslovanja in zunanjetrgovinske dejavnosti sploh, je terjal dosedanji neurejeni položaj na tem področju. Namen reorganizacije je nedvomno v tem, da bi povečali obseg zunanjetrgovinske menjave, da bi dejavnost na tem področju kakovostno izboljšali, jo utrdili ter preprečili negativne po- 5PECA NIT BODOČEGA STATUTA HRASTNIŠKE OBČINE: »DOSLEDNO IZHAJAMO IZ NAŠIH RAZMER« Osnutek novega statuta občine Hrastnik predvideva ustanovitev skupščine delavskih svetov. Ta skupščina, menijo, postaja za hrastniško komuno nujnost. Po svoji funkciji sicer ne bi bila organ družbenega upravljanja, torej naj ne bi imela nobenih pristojnosti, pač pa posvetovalno vlogo. Kljub temu pa bi bila nedvomno v veliko pomoč zboru proizvajalcev občinske skupščine. Za tako skupščino delavskih etov (morda bi bilo bolj prizmo drugo ime) se je odlo-ia komisija za pripravo nove-Vj, statuta potem, ko je ugoto-v . > da je med zborom proiz-■lalcev in samimi proizvajalci šuev ki bi naj služilo kot kredu- .ga kratkoročnega predl 15anja- Po prvotnem 0rgani7a’ •na;' bi gospodarske fijonol a-6 zdmžile za 120 rojstev in dm.arlev svojih sred-Varni , naiPre-i pomagale To- ^rastnikif?1Cnih izdelkov v ku iz zagate, kasneje pa bi naj gospodarske organizacije vsako leto po svojih možnostih prispevale v skupni sklad po nekaj deset milijonov. Tovarni kemičnih izdelkov so sicer delno pomagali iz zadrege, toda do združevanja sredstev, ki naj bi se zbirala na posebnem računu pri občini, ni prišlo. Pač zavoljo tega, ker o tem niso dovolj resno razpravljali vsi organi delavskega upravljanja v gospodarskih organizacijah in ker tega predloga sploh niso dali v javno razpravo med delovne kolektive. Takšno združevanje sredstev pa ne bi bilo pomembno samo za gospodarske organizacije, s temi sredstvi bi bilo mogoče rešiti marsikateri skupni problem komune. Tako na primer bo potrebno čimprej rešiti problem naselja v spodnjem Hrastniku, kjer bo potrebno ves prostor - prepustiti industriji, naselje pa premakniti v mimo in zdravo okolje! Tako obsežni so torej problemi, ki sodijo v obseg skupnih akcij v hrastniški komuni. Ob tem pa bo potrebno temeljito pretresti tudi vprašanje krajevnih skupnosti v celoti. Nenehen razvoj naselij v hrastniški občini na primer ne dopušča tega, da bi že zdaj s statutom določili tudi območja krajevnih skupnosti. Znano pa je, da že dosedanje krajevne skupnosti, obremenjene s tradicijami, ki so jih ločevale do nedavna, še vedno niso dovolj strnile prizadevanj in razvile medsebojnega sodelovanja. Tehtnih dokazov za ustanovitev skupščine delavskih svetov je torej dovolj. Toda vsa ta dejstva je treba dodobra analizirati tudi z gospodarskega in drugih gledišč! To bo morala zase zagotoviti občinska skupščina s formiranjem analitske službe, o čemer bo govoril osnutek statuta v poglavju o družbenem planu. Tudi pobude, ki jih bo gotovo posredovala skupščina delavskih svetov občinski skupščini, bo treba temeljito proučiti. Kaže pa, da skupščine delavskih svetov ne bi kazalo ustanavljati prej, preden ne bodo pripravljene vse potrebne analize, ki naj dajo biti tiste gospodarske organiza-osnovo. Komisija je mnenja, da so taki kadri v gospodarskih organizacijah boljši kot v občinski upravi — kjer jih doslej sploh ni. Iz tega zaključuje, da so sedanji družbeni plani prej zbir predvidevanj gospodarskih organizacij, kot pa samostojna in dovolj tehtna ocenitev možnosti nadaljnjega gospodarjenja komune. Komisija za pripravo statuta zelo izvirno zastavlja delovanje občinske skupščine. Glede predsednika občinske skupščine nasproti vlogi ljudskih odbornikov meni, da je v prid samostojnosti odločanja skupščine. ob čemer poudarja, da to ni kratenje pravic voljenemu odborniku. Komisija razlaga, da predsednik že itak lahko uveljavi ves svoj vpliv pri odločanju v skupščini s tem, da sodeluje v delu svetov, ko le-te spodbuja k aktivnosti po svoji dolžnosti in jim svetuje svoje zamisli ob pripravljanju predlogov, o katerih pozneje odloča skupščina. Na tako zasnovanem poslovanju občinske skupščine in svetov bo tudi Socialistični zvezi zadostovalo, da bo o vsem dogajanju le pravočasno obve- (Nadaljevanje na 3. strani) sledice dosedanjega načina poslovanja, ki so znane in nima smisla, da bi jih ponavljali. Nedvomno je res, da se je veliko število gospodarskih organizacij (zunanjetrgovinskih in proizvajalnih) ukvarjalo s to dejavnostjo ter so številne od teh tako malo pomenile v svetovni menjavi, da nam je to prej škodovalo kot koristilo. Toda nikjer ni rečeno, da moramo odslej imeti malo zunanjetrgovinskih podjetij, da mora biti tudi malo proizvajalnih gospodarskih organizacij, ki se same neposredno pojavljajo na tujem trgu. Za gotovo je le, da morajo tudi planiranju zahtevnejšo cije, ki se pojavljajo na svetovnem trgu, ekonomsko močne in takšne, da so sposobne izpolniti vse predpisane pa tudi druge pogoje in naloge s področja zunanjetrgovinske dejavnosti. Toda nekateri znaki govore, da prehajamo iz ene skrajnosti v drugo. Po sicer še nepopolnih podatkih (za sedaj samo mnenjih in ne še povsem izkristaliziranih predlogih) naj bi recimo pri nas poslej za več kot polovico manj proizvajalnih gospodarskih organizacij in zunanjetrgovinskih podjetij nastopalo v mednarodni menjavi. Hkrati ob tem pa je razveseljivo, da bi v zunanjetrgovinski menjavi blaga nastopalo petkrat več poslovnih združenj (tudi to je le začasen podatek) kot doslej, torej združenih proizvajavcev. Zastavlja se vprašanje (in nanj bo treba odgovoriti ali vsaj o njem razmisliti) ali ne bo takšna občutna zožitev izvoznih organizacij — ne glede na pravni status — čez čas dobila monopolistične oblike in bo znova potrebna — reorganizacija? Predpisi o minimalnih sredstvih, s katerim mora gospodarska organizacija razpolagati (če hoče opravljati zunanjetrgovinske posle) in predpisi o minimalnem obsegu proizvodnje, namenjene za izvoz (kot pogoji za izvozno-uvoz-ne posle proizvodnih gospodarskih organizacij) nalagajo tistim, ki si žele pridobiti to pravico, precejšnje obveznosti. Proizvodna gospodarska organizacija lahko na primer dobi pravico za izvozno-uvoz-ne posle, če letno izdela blago, namenjeno za izvoz najmanj v vrednosti 150 milijonov dinarjev — obračunanih po uradnem tečaju. Ti ostri pogoji torej vplivajo na gospodarske organizacije, da se poslovno združujejo in da torej v okviru poslovnega združenja člani skupno izpolnjujejo te pogoje. Tam torej, kjer proizvajalci ne morejo individualno izpopolnjevati pogojev, je nujen in edino smotern izhod za nastop na tujem trgu poslovno združenje. Seveda mora biti to poslovno združenje tudi v resnici združenje proizvajalcev, izvoznikov in uvoznikov. Toda praksa v teh dneh zastavlja vprašanje (na katerega bo veljalo odgovoriti ali o njem razmisliti), če bo res stvari v korist, da se odpovedo samostojnemu nastopu na mednarodnem trgu tudi tisti člani poslovnega združenja, ki so doslej uspešno izpolnjevali pogoje na tem področju. Za tista podjetja, ki so že doslej izpopolnjevala pogoje za organizacijo lastnega izvoza in uvoza ter so postala že pojem v zunanjetrgovinskem poslovanju, si pridobila pri tujih kupcih ugled itd., najbrž ne bi smeli postavljati nobenega vprašanja ali lahko to opravlja še poslej ali ne, če lahko zadoste vsem sedanjim predpisanim pogojem. Toda tu so mnenja deljena. Eni trde, da se podjetje mora nujno odpovedati določenim pravicam ob vstopu v poslovno združenje, torej tudi — in kot trde zagovorniki te veze — in predvsem pravicam samostojnega nastopa na tujem trgu. Drugi pa trde, da bi odrekanje te pravice pomenilo odreči gospodarski organizaciji — članu poslovnega združenja — eno izmed opravilnih sposobnosti in lastnosti samostojne gospodarske organizacije. Iz razgovora s predstavniki nekaterih gospodarskih organizacij, med drugim v tovarni Stol Duplica, je mogoče povzeti mnenje, da je potrebno dopustiti znova registracijo za zunanjetrgovinsko dejavnost tistim gospodarskim organizacijam, ki so s proizvodnjo in prodajo pri tujih kupcih dosegle velike uspehe in sloves solidnega proizvajavca in prodajavca. Takšne gospodarske organizacije naj bi se v svojem zunanjetrgovinskem poslovanju sicer podrejale sklepom združenja, toda nastopale naj bi samostojno, ker bi to pomenilo nadaljnjo krepitev vezi s tujimi stalnimi kupci, To mnenje utemeljujejo s tem, da najbrž ni in ne bo smela biti osnovna dejavnost poslovnih združenj zunanjetrgovinsko poslovanje, temveč res proiz-‘ vodno sodelovanje, specializacija v proizvodnji. Zdi se, da bi nam prevelika togost in ozkost ob tako pomembnem urejanju problemov znala v bodoče prav tako škodovati, kot nam je škodovala dosedanja stihija in neorganiziranost, razcepljenost sil pri mednarodni menjavi blaga in storitev. In zdi se, da bi bilo prav sedaj potrebno večje izmenjavanje mnenj, kajti potlej bi bilo tudi laže odgovoriti na posamezna, za sedaj še nejasna in odprta vprašanja. P. D. — Ali je vaš tudi tak Teden turizma tisti teden v letu, ko se grejo turizem, ga sploh in mogoče prenašati} Karikatura: MILAN MAVER RAZGOVOR V »MURI« O POSLOVNEM ZDRUŽEVANJU IN DELITVI OSEBNIH DOHODKOV UČINKOVITOST KAKO SO ZASNOVANI POSLOVNI (EKONOMSKI) ODNOSI MED OBRATI KOMBINATA »POMURKE« PO NA ČELU: DAJ - DAM JE V ENOSTAVNOSTI Potrošniki smo postali tako zahtevni in izbirčni, da nam konfekcionarji ne ustrezajo zlepa, Ce ima ta lep desen, ima drugi boljši kroj in tretji dostopnejšo, vablji-vejšo ceno. Pri nakupu dajemo prednost tistemu, ki nas ume pridobiti, vsaj z dvema od prej naštetih vabljivosti. »Mura«, konfekcijska tovarna v Murski Soboti, locirana na manj primernem kraju (glede prometnih zvez namreč) kot druge tovrstne tovarne, si najbrž prav zaradi tega prizadeva ustreči potrošniku, tako z desenom, kro jem in ne nazadnje s ceno svojih izdelkov. In ustreže nam najbrž vselej, saj sedaj, ko sc drugje v zalogah tako rekoč duše, tu sproti prodajo, kar izdelajo. In njena proizvodnja ni nepomembna za trg. V merilu vse države izdela namreč letno 13 odstotkov, v merilu Slovenije pa 55 odstotkov moškega perila, zadnji čas izdeluje še težko konfekcijo in v pridruženem ob- ratu pletenine. V razgovoru z vodstvom tovarne je bilo iz teh vidikov na dnevnem redu dvoje vprašanj: ■ kašno je vaše mnenje o poslovnem združevanju in E kakšen je pri vas način oblikovanja in delitve osebnih dohodkov. Za prvo vprašanje smo se odločili zavoljo tega, ker se konfekcionarji v zadnjem času pomenjkuje-jo o snovanju svojega poslovnega združenja, in drugo je prišlo na dnevni red, ker takšen ali drugačen način oblikovanja in delitve osebnih dohodkov bolj ali manj vpliva na produktivnost, povečanje proizvodnje, skratka na vse tiste činitelje, iz katerih se zrcali dobro gospodarjenje. »Mi smo za in proti poslovnemu združevanju.« To je bil kratek, skorajda bi lahko rekli lahkoni-čen odgovor in sprva skorajda nerazumljiv. Pozneje, v teku pomenka, ko so nizali misel za mislijo, eno za tisti »za« in drugo, ki je veljala opredelitvi »proti«, nam je postalo to nasprotje, izraženo v ene stavku, razumljivejše. Res je, so dejali, konfekčionar-ji se že nekaj časa pomenkujemo o svojem poslovnem združevanju. Mi smo za ustanovitev takšnega poslovnega združenja, ki bo pospešilo razvoj konfekcionarske industrije. Smo za takšno poslovno združenje, prek katerega bi skupno proučevali tuji trg (in seveda tudi domačega) in prek katerega bi pospeševali izvoz (ki je in bo glede na natrpanost domačega trga z najrazličnejšimi konfekcijskimi izdelki, za življenjski obstoj prenekatere konfekcijske tovarne — in tudi za nas — vse bolj in bolj pomemben). Toda mi smo proti takšnemu poslovnemu združevanju, ki bi le enemu ali dvema dajalo vse ugodnosti, razvitejši pa bi moral zavoljo takšne politike obstati na mestu ali celo zaostajati. In ta druga težnja, kot vedo povedati, je prihajala v dosedanjih razgovorih vse bolj in bolj do izraza. Mura (kot povedo številke v uvodu), je velik proizvajalec konfekcije. In kot velik proizvajalec, Je hkrati seveda naročal tudi velike količinde blaga v različnih dese-nih in se s tem uspešno uveljavil »ta trgu. Eno od mnenj, ki je vzniklo v teh razgovorih je bilo, naj bi si konfekcionarji, združepi v poslovnem združenju, razdelili takšno naročilo med seboj. In — po mnenju v Muri — bi uresničitev takšnih teženj pripeljala najmanj do uniformalnosti na trgu, kar ne bi koristilo nobenemu od proizvajalcev, najmanj pa potrošniku, če bodo takšne težnje pri nas še prevladovale, so dejali, bodo našli svoje mesto v poslovnem združenju kje drugje, tam pač. kjer bodo igrali z bolj odprtimi kartami. Iz povedanih in še nekaterih drugih misli -torej izhaja, da so v »Muri« proti takšnemu združevanju, kjer bi si nekdo pridobival koristi na račun drugega. Poslovno združenje mora po njihovem mnenju zagotavljati vsem članom enake koristi. Le takšno poslovno združenje si lahko zagotovi ugled pri svojem članstvu, ugled pri potrošnikih proizvodov in samo takšnemu je mesto v našem sistemu. Druga tema razgovora je bila, kot rečeno, način, kako oblikujejo in dele osebni dohodek. Na prenekaterih sestankih so v Pomurju doslej Muro grajali, češ: — na napačni poti ste, ker dajete prednost individualni s timu. laciji, zapostavljate pa kolektivno, v okviru ekonomske enote — napak ravnate, ker je pri vav način oblikovanja in delitve osebnega dohodka odvisen predvsem od količinske proizvodnje, zapostavljate pa prihranek na materialnih stroških, »Mi smo poslušali očitke, vztrajali in še vztrajamo, da bomo obdržali takšen način oblikovanja in delitve osebnih dohodkov, ki: — pospešuje naraščanje proizvodnje (ob predpisani kakovosti seveda) — je tako enostaven, da si lahko vsak dan, vsakdo sproti, tisti, ki oblada štiri osnovne računske operacije, izračuna svoj osebni dohodek (da zaradi njega tudi ni potrebno zaposlovati novih uslužbencev).« Res je, pravijo, da je sedanji način oblikovanja in delitve osebnih dohodkov grajen predvsem na količinski proizvodnji. Razmišljali smo že, pravijo, da bi bil osebni dohodek odvisen tudi od prihranka na materialnih stroških. Toda praksa in izračun so pokazali, da bi bilo ugotavljanje večjih ali manjših prihrankov materialnih stroškov na posameznih delovnih mestih ali v obračunskih enotah tako zamotano, da bi terjalo zaposlitev novih in novih uslužbencev. Skratka, s tem bi nastali večji stroški, kot pa bi imeli od takšnih evidentiranih prihrankov v resnici tudi koristi. Sistem oblikovanja in delitve osebnih dohodkov pravijo, še ni popoln in ga še vedno izpopolnjujejo. Toda njegova prednost si je že pridobila domovinsko pravico, predvsem v oddelku moškega perila in pridobiva si ga že v oddelku težke konfekcije (ki je začela šele pred meseci obratovati in kjer pravkar vpeljujejo norme in cenike del). V preprostost in enostavno izra-čunljivost ter tudi učinkovitost ob likovanja in delitve osebnega dohodka v Muri pravzaprav ni mogoče dvomiti. Pri vsakem stroju, za vsako, tudi najmanjšo delovno operacijo, so izdelali cenik del oziroma operacij. Poleg delovnega naloga, ki ga ima delavka pri sebi lahko že med delovnim časom, predvsem pa ob izmeni, natanko izračuna — seveda če je svoje delo kakovostno opravila — kolikšen je njen dnevni dohodek. Cenik del vsebuje ceno recimo za eno samo delovno operacijo, na primer za obračanje ovratnika na likalniku 0,30 dinarjev, potlej ceno do obračanja desetih ovratnikov, do stotih do tisočih ovratnikov. Ta cena sicer postopoma, toda vendarle narašča, tako da dobi delavka, ki opravi tisoč teh operacij za svoje delo 311 dinarjev. Seveda pa dele v tej tovarni poleg osebnegh dohodka, pridobljenega prek individualnega učinka, še dohodek, ki ga ustvari ekonomska enota kot celota s splošnim boljšim gospodarjenjem, povečanjem proizvodnje, zmanjšanjem splošnih stroškov itd. Osebni dohodek ljudi, ki so zaposleni v posameznih strokovnih službah podjetja, na primer, tehnični, komercialno nabavni itd., pa je v vzročni odvisnosti od proizvodnosti in ekonomskih uspehov tistih ekonomskih enot, za katero neka služba opravlja naloge. V Muri še naprej grade sistem oblikovanja in delitve osebnih dohodkov. Med drugim pravkar raz-mišljijo o snovanju obračunskih enot pri zaključenih delovnih operacijah. Tudi od te dopolnitve si obetajo prednosti, predvsem še hitrejše naraščanje proizvodu in storilnosti. Pravijo pa, da se jdo v nadaljnji graditvi tega sijema zavzemali za njegovo enostavnost, kajti v tem vidijo tudi njegovo učinkovitost. P. D. Najbrž bi težko našli v registru kateregakoli gospodarskega sodišča vpisano med drugim tudi tole »samostojno pravico« obratov nekega podjetja: — Obrati imajo pravico, da samostojno v lastnem imenu in za svoj račun sklepajo pogodbe o uslugah, nabavi in prodaji materiala, ki je predmet njihovega poslovanja ... Ob razgovorih o združevanju podjetij, pripojevanju in podobnem, je največkrat kamen spotike, bojazen da bo kolektiv podjetja, ki se je pridružil ali združil z drugim, izgubil domala vse svoje pravice in bo odtlej v podrejenem položaju. Ob takšnih razgovorih se namreč kolektivi največkrat ne zadovoljujejo samo s »pravico« da dele osebni dohodek po svojem praviliku, temveč vztrajajo tudi pri uveljavljanju »pravice«, da oblikujejo dohodek — obrate ali ekonomske enote, kakor se bo pač poslej imenovala pripojena prejšnja samostojna gospodarska organizacija — na temelju svojih stroškov, cen za proizvode, usluge in podobno. In ker jim ta druga »pravica« ni v bodočih pravilih povsem zagotovljena, ker niso torej že vnaprej zagotovljeni dejanski ekonomski odnosi med enotami ali obrati, ne pride do sicer z ekonomskim vidikom nujne združitve ali pripojitve. V tistih na novo osnovanih gospodarskih organizacijah, kjer so to »samostojno pravico««, ne samo uzakonili v pravilih, temveč jo tudi registrirali pri gospodarskem sodišču — ji torej dali pravno in zakonito osnovo — se k njej priključujejo druge, sicer prej samostojne gospodarske organizacije. Do tega prihaja iz preprostega razloga, ker vidijo v skupnem velikem podjetju prednosti tako zase kot za skupnost in ker jim ni prejšnja samostojnost skorajda z ničemer okrnjena. Med tiste redke gospodarske organizacije, kjer so se odločili za takšno urejanje poslovnih, bolje rečeno, ekonomskih odnosov med obrati, -je mogoče šteti Kombinat »Pomurko« v Murski Soboti. Dejavnost' -tega kombinata je izredno obsežna. Kmetijska proizvodnja obsega sedem dejavnosti, in sicer od vzreje živine do vzreje rib. Industrijska proizvodnja in predelava obsega 8 dejavnosti, tako od predelave svežega mesa, soljenega in sušenega mesa do izdelave ledu. Postranska dejavnost je prav tako zelo pestra, saj se posamezni obrati ukvarjajo tako z gostinstvom kakor tudi prevozništvom. Ob tako raznoliki dejavnosti tega kombinata (sedaj združuje 8 obratov), so' ekonomski odnosi med njimi ter podjetjem, zasnovani na v uvodu omenjeni registrirani »samostojni pravici« (in seveda tudi drugih pravicah). Podrobnejša razčlenitev pa nam pove tole: Načelne določbe, kako so zasnovani poslovni odnosi med obrati, podjetja do obratov in obratno, vsebujejo že pravila pdd jeti j. Toda te načelne določbe so pozneje razčlenjene v posebni pogodbi, sklenjeni med vodstvom podjetja in vodstvom obrata. Zaustavimo se ob nekaterih splošnih in konkretiziranih določilih. V okviru kombinata so za vse obrate osnovane skupne službe kot splošno-pravna, komercialna, plansko-analitska služba in kapitalna izgradnja ter razvojno raziskovalna služba. Razumljivo je, da opravljajo te skupne službe za posamezne obrate različen obseg poslov. Če so uveljavljeni ekonomski odnosi med obrati, bi bilo seveda nesmiselno, da bi bil delež prispevkov za posle in usluge, ki jih opravljajo te službe za obrate, razdeljen po enakem ključu (čeprav je to najpogostejši primer v velikih podjetjih). In zato so se v »Pomurki« odločili za rešitev, ki je takole formulirana: ® Za usluge in posle, ki jih bo podjetje opravljalo za obrat si sme zaračunati plačilo. To velja tudi v obratnem primeru. Torej to pomeni, da se skupne službe podjetja vzdržujejo v dobršni meri z dohodkom, Ki ga ustvarjajo s svojim poslovanjem oziroma uslugami, in obratno, da obrat zaračuna podjetju usluge, ki jih je storil zanj. Pogodba med obrati in podjetjem to določilo natančneje razčlenjuje, in sicer je rečeno, da bo obrat v breme svojih materialnih izdatkov pokril stroške skupnih služb. Višino odstotka teh stroškov določi skupščina delavskih svetov na podlagi čistega dohodka obrata iz minulega leta. Pravila podjetja vsebujejo splošno načelo, ki povezuje obrate, da proizvajajo svoje proizvode v skladu s predpisi o standardih in da se v medsebojnih poslovnih odnosih pridržujejo dnevnih tržnih cen. Pogodba med obrati in podjetjem pa to načelo podrobneje razčlenjuje takole: • Obrat ima pravico, da samostojno določa cene svojim proizvodom, • V kolikor ponudi obrat obratu za blago, namenjeno prodaji ali za nadaljnjo predelavo, povprečno letno tržno ceno, ki bo skupno ugotovljena, obrat svojega blaga ne sme prodati izven podjetja Sele če zainteresirani obrat takih cen ne bi bil pripravljen dati, je obrat upravičen blago prodati kupcem izven podjetja. • glede storitev in uslug velja načelo ugodnejših pogojev, • v poslovanju med posameznimi obrati v okviru podjetja, zlasti v medsebojnih dobavah blaga, se praviloma uporabljajo povprečne letne tržne cene, oziroma sporazumno med obrati dogovorjene cene. Ostale pogoje medsebojnih poslovnih odnosov določajo obrati sami. • za prodajo svojih proizvodov sklenejo obrati letne pogodbe, iz katerih je razvidna količina blaga, dinamika pritoka, kvaliteta, cena in penali. Obrati ustvarjajo svoja sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Toda dogodi se, da jih potrebujejo več in kaj v tem primeru? Pravila določajo, da da podjetje obratu v obliki posojila investicijska sredstva, ki jih le-ta potrebuje, toda obrat jih je dolžan vrniti pod pogoji in v rokih, kakor je to predvideno v pogodbi: To pa ni edini primer, ko nastopa podjetje do obratov kot »banka« do svojih komitentov. Pogodba namreč pravi v enem izmed svojih členov, da: — v primeru interne izgube obrata poskrbi podjetje le — temu premostitveno posojilo ali v obliki kredita prek bančne organizacije ali pa v obliki internega posojila. Pogoje in način vračanja posojila podrobneje določa pravilnik o delitvi čistega dohodka podjetja. Seveda vsebujejo tako pravila podjetja kot tudi pogodba tako imenovane člene varovalke, ki povezujejo skupne interese in zavoljo česar si bo tudi kolektiv obrata zelo zelo premislil, če bi se hotel odcepiti. V primeru, da bi prišlo do tega, določa eden izmed členov pravil, da mora obrat takoj, to je pred potekom v pogodbi določenega roka, podjetju v celoti povrniti izposojena sredstva. Toda takšnih primerov doslej ni bilo, nasprotno prav pred časom sta se »Pomurki« priključili dve poprejšnji samostojni gospodarski organizaciji, in sicer Kmetijsko posestvo Lendava in Gozdarsko lesno industrijsko podjetje. Mogoče bodo za koga ta načela, uveljavljena v pravilih in pogodbah v kombinatu »Pomurka« preveč »zekonomizirana«, že kar preveč »pridobitniška««, toda tu pravijo, da so zanje edinole pravilna. Tako so namreč ekonomski odnosi med obrati in podjetjem povsem čisti (čeprav pride pri konkretnih kupoprodajnih poslih med obrati do trenj, ki jih izglajuje gospodarski oziroma koordinacijski odbor podjetja). In na osnovi takšnih ekonomskih odnosov' obrat oblikuje svoj dohodek, izloča ustrezen del sredstev v sklade podjetja, preostanek p troši za osebne dohodke in enostavno ter razširjeno reprodukcijo. Tako »samostojne pravice«« obratov, registrirane pri gospodarskem sodišču niso samo beseda na papirju. PETER DORNIK MESNA INDUSTRIJA »EMONA«, ZALOG: Šestkrat vf.č.ta PROT7vonxrTA on prf.dvtof.ne VSE PROGRAME SO POSTAVILI NA GLAVO Dobro se še spominjamo razprav, ki so nekako pred petimi leti spremljale odločitev, naj bi v Zalogu pri Ljubljani uredili sodobno industrijsko klavnico. Investirati bi namreč morali več kot milijardo dinarjev, medtem ko bi novo podjetje po programu lahko doseglo največ 3500 ton bruto proizvodnje, če bi pravočasno uredili tudi ostale probleme, predvsem pa poskrbeti, da bi »Emona« dobivala dovolj živine z ljubljanskega živinorejskega področja. Odločeno je bilo, da je gradnja »perspektivna«, da se torej ni treba bati morebitnih začetnih izgub: Podjetje je bilo potem res zgrajeno po programu, s poskusno proizvodnjo je začelo z malenkostno zamudo. Lansko poslovno leto (od tega šest mesecev poskusne proizvodnje) je »Emona« zaključila s pozitivnim saldom: ostalo jim je 120 milijonov za sklade. Po prvotnem programu razvoja podjetja to sicer ni bilo predvideno, kakor nihče tudi ni predvideval, da bo »Emona« po 18 mesecih poslovanja dosegla štirikrat večji obseg proizvodnje, kakor pa je bil predviden po programu. Letošnji rezultati pa kažejo, da bo podjetje doseglo ca. 20.000 ton bruto proizvodnje brez vsakih bistvenejših novih investicij! Ob tem sem tovarišem iz podjetja naravnost povedal, da tega ne verjamem in tudi ne morem razumeti. Pa niso zamerili. Povedali so, da je vse to tudi njim samim, vsakomur od 850 članov kolektiva, razumljivo in nerazumljivo, obenem. Toda prav dobro vedo, da bi nemara obstali na predvidenem obsegu proizvodnje, če ne bi Ustanovljena to. novembra 1948 List Izdaja republiški svet ZSJ za Slovenijo. Glavni In odgovorni urednik: VINKO rtUNKAUe Urejuje uredniški odbor: Rete: Dornik. Sonja GaSperSl«. Ml lan Maver, Janez Volje Teh nični urednik Janez Sustei Naslov uredništva In uprave. Ljubljana. Kopitarjeva ul 1. ooStnl predal 813-VL telefon uredništva: 83-7« In 80-678 -Račun prt Narodni banki t Ljubljani Štev NB 600-11/1-86? - Posamezna Številka start* 80 din - Naročnina je: četrt letna Z50. polletna 600 m letna 1000 din - List tiska CZF •Ljudske o ra vira- Po«tnlr» * eofnvlnt takoj sami izračunali, da morajo delati več in bolje, kot pa je zapisano v elaboratih, če naj zaslužijo vsaj toliko, da podjetje ne bi poslovalo z izgubo. SAMO KLAVNICA? — NE, PREMALO! Strokovnjaki so na primer predvideli, da bi »Emona« poslovala zgolj kot izvozna klavnica. Na to, da pri takem klanju ostaja meso in drobovina, kar povsod predelajo v konzerve, v tople obroke in podobno, niso mislili. Tovariši iz »Emone« so z vseh koncev in krajev pripeljali v svojo tovarno stroje za izdelovanje konzerv. Tudi po 50 in več let stare stroje imajo, razen vse tiste strojne opreme iz 13 raznih držav, ki je prišla pozneje. Potem so ob reorganizaciji mesarskih podjetij v Ljubljani »podedovali« okoli 50 mesnic, kjer seveda precej prodajo. Nato so po dogovoru s tovariši iz naših obalnih občin in iz Domžal prevzeli odgovornost za preskrbo koprskega področja in domžalske komune. Potem so za ljubljanske kolektive začeli kuhati tople malice. Zdaj se spet dogovarjajo s pr-šutarno v Lokvah za kooperacijo, kajti pršutarna nima pravega surovinskega zaledja. Emona pa lahko zagotovi tistih 50.000 šunk, kolikor jih pršutarna lahko predela v pršut kraškega in parmskega topa. In potem se dogovarjajo še s klavnico v Ilirski Bistrici, s katero naj bi sklenili kooperacijsko pogodbo, tako da bi preskrbovali tudi reško področje. To, kar sem zapisal, je nekaj konkretnih rezultatov in nekaj načrtov, ki bodo — tako upajo — v najkrajšem . času uresničeni. V tako obsežno in nikakor ne lahko delo pa so se spustili, kot že omenjeno, zgolj zato, ker so jih njihove lastne računice opozarjale, da nemara le ne bo vse tako, kot šo predvidevali strokovnjaki. »Emona«, taka kot je zdaj, namreč potrebuje zgolj za normalno poslovanje okoli 700 milijonov dinarjev dohodka. Ce pa bi obstali pri letni proizvodnji 3500 ton, bi jim ostalo komaj tristo milijonov. Ob tem velja opozoriti, da so se odkupne cene živine v zadnjih letih ptifecej zvišale (tudi do 100 P/o) in zgolj to je postavilo na glavo marsikateri predračun. NJIHOVE REZERVE Take so bile pobude. Proizvajalci so bili takoj obveščeni, kje in kako bo treba poprijeti. Brž so se zagrizli v organizacijo proizvodnje po industrijskem načinu. Nekdanji mesaril in klavci, ki so jih iz mesnic preselili v tovarno (da po mesnicah ne bi zavoljo svojih »navad« razburjali potrošnikov in da bi tovarna dobila kadre), so postali kvalificirani industrijski delavci — specialisti. Proizvodnjo so uredili po tekočih trakovih. Samo letos, za 20.000 ton proizvodnje, bodo v »Emoni« zaklali in predelali 30.000 govedi, trikrat toliko prašičev in okoli 25.000 telet. Sami izračunajte, koliko živine vsak dan potrebuje »Emona«. Zaradi ozkih grl (največji problem je premajhna hladilnica) nekateri delavci prihajajo dve uri prej na delo, da pripravijo vse potrebno za delavce naslednje izmene itd. Se in še bi lahko našteval rezerve: njihove rezerve, ki s o jih sami odkrili. Odkrivajo pa vsak dan nove in nove možnosti za pocenitev ali povečanje proizvodnje. K temu jih navsezadnje spodbuja nagrajevanje po enoti proizvoda; na to jih navajajo njihove ekonomske enote. Za zdaj dejansko upravljajo in odločajo le o razdeljevanju osebnih dohodkov. Čisti dohodek sicer tudi ugotavljajo in obračunavajo po enotah, vendar so si enote za zdaj obdržale- le posvetovalni glas pri odločanju o uporabi teh sredstev. Zakaj so tako storile, brZ pojasnijo: »Ves kolektiv, vse enote so se trudile, da sm° podjetje postavili na noge. Od prvega čistega dohodka, ki sm° ga ustvarili v lanskem letu, smo zato lahko dali nekaj sredstev za prva stanovanja in za družbeni standard nasploh-Zdaj za nas vse najbolje kaže, če se držimo skupaj. Ko pa bodo vse naše enote čez leto ali dve približno enako gospodarsko močne (namreč v tem smislu. da bodo lahko same gospodarile), bomo decentralizirali tudi vse ostalo.« Prav ta zavest in ponos, da pripadajo »Emoni«, ki so jo sami gradili in postavili na nog® in to da že čutijo nagrado za svoj trud, pa jim nemara vliv3 še nove moči in spodbude, da so se tako uspešno zagrizli tud' v izpolnjevanje letošnjih proizvodnih in izvoznih načrtov. Dosegli naj bi, kot omenjeno, bruto proizvodnjo 20.000 ton, oziroma 7 milijard dinarjev realizacije. Ob polletju so uresniči*1 polovico letnega proizvodnega načrta, čeprav je v primerjav1 s prejšnjim letom skoraj za 30% višji! Tudi izvoz (eno tretjino proizvodov izvažajo v države zahodne Evrope in v AU' glijo) poteka skladno z načrti- M. GOVEKAR TRI SLIKE TZ TEKSTILNEGA KOMBINATA »RAŠKA« V NOVEM PA ŽARU RAZGOVOR Z DIREKTORJEM MONDOM LICULOM IN DIREKTORJEVIM POMOČNIKOM DARKOM AGACIJEM, »ENPORTDRVO«, ZAGREB Močni, ne samo veliki OD PRAVILNIKOV NA PAPIRJI I DO RESNICE V OBRATU Razgovor z direktorjem podjetja »Exportdrvo« in z bivšim direktorjem Lignuma, nedavno združenih zagrebških podjetij za izvoz lesa in lesnih izdelkov, opozarja na motive ali točneje prednosti, ki ne morejo ostati, če združitev ni posledica mehaničnega dekreta, temveč vsestranskega ekonomskega poudarka. Ta torej posega v najaktualnejši problem gospodarstva — v združevanje, zanimiv pa je tudi s stališča zunanje trgovine, ker ponazarja praktično vrednost organiziranega nastopa na tujem trgu. Ni razloga, da bi zdaj po združitvi molče prezrli dejstvo, da sta podjetji »Exportdrvo« in >-Lignum« pogosto »trčili« na tujem trgu. Dogajalo se je celo, da je blago istega proizvajalca Potovalo po dveh kanalih čez mejo na isti trg. Poskus, preprečiti medsebojno konkurenco, s tem da bi skupno določali ce-Re, je izgubil praktično veljavo, ker se je tak dogovor drobil v labirintu »spretnega izvoznega Poslovanja« in nelojalnega tekmovanja. Torej tudi ti dve zagrebški podjetji nista bili imu-ni za znano bolezen zunanje trgovine — reče se ji dirka za Prostor pod soncem — in sicer ne giede na to, da je takšna dirka Konec koncev škodovala obema. Težnja, opustiti tak način Poslovanja, je tudi najvažnejši mo,iv za združitev »bxportdr-va« in »Lignuma«. Hkrati sta Podjetji dosegli se nekaj: zagotovili sta si možnost za bolj ekonomično poslovanje, za koncentracijo kadrov in obratnih sredstev, razen tega bo manj Potovanj, torej večji prihranki... Pridružitev je materialno nedvomno okrepila organizacijo, najpomembnejše pa je, da se je zbral potreben strokovni kader, čeprav tudi še zdaj ne ves. To pojasnjuje tudi tretji motiv Pridružitve. Letos bo podjetje izvozilo za osem milijard dinarjev blaga; pokriva v glavnem industrijski rajon Hrvatske, ki je tudi osnova njegovega poslovanja. Veliko število izvoznih podjetij ne ustvarja pogojev za specializacijo proizvodnje, vsaj ne v tolikšnem obsegu, kot to omogoča močna organizacija, »e upoštevamo, da izvažamo skoraj 60 odstotkov lesnoindustrijske proizvodnje, ni težko Ugotoviti velikega vpliva zunanje trgovine na to proizvodnjo. Ce bi mogla močna zunanjetrgovinska organizacija zagotoviti lzv"oz določenega blaga, bi se Proizvajalci prav gotovo tudi °dločili za to proizvodnjo. koliko izvoznikov V lesni industriji zaposleni Proizvajalci zdaj žal iščejo de-,°’v kakršno koli, ne povsem do-cčeno, tako da je ta industrijska panoga dejansko »kramarska«, hkrati pa tudi »monokul-urna«, zato je komajda konkurenčna na tujem trgu, ker za-adi »kramarstva« ne more Proizvajati serijsko. Tovarni Pohištva v Novi Gradiški na Primer se ne izplača proizvodih3 stolov. Ta tovarna bi si lah-p S' kakem drugem podjetju ..Pikala kooperanta za proiz-ia i j° stolov, s čimer bi zniža-... rastno ceno garnitur kot svo-n končnih izdelkov. j dejstvo je, da lahko posre-. le zunanja trgovina investi-inrjem graditve novih obratov Pri rekonstrukciji trdne ele- mente: verjetnost in možnost za prodajo blaga novega obrata oziroma povečane zmogljivosti. Ce bi upoštevali mnenje zunanje trgovine na primer pri graditvi tovarn ivernih in vezanih plošč ter parketnih deščic, zdaj prav gotovo ne bi bilo zalog Skratka, zunanja trgovina je najbolj upravičena predlagati proizvodnjo, ki je usmerjena v izvoz, vendar pa bi morali biti njeni predlogi hkrati tudi njene obveznosti. Močna zunanjetrgovinska organizacija mnogo uspešneje spremlja in ocenjuje gibanje na tujih tržiščih, lahko se prilagaja trenutnim razmeram na tržiščih ter zagotovi proizvode za daljše časovno obdobje, in sicer po konkurenčni kakovosti in cenah. Spričo tega bosta že ti dve združeni podjetji lahko izvažali več in bolje; vplivali bosta na specializacijo proizvodnje, na trgu bosta prožnejši, mogli bosta upoštevati pogodbene roke... IZVOZNIKI KOT KUPCI Najprej torej integracija, potem združevanje. V Jugoslaviji je zdaj 28 registriranih podjetij za izvoz lesa in lesnoindustrijskih izdelkov, dvajset med njimi je specializiranih. Toda od celotnega izvoza teh proizvodov iz Jugoslavije — lani je znašal 22, letos bi se moral zvišati na 29 milijard dinarjev — je prišlo 80 odstotkov samo na štiri organizacije (Slovenijales, Jugo-dryo, Sipad in Exportdrvo). Želo zgovorno je dejstvo, da te organizacije poslujejo že 14 in več let, njihova razporeditev pa kaže, da delujejo vsaka na zaokroženem območju — v Sloveniji, Srbiji. Bosni in Hercegovini in Hrvatski. Gre torej za močne izvozne organizacije, ki so si v tujini že ustvarile sloves. Zato te organizacije izpolnjujejo svoje obveznosti do tujih in domačih poslovnih partnerjev. Nelojalna konkurenca, značilna tudi za izvoz lesa, je posledica dirke za dinarskim učinkom, pri čemer zanemarjajo vse, kar je značilno za pravo poslovno moralo. To pa počno v glavnem tiste organizacije, ki nimajo možnosti, da bi se obdržale v poštenem konkurenčnem boju. To potrjuje dejstvo, da si morajo manjša in šibkejša podjetja zagotavljati poslovno bodočnost v integraciji z že uveljavljenimi podjetji, ta pa bi morala dajati pobudo za akcijo te vrste. Resnici na ljubo je treba povedati, da nekaterih podjetij ne bi rešila niti integracija. Vsekakor je važno zagotoviti, da bo izvoz lesa bolj discipliniran, da bodo izvozniki postali resni in stalni kupci, tako da se bo mogla proizvodnja nanje zanašati kot na stalne po-trosne činitelje. Ni še dolgo tega, ko je prvega ali petega v mesecu — takrat so delavke tekstilnega kombinata »Raška« prejemale vrečke s plačo — stalo pred tovarniškimi vrati kakih sto mož, bratov ali očetov, da so vzeli denar. Ni še dolgo tega, ko so obstajale prazne vse kopalnice, dograjene na tovarniškem dvorišču za več kot tisoč žensk, ki niso imele doma niti tekoče vode. Še ne dolgo tega je le malokdo kosil v tovarniški restavraciji, čeprav so bili obroki samo po 30 din. Tiho in neslišno so hodile med stroji žene in dekleta iz Pazara in okolice; bile so v šal-varah, za muslimanke značilnih širokih hlačah, v tla so upirale pogled. Zdaj ne čaka nihče več pred tovarniškimi vrati na delavke, da bi jim vzel denar. Kopalnice, zlasti oddelki za žensko higieno, obratujejo stalno, v treh izmenah prav kot kombinat. Delavska restavracija skrbi za prehrano skoraj vseh delavk v kombinatu, šalvare so se umaknile novim modernim, rdečim, sivim delavskim oblekam, ki so v vsakem obratu drugačne. Precej časa je minilo od takrat, ko so sprejeli pravilnike o delitvi in uvedli ekonomske enote, pa do trenutka, ko so delavci prvič čutili, kaj se je pravzaprav spremenilo. Prvo srečanje z delom po učinku ali točneje, s pogoji za boljše gospodarjenje v kombinatu ni potekalo brez bolečin. Sprejeli so letni proizvodni plan, razdrobljen na ekonomske enote. Takrat je vskado videl, koliko je treba prizadevnosti, ob kakšnih stroških in kakšen bo potem dohodek. Delavski svet takrat prvič ni povedal, koliko delavcev bo potrebno za to, ekonomske enote naj bi same odločile. Predilnica, največja med njimi, je razpravljala več dni, pred vsako izmeno in po njej. Mnogi so prihajali na sestanke s svinčnikom in papirjem v roki. Bo šlo, ne bo šlo in — predlagali so, naj jih bo poslej 39 manj. PRVA IZMED TREH SLIK: BESEDO IMAJO STROKOVNJAKI Cez nekaj dni bodo začela veljati nova pravila podjetja. Tu jim že pravijo statut. Pravilnike o delitvi izvajajo že dolgo, postopno so vanje vnašali spremembe, zlasti po sklepu o ponovnem pregledu meril za delitev. Kolektiv se bliža trenutku, ki ga je že dolgo pričakoval: volili bodo svete eko- nomskih enot, kakor to določa statut, zakaj vse ekonomske enote imajo po več sto delavcev. Odločili smo se za anketo, ki naj bi zagotovila vsaj približno predstavo o izvajanju sprejetih pravilnikov. V prvi skupini je bilo pet strokovnjakov in nameščencev: inženir, dva tehnika in dva nameščenca (ekonomist in planer). Tako pravijo: — Iz več razlogov ni lahko izvajati naših pravilnikov. Strokovne službe za zdaj ne morejo dovolj učinkovito spremljati proizvodnje in delitve v ekonomskih enotah, oziroma točneje, za ekonomsko enoto ne morejo izračunati, koliko prihrani, zato se praktično ne izvaja določba o stimulaciji za prihranke v enotah, temveč obračunavajo za vse podjetje. »Dosledno izhajamo iz naših razmer« ^adaljevanje s L strani) Tf.o?9' S tem li b° zagotovljena ie ^nnst pravočasne mobilizačlanstva in javnega mnenja zastavljenih ciljev. Pa si lahko še pravočas- Hk«,rg° ho nip Us*-Vari tudi lastno mišljeni,,. ? Predvidenih aktih in ,ki i*h pripravlja obda n skupščina. V primeru, pa v.a se s čim ne bi strinjala, - b Preostane še vedno mož- nost hov Ugov°ra preko svojih čla-drUoV.skupščini, svetih in tudi v ■ v skrajnem primeru pa Vse !V‘ P0 referendumu. tuta , te zasnove bodočega sta-Udari-^H^ke občine torej po-nostj 0 težnj° P° sistematič-hiaW V belu, zasnovanem na timhnvalni kolektivnosti in čan;u , . demokratičnem odlo-pretiv, ki nai bo zagotovljeno tviin 3 pravilno razmeji-Pristojnosti. To opozarja zlasti na veliko odgovornost tistih, katerim bo odločanje zaupano. | To pa predstavlja tudi težnjo po odpravi ostankov aktivizma, h kateremu so se v tej občini zatekali, v pomanjkanju prepotrebnih analiz, brez katerih je zlasti v tako razviti industrijski komuni pač zares težko priti do povsem realnih ugotovitev in upravičeno pričakovanih rezultatov. Pri vsem tem pa je nemara še najbolj pomembno to, da so v hrastniški občini zaposlili z delom okrog novega statuta kar 25 tovarišev, ki so zaradi dolgoletne delavnosti v komuni seznanjeni z vsem dogajanjem v njej.' Tako so ti tovariši pri izdelavi osnutka izhajali iz svojih lastnih izkušenj, ki jih skušajo kar najbolj objektivno oceniti. Razmišljali so tudi o tem, ali ne bi bilo umestno omogočiti proizvajalcem, mlajšim od 18 let, večjo aktivnost s tem, da bi jim dali pravico, da so voljeni in da volijo v organe delavskega samoupravljanja. Čeprav o tem ne bo govoril osnutek statuta ničesar, je že sama misel vredna nadaljnje javne obravnave, vsekakor pa vsaj tega, da jo zabeležimo. To skupaj z_ možnostjo ustanovitve skupščine delavskih svetov govori o pogumnem poseganju v družbeno problematiko. Š tem pa si pojasnjujemo tudi to, zakaj še vedno niso končali s tem delom, čeprav so ga začeli prvi v Sloveniji. Hočejo ga namreč opraviti temeljito, čeprav s tem tvegajo, da bodo zadnji izgotovili osnutek novega statuta občine. VIKTOR SIREC — Pravilniki vsebujejo mnogo deklarativnega in malo praktičnega, izraženega v formulah in enačbah. — Težave na trgu, prodaja blaga, nakup surovin in spreminjanje instrumentov — vse to se ne zrcali dovolj v pravilnikih, ki so delani za preveč idealne pogoje. — Delovne norme niso natančno določene, pogosto se spreminjajo. To je posledica različnih surovin, vendar spričo tega ni lahko uveljavljati stimulativnih oblik delitve. — Sele potem, ko bodo imele ekonomske enote pravilnike o delitvi, bo mogoče uveljaviti tjsto, kar je zapisano v pravilnikih podjetja. Odgovor strokovnjakov na vprašanje, kaj se je v minulih dveh letih spremenilo v odnosih in pri samoupravljanju: — Vsi smo bili navdušeni, ko se je po sprejetju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov začela akcija za bolj ekonomično poslovanje in za varčevanje. Skoda, da tega nismo izvedli v celoti. — V kolektivu je čutiti novega duha ter spodbudo k pridobivanju strokovnosti in k večje delovni vnemi. — V samoupravljanju in v naših medsebojnih odnosih je mnogo novih elementov, vendar, so še vedno bolj na papirju kakor v stvarnosti, čeprav je dejstvo, da se je v minulih šestih mesecih spremenilo več kot prej v dveh letih. DRUGA SLIKA: VISOKO KVALIFICIRANI IN KVALIFICIRANI DELAVCI Tudi ta skupina približno ustreza strukturi kvalifikacij v kombinatu: dva visoko kvalificirana (strojnik in tekstilec) in trije kvalificirani delavci, kate- rih eden je iz pomožne enote (elektrikar): — V naših odnosih se je zadnje čase toliko spremenilo, da preprosto ne spoznam več prejšnjega kombinata. — Spremenilo se je marsikaj, vendar ne izvajamo vsega tako, kakor smo si zamislili, po mojem zato ne, ker nam primanjkuje strokovnih služb. — Zdaj je za 80 odstotkov drugače, kot je bilo prej. Prihranki, varčevanje — to je nekaj povsem novega pri nas. Škoda, da tega še ni čutiti tudi pri delitvi dohodka v ekonomskih enotah. — Težko je uveljaviti naše pravilnike, saj sestavljajo 90 odstotkov delovne sile novi delavci, ki so prvič v tovarni. — Delitev dohodka na temelju dela po normi in po učinku — to je za nas novo. — Škoda, da se lepo zasnovane določbe izvajajo samo na ravni podjetja. — Če bo statut uzakonil tisto, kar smo • dosegli doslej, bo to lepa osnova za nadaljnje razvijanje odnosov. TRETJA SLIKA: NEKVALIFICIRANI IN POLKVALIFICIRANI V tej skupini so bile samo delavke, ki so med zaposlenimi v večini in v glavnem brez večjih kvalifikacij. — Pravilnike smo sprejemali prenaglo. Marsičesa nismo razumele. — Preden je bila razprava v enotah, nismo mogle prečita-ti pravilnikov, ker — ne znamo brati, na sestankih pa so prebrali samo odlomke. — Vemo za določbe o prihrankih, ne vemo pa, zakaj jih ne izvajajo. •— Razumljiv nam je sistem dela po normi, vsaj približno vemo, koliko lahko zaslužimo na mesec. — Zadnje čase je pri nas veliko sprememb, zlasti odkar imamo ekonomske enote. — Mi v enoti bi morali odločati, kdo bo šef enote, ne pa, da ga postavljajo mimo naše volje. — Sestanki ekonomskih enot pogosto niso dobro pripravljeni; bolje bi bilo, če takšnih sestankov sploh ne bi sklicevali. — Neenak odnos do delavcev in nameščencev. Ce pride delavec prepozno, ga pošljejo domov, nameščencem pa v takih primerih ne odtrgajo od plače. — Mi smo tisti, ki lahko kaj prihranimo, samo... Četudi varčujemo in če kaj prihranimo, ni stimulacije za to. — Pričakujemo, da se bo vse to izboljšalo po izvolitvi svetov enot in da bo potem stoodstotno uveljavljeno tisto, kar borne sklenili na zboru ekonomske enote. Tri slike, ne ravno enake Toda če zajamemo v celoti kar je kombinat storil za ta kraj in okolico in kako je spremenil (in spreminja) svoje ljudi, nam postane jasno, zakaj se prava redkost pojavi, ki smo jih omenili v začetku. Otroški vrtec, ambulante, trije počitniški domovi (dnevna oskrba 25( do 350 din), družbena prehrana zvišanje najnižjih dohodkov za nekaj tisoč dinarjev in prenof pravic na ekonomske enote — vse te vrednote bo mogoče ocenjevati šele čez čas. Tudi mi mislimo, da bo statut, če bo realno uzakonil vse kar so dosegli doslej, na ste-žaj odprl vrata neposrednemu samoupravljanju, zakaj proizvodnja in proizvodnost naraščata, cene in kakovost teriteksa njihovega proizvoda, pa nimaic tekmeca. VLADA FILIPOVIČ RAZGOVOR V CRNOMEL.TSKEM »BELTIJ« V kolektivu mladih proizvajalcev Trije mladi proizvajalci iz Belta odgovarjajo. Jure Damjanovič, tajnik sindikalne podružnice, Julij Škrinjar, predsednik sindikalne podružnice in Tone Cindrič, " član DS. Mladi proizvajalci iz kolektiva, v katerem povprečna starost zaposlenih ne presega 27 let V delavskem svetu in organih samoupravljanja je 75 odstotkov -mladih«, kot so povedali sami. Brez posebne zadrege se je razvil razgovor o proizvodnji, o raznih težavah in slabostih, ki jih niso prikrivali, ampak so jih z dobršno mero kritičnosti brez nepotrebnega sramu odkrito našteli. Hkrati pa smo se pogovorili tudi o življenju kolektiva mladih livarjev. O tem, kako je razvito športno udejstvovanje in kako kulturno prosvetno delo, kar nas je zanimalo zlasti zato, ker se 95 odstotkov vseh zaposlenih vozi na delo bodisi z vlakom, bodisi s kolesi in drugimi prevoznimi sredstvi. Morda bi začeli kar s vprašanjem, kako proizvodnja v prvem polletju? — Z realizacijo nekoliko zaostajamo za planom, medtem ko smo ga v fizičnem obsegu proizvodnje dosegli. Uspeh je toliko večji, ker smo uspeli na-dbmestiti zaostanek iz prvega četrtletja. Vrednost proizvodnje v prvem polletju znaša 560 milijonov dinarjev. Težave z reprodukcijskim materialom iz začetka leta so odpravljene, samo nabava elektromotorjev in stikal za vibro preše ne poteka v redu, ker moramo oboje uvažati. Tudi težave, ki so nastale v prvem četrtletju zaradi nezadostno pripravljenega prehoda iz ročne na strojno proizvodnjo, so že za nami. Vaš obrat je v rekonstrukciji, povejte prosim kaj več o tem. — Prva stopnja rekonstrukcije se že približuje koncu. Letos smo z lastnimi sredstvi nabavili nekaj nove strojne opreme. Livarna je pravkar v remontu in bo z izpopolnjenimi zmogljivostmi stekla v avgustu. Računamo, da bomo v oktobru ali v novembru pričeli z me-hanstom postopkom oblikovati večje odlitke, ki smo jih doslej delati ročno. Na ta račun je naš letošnji proizvodni plan precej visok, saj moramo ustvariti nekaj čez milijardo dinarjev bruto proizvoda. ' . Med drugim proizvajate tudi gradbene stroje. Ali so vzroki za nedoseženo realizacijo v zastoju prodaje teh proizvodov? — Del krivde je tudi tukaj, vendar računamo, da bo pro- daja gradbenih strojev letos stekla. Pri tem pa seveda ne zanemarjamo načela, da' mora biti proizvodnja usmerjena za trg in resno razmišljamo, kaj proizvajati, da bi dosegli realizacijo. Vzporedno s tem pa sproti odpravljamo razne težave, ki se zde na videz sicer nepomembne, pa imajo vendar precejšen vpliv na proizvodnjo. Tu imamo v mislih razne notranje rezerve, ki smo jih pričeti letos resno odkrivati in so v mnogočem pripomogle, da smo nadoknaditi do konca polletja to, kar smo zamuditi v prvem četrtletju. Najbrž ne bo škodilo, če se tudi o tem podrobneje pogovorimo. Naštejte nekaj uspehov, ki ste jih dosegli pri tem? — V prvem polletju smo izplačali 13 odstotkov preveč na račun osebnih dohodkov. Storilnost dela se ni povečevala vzporedno s porastom osebnih dohodkov. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov smo seveda popraviti in o zadevi na široko razpravljati z vsem kolektivom. Ker smo vse podrobno utemeljili in razložiti, je šlo brez težav. Ukrepe za povečanje storilnosti pa smo ,i podvzeli že prej. V livarni na primer je znašala mesečna proizvodnja v februarju 100 ton odlitkov, v junijti pa so jih zaradi vsega, kar smo podvzeli, naredili že 327 ton. Podobno je bilo v kovinskem obratu, ki je februarja ustvaril za 43 milijonov din vrednosti, v maju pa za 77 milijonov din. Organizacija dela ni bila najboljša pa tudi strokovnjakov je bilo premalo. V kolektivu je bilo dlje časa čutiti odpor proti inženirjem, vendar smo kaj kmalu spoznati, da lahko sodobno proizvodnjo, ki bo zagotavljala kvaliteto izdelkov in konkurenčne cene, organiziramo samo s strokovnjaki, ki jih bomo v bodoče vedno več potrebovati. Precej preglavic je bilo tudi z odsotnostjo z dela, zlasti v sezoni kmečkih del. Ko smo v kolektivu uvedli laično kontrolo bolnih je stalež bolnikov kaj hitro upadel s prejšnjih 7,42 Ve na 5,29 "/o, vendar se nam še vedno zdi previsok. Povečali smo prihranek surovin in poskrbeli za boljše čuvanje orodja in opreme. Nesreče pri delu sicer ne presegaj c normativov, kljub temu pa sme poostrili HTZ službo in uspeli zmanjšati število nesreč. Kolektiv je sproti seznanjen z delom organov delavskega samoupravljanja, o pomembnejših stvareh pa se pogovorimo pred zasedanjem DS na sindikalnih sestankih. Povedali ste že, da je vaš kolektiv sestavljen največ iz mladih ljudi, saj povprečna starost ne presega v tovarni 27 let, v organih delavskega samoupravljanja pa je preko 75 odstotkov mladih ljudi. Ali imate klub mladih proizvajalcev? — O klubu mladih proizvajalcev smo že večkrat razpravljati in dobro vemo. da bi nam močno koristil. Za sedaj ga še nimamo, deloma iz objektivnih vzrokov, deloma pa je vmes tudi naša malomarnost. Za družbeno življenje v kolektivu nam predvsem manjkajo primerni prostori. Ti so predvideni v novi upravni stavbi, ki smo jo nameravali graditi že letos. Prostori so ena izmed precejšnjih težav, druga pa jev tem, da se domala ves kolektiv tako ati drugače vozi na delo. Približno 35 odstotkov ljudi se vozi z vlaki, blizu 60 odstotkov pa iz bližnje in daljnjd okolice Črnomlja s kolesi in mopedi. Takšen kolektiv se težko zbere, teže je v njem organizirati družbeno življenje. Kljub temu imamo precej razvite razne oblike športnega udejstvovanja, v katerega je vključena skoraj tretjina članov kolektiva. Kegljači in strelci so najbolj živahni, gojimo tudi rokomet, šah, odbojko in nogomet (domači nogometni klub Bela Krajina se.stavlja tri četrtine naših fantov). Lani smo se z veseljem vključili v občinske delavske športne igre, vendar nismo mogli nastopiti z vsemi ekipami, ker so moštva ostalih kolektivov odstopila. Težko najdemo »nasprotnike«, ki bi biti pripravljeni tekmovati z nami, ker je šport na našem področju precej nerazvit. Razen tega imamo tudi svoj zabavni ansambel s pevci. Dokler je še živela igralska skupina PD Mirana Jarca v Črnomlju, smo v njej pridno sodelovati. Letos smo priredili v Črnomlju in ns Vinici samostojen večer domačih pesmi in napevov, s takšnimi nastopi pa nameravamo nadaljevati še naprej. POLOVICO SAMI. POLOVICO KOOPERANTI RALEIDOSKOP I I p s I I e i m | 1 Prosvetna inkvizicija S takšno ali drugačno inkvizicijo smo pri nas že zdavnaj opravili. Seveda pa s tem še zdaleč ni rečeno, da se kdaj pa kdaj vendarle ne pojavi kdo, ki bi hotel zaigrati vlogo inkvizitorja. Toda v vseh teh primerih ne gre v bistvu za nič drugega, kot za človeško neumnost, ki kdaj pa kdaj udari na površje. Nič hudega sluteč je pred časom razobesil upravnik kinematografa plakate za novi film in k slikam v vitrini primaknil še pripis: mladini primeren. In še pomislil ni pri tem, da so pri nas pravzaprav vesterni nekako na slabem glasu, da jim očitamo komercialne tendence, kvarni vpliv in kdo ve kaj še vse. Gledal je film s svojimi očmi fPBlMECNO ZA- MLADINO] in odkril v njem nekaj več kot golo kavbojko, začutil je, da se za vsem dogajanjem skriva globoka humanistična poanta. Pa se je primerilo, da je prišel tam mimo prosvetni delavec, se ustrašil jezdeca na konju, ki so ga po bokih udarjali teški kolti. V njem se je vzbudila inkvizitorska žilica. »Prišel je iz Laramija, da bi pohujševal našo mladino, jo zavajal na stranpota, vzbujal v njej naslajanje ob strelih,« si je mislil možak. »Upravnik kina pa še pomaga sejati seme zla med našo mladino!-« In je šel sodobni inkvizitor naravnost na postajo Ljudske milice. Prijavit upravnika kina, da širi kvarni vpliv med mladino, zahtevat kazen za to njegovo dejanje. Pa še to je zaliteval, naj bi miličniki preprečili mladini obisk tega filma. V svoji slepi strasti po preganjanju vsega zla, je čisto spregledal, kaj sta scenarist in režiser skrila pod prevleko kavbojke. Zadeva se je sicer končala tako, da so na postaji Ljudske milice pri priči dali stvar ad acta. A nekaj grenkega je pripetljal vendarle pustil. Namreč to, da je omejenost pri nekaterih še vedno velika in da se iz nje tako pogosto rode inkvizitorski popadki. Čudna so pota... Presneto res, marsikaj sem že videl, slišal in doživel, toda na kaj takega, kar sem ondan zvedel in na »licu mesta preveril«, še nisem naletel. V našem lepem in turističnem kraju so sezidali novo poslopje avtobusne postaje, v katerem so investitorji, načrtovalci \n gradbeniki predvideli bife ali po naše okrepčevalnico. Poslopje so svečano odprli in začelo je služiti svojemu namenu, bife pa je bil prazen. Nasproti avtobusne postaje je restavracija, in tovariši na občini so se dogovorili z direktorjem te restavracije, da bo njegovo podjetje opremilo omejeni bife in prodajalo v njem, toda v restavraciji niso pokazali nobene volje za to zadevo, in v vsem mestu niso dobili nobenega gostinca, ki bi bil pripravljen sprejeti ta bife pod svoje okrilje; in ko so bili prostori, namenjeni za okrepčevalnico prazni že več mesecev, so se zglasili čelu ljudje iz druge občine in rekli: »Če vi ne morete, bomo pa mi!« Na koncu se je bifeja usmilila klavnica, obrat kmetijske zadruge, in zdaj je z njim kar zadovoljna. Danes, ko okrepčevalnica na avtobusni postaji prinaša dobršno korist, oziroma, kot so mi rekli, »dobro gre«, pa ni gostinca, ki je ne bi bil pripravljen vzeti pod svoje okrilje. In, zanimivo, zdaj so se celo spomnili, da je nekoliko nerodno, če se nekdo ukvarja z nečim, kar ne soa.i v njegovo stroko. i Ne vem, na kaj so mislili avtorji te čudne štorije, ko so jo začeli ustvarjati, res ne vem, ali je šlo za lenobo ali za kaj drugega; in ko sem poprosil tovariša, o katerem so mi rekli, da se na te zadeve razume, naj mi pojasni, zakaj je okrepčevalnica na avtobusni postaji doživela takšno zamotano usodo, je skomignil z rameni in dejal: »Čudna so pota...« H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Prosvetni delavec, Tolmin — B. SAMARIN 2. Gornja Radgona — JANEZ VOLJČ 1 g ^'giiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiniiiiniiinnnnniiiiiiiiiiiiniiiiiiiinnniiniiiiiminiiimiiiiniiiiiiiiiiifflniniiimniiiiiiiiiiinniiinniiiiiniriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliniiiniiiiiii' Včeraj kupec, danes prodajalec licenc Pri proizvodnji tovornjakov in avtobusov TUM sodeluje 70 tovarn iz vse države Motorna vozila z značko »TAM«, ki jih pogosto srečujemo na naših cestah, prihajajo iz Maribora; pri njihovi proizvodnji sodelujejo razen 4.500 »tamovcev« tudi kolektivi kakih 70 večjih in manjših podjetij iz drugih slovenskih krajev ter iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine in Črne gore. Zato pravijo Mariborčani, da sami proizvajajo polovico/drugo polovico pa njihovi kooperanti. Letos bodo kupci dobili 3.200 vozil TAM in» cele gore« nadomestnih delov v skupni vrednosti okoli 26 milijard dinarjev. »Zakaj je kooperacija TAM tako uspešna?« »Zato, ker je kooperacija za našo tovarno in za njene partnerje dolgoročna proizvodna orientacija, ne pa nekakšna moda ali ukrep za ublažitev občasnih kriz v obratih,« pravi generalni direktor TAM ing. Stojan Perhavc. »Kaj vas je napotilo k temu, da iščete kooperante vsepovsod po državi?« »Perspektivni razvoj tovarne. Že takoj v začetku smo spoznali, da brez sodelovanja z drugimi podjetji ne bo mogoče naglo napredovati. Bodočnost podjetja in ekonomski račun sta nas prisilila, da smo iskali sodelavce v vseh krajih po državi ne glede na občinske, okrajne in republiške meje. Spočetka ni šlo brez težav, kasneje smo si pridobili izkušnje in prešli na večje serije. Začeli smo tudi izbirati med kooperanti. Tako je naše sodelovanje zavzemalo iz dneva v dan širši obseg, dobilo je dolgoročni programski značaj« »Ali podpirate svoje partnerje in kako?« »Kooperacija ne gre sama od sebe. Kooperantom je treba pomagati tehnično, organizacijsko, kadrovsko in finančno. To je dolgotrajno delo, ki zahteva velike napore in še več potrpežljivosti, vendar se perspektivno bolj izplača kot kramarska proizvodnja ali kot sestavljanje vozil iz uvoženih delov po tuji licenci. Kaj vse je mogoče doseči s skupnim, potrpežljivim delom, kaže proizvodnja krogličnih ležajev, črpalk za vbrizgavanje, hidravličnih zavor, drsnih ležajev in električne opreme za vozila. Po zaslugi kooperacije nam ni treba uvažati teh in mnogo drugih delov.« rajo uvažati polizdelke. Industrija motorjev ima izgubo, skupnost pa mora dajati znatna devizna sredstva. TAM in Industrija strojev v Rakovici se zavzemata za to, da bi Kotorčani dobili tudi potrebna dodatna sredstva, da bi čimprej v celoti proizvajali drsne ležaje, s čimer bi vso motorno industrijo rešili uvoza teh proizvodov. OBSEG SODELOVANJA PRI DOKONČNIH IZDELKIH — 5,6 MILIJARDE DINARJEV NA LETO TAM je zasnovala še nekaj oblik kooperacije. Vsepovsod po državi ima stalne partnerje, ki ji pošiljajo posamezne dele, Kranjska »Iskra«, ljubljanski »Saturnus« in banjaluški »Rudi Čajevac« skupno proizvajajo električno opremo za vozila. »Petar Drapšin« iz Mladenovca pošilja bate, »Ikarus« iz Zemuna hladilnike za olje in filtre za zrak, Industrija motorjev in traktorjev iz Beograda motorje, »Miloje Zakič« iz Kruševca razne tehnične gume, »Prva peto-ljetka« iz Trstenika zračne zavore in amortizerje, »Bratstvo« iz Travnika razne dele v vrednosti 75 milijonov, »Soko« iz Mostara kardanske gredi, ->Mu-nja« iz Zagreba akumulatorje itd. Vrednost tega sodelovanja znaša 3,6 milijarde dinarjev na leto. Po drugi strani pa izdeluje TAM v svojih obratih delovne stroje, šasije, motorje in razne druge dele za potrebe industrijskih podjetij v skupni vrednosti približno dve milijardi dinarjev na leto. KOOPERACIJA Z »DETJTZOM« IN »EL NASERJEM« »Dobra kvaliteta naših proizvodov ter večje serije tovornjakov in avtobusov nam omogočajo razvoj kooperacije tudi z našim licenčnim partnerjem in z egiptovskim ,E1 Naser’,« je dejal direktor Perhavc. »Že prihodnje leto se bomo z »Deut-zcm« izenačili, se pravi da se bodo naše obveznosti do njega zmanjšale, njegova naročila pri nas pa povečala. Vse obveznosti do »Deutza« bomo poravnavali s pošiljanjem raznih zahtevnih delov vozil. Brž ko bodo zaključeni sedanji razgovori, TAM ne bo več obremenjevala deviznega sklada naše skupnosti, to pa je za naš kolektiv velik uspeh. »Izdelovati smo začeli manjše štiricilindrične avtobuse, ki so se izkazali kot zelo primerni za egiptovske razmere. Potem ko smo poslali prvih 50 vozil, se je razvilo sodelovanje z egiptovskim podjetjem »El Naser«. Odstopili smo jim svojo dokumentacijo, dajemo jim strokovno pomoč, na prakso smo vzeli njihove inženirje, da bodo čimprej izdelovali to novo vozilo.« Tako se je kolektiv Tovarne avtomobilov Maribor (TAM) s širjenjem kooperacije v državi razvil iz včerajšnjega kupca v proizvajali drsne ležaje, s či-vozila. J, P. Ni dolgo tega, ko so glasilke za harmonike uglaševali še s pilo. Sedaj so pa sami izdelali iz fenov majhne brusilke in delo gre veliko hitreje izpod rok PROBLEMI GOSPODARJENJA V MENGEŠKI »MELODIJI« NA REŠETU: KVALITETA IN PROIZVODNI STROŠKI |j!ll!lllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllll^ »Prodaja naših izdelkov je odvisna tudi od vre- J M mena,« pravijo v »Melodiji«. Malce čudno se sliši. || gj toda njihove izkušnje kažejo, da je to vendarle res. jg i Suša na jugu ali druge vremenske neprilike imajo jj 1 velik vpliv na zmanjšanje prodaje glasbil, ki gredo j g sicer zlasti v južnih republikah dobro v promet. g g Ta negotovost pri prodaji izdelkov vsekakor do- [g j§ slej ni mogla pozitivno vplivati na proizvodna pri- g g zadevanja v kolektivu. Zato so v »Melodiji« začeli g g posvečati večjo pozornost izvozu. Vse kaže, da so g 1 prav izvoz in njegovi problemi pozitivno vplivali g g na proizvodne rezultate mengeškega kolektiva. O 1 1 tem je tekla tudi beseda na zadnjem zasedanju de- g g lavskega sveta. j illlllllllllllll!lllill!llllllllllllllll!lll!llll!ll!llllll!llllll!lllllllll!llll!l!llll!llll!lllll!l!llllll!llllllllllllllll>llllll!ll!l!lllllll!ll>llll>IIH!ll!l!lll KAKO SO UVEDLI PROIZVODNJO KROGLIČNIH IN DRSNIH LEŽAJEV TER DRUGIH DELOV Ob pomoči TAM se je v Beogradu razvila industrija krogličnih ležajev. Spočetka kolektiv ni mogel napredovati, ker ni imel orodja in potrebnih izkušenj. Mariborčani so mu priskočili na pomoč pri izdelavi zapletenega orodja in pri preverjanju kvalitete izdelave. Za praktično preizkušnjo ležajev so pridobili svojega licenčnega partnerja, tovarno »Deutz« iz Kolna. Tako se je skrajšalo obdobje uvajanja lastne proizvodnje; kakovost ležajev beograjskega kolektiva ne zaostaja za nemškimi. »Rikardo Benčič« z Reke da-j,e polovico delov črpalk za vbrizgavanje, v bližnji prihodnosti jih bo izdeloval skoraj v celoti. Dolga je zgodba'o tem, kako so prešli Rečani od standardne črpalke po »Friedmann-Mayer-jevi« licenci na proizvodnjo črpalk za vozila TAM. Ob prizadevanju TAM je prišlo do sodelovanja med reškim podjetjem ter nemškim »Deutz« in avstrijskim »Friedmann-Mayer-jem«. Mariborčani so prevzeli ulivanje ohišja in izdelavo nekaterih delov Iz tega sodelovanja štirih se poraja prva sodobna domača »črpalka za vbrizgavanje. Letos potrebuje TAM za 450 milijonov dinarjev teh črpalk. Proizvodnjo hidravličnih zavor so »tamovci« poverili kra-gujevški »Mladosti«. Odstopili so ji svojo dokumentacijo in orodje, usposabljali so njene ljudi, v Kragujevac so poslali svoje strokovnjake. Spočetka ni šlo brez spodrsljajev, zdaj pa so Mariborčani zadovoljni s kakovostjo hidravličnih zavor, ki jih dobivajo od »Mladosti«. Izdelava domačih drsnih ležajev še ni dokončno obdelana. Ta proizvod so poverili Industriji ležajev v Kotom, vendar kotorska tovarna ni dograjena. Dobili so sredstva samo za mehanično obdelavo, to pa je šele 20 odstotkov celotnega postopka pri proizvodnji ležajev, zato ino- Najprej nekaj podatkov. V prvem polletju lani je bilo v kolektivu zaposlenih povprečno 396 ljudi, ustvarili pa so 77 milijonov čistega dohodka, v letošnjem prvem polletju pa je kolektiv štel povprečno le 291 članov, čisti dohodek pa je znašal 75 milijonov dinarjev. Podatki tudi kažejo, da se je produktivnost povečala za 33 c/r. Lani so v tem obdobju lahko namenili za sklade le 2 milijona, letos pa že 13 milijonov. Seveda je glede na to, da je lani na enega zaposlenega odpadlo 194.000 dinarjev čistega dohodka, letos pa 257.000 dinarjev, treba pripomniti, da so cene izdelkom ostale iste kot lani, oziroma so jih nekaterim instrumentom celo znižali. Kaj je privedlo kolektiv do teh rezultatov? V dokajšnji meri so rezultati prav gotovo posledica lanskoletne situacije zaradi reklamacije in stornira-nja precej obsežnega naročila s strani nekega inozemskega kupca. Oddelek brenkal je takrat moral zmanjšati svojo proizvodnjo od prejšnjih 700 na 400 kitar mesečno. Morda je prav majhen delček medeninaste pločevine na kitari, ki ni vzdržal natega žic, povzročil, da so v kolektivu začeli proučevati rezerve v delovni sili. Odločili so se, da novih delavcev ne bodo več sprejemali, naravna fluktuacija pa je bila takrat še precejšnja. Toda kljub temu so morali poiskati novo zaposlitev tridesetim delavcem. Rezerve delovne sile, ki ji dotlej niso posvečali kdo ve koliko pozornosti, so bile vidne. Delna reorganizacija tehnološkega postopka, zlasti uvedba sistema delitve osebnih dohodkov po proizvodnih rezultatih ekonomskih enot, sta kmalu pokazali svoje prednosti. To nedvomno potrjujejo tudi gornji podatki, ki hkrati opozarjajo, da se kolektiv »Melodije« čedalje bolj zaveda svoje perspektive, ki pa ni v proizvodnji za vsako ceno, pač pa v ceneni in kvalitetni proizvodnji. Prav zaradi tega so pri obravnavanju proizvodnih rezultatov v prvem polletju dali prednost dvema vprašanjema: kvaliteti in boljšemu izkoriščanju delovnega časa. Ko bi ne bilo lanskega spodrsljaja v kvaliteti kitar, ki pa ima pravzaprav vzrok v kvaliteti pločevine, bi bil letošnji izkupiček od izvoza precej višji od lanskega. Tako pa so letos na novo pridobili kupce za kitare v Švedski in Franciji, vzorce harmonik pa so zahtevali tudi kupci iz ZDA, Kanade in Velike Britanije, čeprav uvažajo le 10 % reprodukcijskega materiala, predvsem glasilke za harmonike, vendar rabijo letno za okrog 45.000 dolarjev deviz. Menijo pa, da bi se naši proizvajalci harmonik lahko skupno dogovorili za izdelavo glasilk doma. Posebno pereč problem, katerega rešitev bi gotovo mnogo prispevala k še večji produktivnosti, pa so bolezenski in drugi izostanki. Število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni nad 7 dni je letos v prvem polletju poraslo za 60 °/»-Vsi izostanki pa so se povečali kar za 76 % in predstavljajo 10,4 9o razpoložljivega delovnega časa. Delavski svet se je zelo odločno zavzel za zmanjšanje iz* ostankov. Sklenili so poostriti kotrolo, ker so ugotovili, da niso redki primeri, ko člani kolektiva izkoriščajo svoj bolniški dopust za opravljanje kmečkih in drugih del. Jasna stališča in odločni sklepi samoupravnih organov v Melodiji bodo, kot kaže, pomagali kolektivu še bolje izkoristiti notranje rezerve, na katere so zelo konkretno opozorili tudi polletni rezultati gospodarjenja- I i 1» ^ ravijo, da je ne-1 S koč poslal kmet svojega sina v šo-lo in ko se je leta med počitnicami vrnil domov, je ležal pod hruško, kmet pa je kosil. In oče je vprašal sina: »Ti, kako se po latinsko reče kosa?« Fant se je pretegnil in tja-vendan dejal: »Kosus!« Pa kmeta želja po znanju še ni popustila in spet je vprašal sina: »Ti, kako pa se po latinsko reče trava?« Fant pa je zinil: »Travus!« In potem je oče, ko je zastavil novo vrsto, dejal: »Prav, sinko, če je tako, potlej primi kosus in kosi travus, drugače se za malico pod nosom obriši.« Ne vem, če je ta zgodba resnična, toda, denimo, da se je tako začela počitniška praksa študentov, Seveda je spočetka imela še nekatere pomanjkljivosti, kajti vsak začetek je težak, toda Sčasoma se je izpopolnila, dobila je domovinsko pravico in zdaj, ko imamo reformirano šolo oziroma ko nameravamo imeti reformirano šolo, postaja sestavni del rednega pouka. Sicer pa o praksi in o njeni zgodovini lahko površno rečemo tole: "«r ~t začetku je bila », / praksa, teorija pa W se je pojavila " šele pozneje in kolikor bolj so ljudje kompliciran svoja življenjske postopke, toliko večjo veljavo je imela teorija, ri«" :r ni med njima prišlo do odkritega spopada, ki se še dandanes :ii povsem končal. Prc isa je ubirala svojo smer, teorija pa svojo in ljudje so se kregali, katera od obeh omenjenih zvrsti človekovega udejstvovanja je edino zveličavna, in leta in leta in še dlje so razmišljali, kaj je bilo prej: jajce ali kura. Pa so se tega krega naveličali — menda zato, ker so imeli na dnevnem redu veliko bolj aktualnih kregov — in so ga zaključili s kompromisom: v šoli teorija, med počitnicami t>% «r»-Ta kompromis je naša reformirana srednja strokovna in višja šola oziroma šola, ki šele bo reformirana, priženila in se za zdaj, ko še nima svojih otrok, mora bolj ali manj zadovoljiti z njim. "a, v aj bo zgodovine dovolj in naj I spregovori prak-*4" ” s a. Besedo imajo fantje in dekleta iz srednjih strokovnih in višjih šol, ki so med šolskimi počitnicami prišli za mesec dni v Kar-tonažno tovarno v Ljubljani, da bi nabrali nekaj praktičnega znanja in tudi, zakaj bi skrivali, nekaj božjakov. I 1 1 iiiiiiiir NJIHOVA KAJ SE BOM NAUČIL V REMONTNI DELAVNICI? DELATI, SEVEDA! Iz primoža je vzel nekakšno os z zobatim kolesom na epem koncu in dejal: »To je gonilna os stroja za izdelovanje tekstilnih cevk. Večkrat se pokvari.« Igor Šemrl je visok in suhljat fant — je pač v tistih letih — in, zanimivo, ne reče: »V tem oddelku ...« pač pa: »Veste, v našem oddelku so stroji stari, zelo izrabljeni.« Dve leti že hodi v strojni oddelek Srednje tehnične šole. Ni štipendist te tovarne. Sploh ne dobiva nobene štipendije. »Prosil sem že zanjo, pa bom še,« je dejal. »Če študenta štipendira tovarna, potem je zavestno in podzavestno povezan z njo, ve, da je praksa, čeprav je zelo kratka, priprava za kasnejše delo prav v tej in tej tovarni in zanima se za vse, kar se v kolektivu dogaja; počuti se kot član kolektiva. Če pa med počitnicami obhodi več tovarn, na primer, če odsluži tri obvezne prakse v treh različnih tovarnah in končno se zaposli v četrti, že res, marsikaj je videl in se naučil, toda ni se specializiral. Ve vse in ničesar. Zdaj pa so taki časi, da se človek mora specializirati.« Igorju so ob začetku prakse zaupali evidenco zastojev strojev v oddelku za izdelavo tekstilnih cevk, kmalu pa je ugotovil, da ta posel lahko opravi v poldrugi uri. Pa je šel k vodji ekonomske enote in prosil, naj mu dovolijo, da bi prva dva tedna pomagal strojnikom, drugo polovico meseca pa delal v remontni delavnici. »Zakaj?« sem vprašal. »Kaj bi se rad navadil v remontni delavnici?« Pogledal me je kot pogledamo človeka, ki ne ve nečesa, kar je že vsem znano, in dejal: »Česa se bom navadil? Delati! Spoznal bom stroje.« »Spočetka nisem vedel, kam bi se del. Končno sem se odločil za strojništvo. In kolikor bolj sem študiral, toliko večje veselje sem dobival za stroje. ■Zato sem tudi dejal, naj me pošljejo v proizvodnjo in moji želji so ustregli.« (Tole pa naj ostane med nami. Če bi fant zvedel, bi se mogoče prevzel. Hinko Glavič, vodja ekonomske enote, v kateri Igor dela, je namreč dejal: »Kar prav nam pridejo takile fantje, dober odnos imajo do dela, sebi koristijo pa tudi nam.«) VSAKA IZKUŠNJA, KI JO SEDAJ PRIDOBIMO, BO POTLEJ, KO BOMO DELALI V TOVARNI, KAR DOBRO PRIŠLA Andrej Trupej, ki bo letošnjo jesen šel v IV. letnik Srednje ekonomske šole in je že dve leti štipendist Kartonažne tovarne, je pojasnil: »V naši tovarni je štipendiranje urejeno takole: Če hodiš v prvi letnik srednje strokovne šole, dobiš 5500 dinarjev, potem vsako leto tisoč dinarjev več, tako da dobivaš v četrtem letniku 8500 dinarjev na mesec. Hkrati pa je štipendija odvisna še od uspeha. Dober šolski uspeh ti zagotovi prej omenjene vsote, prav dober 10 % več, odličen pa 20 % več, medtem ko ti zadostni prinese 10 %, nezadostni pa 20 odstotkov odtegljaja.« Potlej se je nekam negotovo zasmejal in dejal: »Jaz sem že šel dol, potem pa spet gor.« Andrej dela v računovodstvu. Knjiži sadlakonte. »Še kar zanimivo delo,« je dejal. Po malem spoznava poslovanje tovarne, v kateri bo čez leto in dan polnopravni član kolektiva. »Zdaj ni več tako, kot je bilo nekoč, da je lahko štipendist po končanem študiju pokazal figo tovarni, ki ga je štipendirala. Podpisali smo pogodbe in moramo priti v našo tovarno, zato bo vsaka izkušnja, ki jo sedaj pridobimo, potlej kar dobro prišla.« (Zadnje leto so v Kartonažni tovarni štipendirali 21 mladih ljudi, ki obiskujejo srednje strokovne in višje šole. Mnogi med njimi so bili na praksi od 15. junija do 15. julija. Zdaj jih je malo, so samo štirje. Hkrati z njimi pa je delalo in dela v Kartonažni tovarni precej dijakov in študentov, ki niso štipendisti tega podjetja.) V ZAČETKU NI BILO LAHKO, SEDAJ PA ŽE KAR GRE »Letos sem prvič prišla v tovarno. Popolna novinka. In takoj ko sem sedla za mizo, ki so mi jo dodelili, sem morala sestaviti dopis. Ni bilo lahko, sedaj pa že gre. Največ se ukvarjam s strojepisjem, včasih pa tudi s stenografijo.« Erika Jekovec je letos uspešno končala tretji letnik Ekonomske srednje šole in ker je štipendist Okrajne trgovinske zbornice (sedaj Gospodarske), je bila prepričana, da jo bo zbornica poklicala na prakso. Ker pa je tamkaj prišlo do nekakšne zmešnjave (pomotoma so v akte zapisali, da razreda ni izdelala in so ji rekli, da s prakso ni nič in da ji bodo tudi štipendijo vzeli) je prišla na prakso v Kar-tonažno tovarno. Medtem pa so v zbornici napako popravili. »Sicer se ne nameravam posvetiti tipkanju in stenografiji. Vendar tudi pri tem delu precej pridobim. Delam v nabavi in pišem številne dopise in marsikaj zvem, kar prej niti slutila nisem. Ne vem pa še, za kakšno delo bom prijela, ko bom končala šolo. Za zdaj pa me še najbolj veseli komerciala.« (Ne poznajo razlike med svojimi štipendisti in drugimi šolarji, ki so v teh počitniških dneh prišli v tovarno. Vse so lepo sprejeli, jim razložili zgodovino podjetja, jih popeljali v proizvodne oddelke, jim razložili tehnološki proces in organizacijo dela ter jim s tem omogočili, da se vživijo v njihov delovni kolektiv.) v Soli je vse učenje NA VIŠJI RAVNI »Je razlika med šolo in prakso v tovarni, seveda je. V šoli je vse učenje na višji ravni. Zveš veliko, naučiš se vsega, toda predvsem načelno. Pa prideš v tovarno, pišeš dobavnice, kontroliraš, koliko je izdelanega, pišeš opomine in sestavljaš sezname opominov, ki jih je tovarna poslala dolžnikom, in spoznaš, da tisto, kar se naučiš v šoli, ni dovolj za pošteno delo v tovarni.« Lojze Štepec se bo jeseni vpisal v IV. letnik Ekonomske fakultete, dve leti že dobiva štipendijo Kartonažne tovarne (zdaj 10.500 din na mesec in še nekaj več, ker je dober študent), prihodnje leto ob tem času, mogoče kakšen mesec kasneje, pa se bo zares vključil v ta kolektiv. »Lansko poletje sem delal v računovodstvu in to mi je omogočilo, da se letos, ko delam v komerciali, ne počutim več kot začetnik. Sicer pa je najbrž dva meseca obvezne prakse v vseh štirih letih študija na fakulteti nekoliko premalo. Seveda pa človek, če dobro izkoristi ta dva meseca, lahko marsikaj zve. Ne samo to, kako naj piše dobavnice, pač pa se tudi lahko vsaj malo vživi v tovarno.« In pripoveduje, kako bodo poslej nagrajevali uslužbence v komercialnem oddelku, kajti stari sistem, kot so ugotovili, ni dovolj spodbujal k večji skrbi za bolj ekonomično poslovanje. »Potlej bo, kot zdaj razmišljajo in govore, tudi komerciala plačana po učinku: po plačani realizaciji.« (Praktikanti, ki so že lani bili' v tej tovarni, vedo veliko povedati tudi o spremembah, ki so se v zadnjem letu dogodile v kolektivu, ki jih štipendira, o prizadevanjih, da bi čimprej zaključili zadnjo fazo rekonstrukcije ter omogočili boljšo notranjo organizacijo upravljanja podjetja, oblikovanja in delitve dohodka. ZDAJ POSTOPNO OBNAVLJAMO STARE STROJE France Zbačnik je končal tretji letnik strojne fakultete, Peter Varlec pa drugi letnik strojnega oddelka Tehniške srednje šole. Peter je prvič na praksi, France pa drugič. Gba delata v konstrukciji in kot si pomagata pri delu, tako sta si pomagala tudi pri pomenku. France: »Stroji za izdelovanje tekstilnih tulcev so stari. Le dva sta nova, pravzaprav prenovljena, in pretežni del novih delov so naredili v naši tovarni. Zdaj postopno obnavljamo tudi druge stroje. Zaradi tolikšne izkoriščenosti strojev je namreč veliko zastojev in trudimo se, da bi čim več strojev obnovili ter zagotovili, da bi jih kar najbolj izkoristili.« Peter: »Nekatere dele, ki jih v naši tovarni ne morejo izdelati, nam napravijo druge tovarne, tiste pa, ki so bolj enostavni, naredimo doma. Midva riševa zanje načrte, pravzaprav riše jih tale tovariš (in pokaže na Franceta), jaz pa jih prerisujem.« (Seveda pa ob vsem tem mislita tudi na plačilo, ki ga bosta dobila za svoje delo. Kdo pa ne bi? Delavski svet je sklenil, da bodo plačali praktikantom tudi do 13.000 dinarjev na mesec, višina te nagrade pa bo odvisna od dela, ki ga je praktikant opravil in od njegovega prizadevanja) ZGODBA O ZAMAŠKIH IN POGONSKI STROJI Sonja Žurga, ki dela v pripravi dela in se ji je zdaj tovarna prvič predstavila, je v teh nekaj dneh, odkar je na praksi, že spoznala, kaj se zgodi, če nekdo v podjetju kaj napačnega naroči ali stori. »Zgodilo se je, da je delavka, ki dela kartonske zamaške za steklenice, v katerih prodajajo jogurt — na teh zamaških pa so zapisani dnevi, denimo: ponedeljek, torek itd. — vse vrgla v eno vrečo in potem so nam to vrečo poslali v pripravo dela in smo zamaške tri dni sortirali po dnevih. Najbrž smo tudi mi bili nekoliko krivi za to zmešnjavo, ker je menda bilo naše navodilo pomanjkljivo in to se nam je maščevalo.« * Letos, ko je Janez Grmek končal tretji letnik strojnega oddelka Tehniške srednje šole, je že tretje leto na praksi. Lani in predlanskim je bil v Mlino-stroju v Domžalah in je spoznal delo v montaži, v pripravi dela in v konstrukcijskem oddelku, sedaj pa se ukvarja s tehnološko pripravo dela in s planiranjem materiala. »Še nimam štipendije,« je pripovedoval, »pa bi jo lani v Mlinostroju lahko dobil. Toda tam potrebujejo le ljudi s srednjo strokovno izobrazbo, jaz pa bi se rad po končani srednji tehniški vpisal še na strojno fakulteto.« Najbolj ga zanimajo pogonski stroji in ko govori o svojih načrtih, čutiš, da ne bo odnehal prej, dokler jih ne bo uresničil. »Pa tudi tale posel, ki ga sedaj opravljam, je zame koristen. Spoznavam, kako so urejeni notranji materialni in proizvodni odnosi in ko bom zapustil šolo, bom veliko laže prijel za y delo.« (Koliko vsega so mi še povedali. O sebi in o svojih načrtih, ki v stikih s tovarno dobivajo jasnejše obrise, o problemih proizvodnje in organizacije dela, ki so jih zdaj prvič spoznali, o katerih vzrokih in rešitvah pa za zdaj še ne morejo govoriti, saj so šele pokukali v tovarno.) IN ZAKLJUČEK Zdi se mi, da po vsem tem, kar so povedali tovariši, ki v teh vročih poletnih dneh nabirajo v Kartonažni tovarni praktično znanje, zaključek ni potreben. Naj ob koncu povem le to, da so vsi mojstri, preddelavci in šefi oddelkov vedeli povedati o praktikantih precej dobrega in prav nič slabega, študentje pa so mi rekli, da so jih lepo sprejeli, podučili o vsem, kar mora vedeti človek, ki dela v tovarni in da se počutijo skoraj tako, kot stari člani kolektiva, ne pa kot ljudje, ki so samo za mesec dni pogledali v Podjetje. JANEZ VOLJČ M Pl •/*« ni »' ’ • ■ Bt-hiSs • 7. ' *sf y.'V i-SSiSCi *--«4 .. iE^^rrwiiBBiiiwiiwiiMiii»iiwiii»iiiiiiiiiawww>«wwaMW^«wiigiiwiiiau)»B»iwwwa Ko smo omenili bližino dr-avne meje z Italijo, ki jeuvoz-mk precejšnjih količin različ-jega usnja, ter Tovarne čev-Jev, smo vedeli, da bi morali Podjetju delno preusmeriti Proizvodnjo in da bi zato potre-P°vali dodatna sredstva. Hkra-U Pa smo vedeli, da bi v njihovi skladih lahko bilo tudi več redstev. Ni še dolgo tega, ko je Prejel delavski svet sklep o uodatni razdelitvi sredstev med lane kolektiva v višini kakih milijonov dinarjev (skupaj s Prispevki). Če bi ta sredstva porabili za investicije, bi si danes U^orda lahko obetali lepše čase. , Kolektiv Tovarne usnja to-r®) čaka težavno in odgovorno delo. če mu sam ne bo kos, bodo morali poseči vmes tudi obeski organi. Ne sme se dogodi’ da bo zaradi lagodnosti in uaperspektivne politike počasi Usahnila tovarna, v katero so °"a vložena znatna sredstva. L. K. * NOVO MESTO: Zanimanje za počitniško zvezo Okrajni odbor Počitniške ,ez® v Novem mestu vključuje koli 1000 članov, zvečine mla-j P° iz delovnih kolektivov. Za ^Javnost zveze se najbolj za-t rua mladina iz Industrije mo-j^ruih vozil in Tovarne zdravil ni a' UPaj°. da bodo v prihod->3 . P°živili dejavnost te organi-tudi tako, da bodo v ob-hn» rh središčih ustanovili od-e Počitniške zveze. • S. D. KOPRSKO: nikakršno pridobitno dejavnost. Niso redki primeri, da so občasne ali stalne podpore teh ljudi tako minimalne in neznatne, da niso niti približno vsklajene z osnovnimi življenjskimi potrebami upravičencev. Socialne podpore tisoč in celo manj dinarjev niso redek pojav, čeprav gre v večini primerov dejansko za ljudi, ki so povsem odvisni od pomoči družbe ter povsem osamljeni v takšnih gmotnih pogojih preživljajo dokaj žalostno jesen življenja. Sicer je razumljivo, da so izdatki socialnih služb občin tudi v takšni obliki delitve zelo visoki in tudi te postavke pri krčenju občinskih proračunov v večini komun niso ostale pri prvotnih predračunih in predlogih, toda kazno je, da takšen kriterij delitve socialne pomoči nima prav nič skupnega z načeli socialističnega humanizma ter niti zdaleč ne zagotavlja prizadetim eksistenčnega minimuma. Na drugi strani ugotavljajo • ILIRSKA BISTRICA: Komunalni problemi Ilirsko Bistrico sestavljata dve dejansko ločeni naselji, tako da ta kraj šele sedaj z novogradnjami dobiva značaj enega samega mesta. Vsako naselje ima svojo staro nenačrtno grajeno kanalizacijo z iztoki neposredno v strugo potokov Bistrice, Sušca in Kozleka. Vojašnica JLA in del tega mesta imata skupno kanalizacijo, ki je izpeljana po najbližji poti v Sušeč in dalje v strugo Bistrice. Higiensko najslabše je urejena kanalizacija nizkega dela mesta Ilirske Bistrice. Kanalizacija naselja Trnovo pa ima v glavnem odprte kanale, ki se stekajo skupno s hudourniško vodo v reko Reka. Največji problem pa predstavlja že dalj časa kanalizacijsko omrežje na Partizanskem hribu. To območje so začeli zazidavati že leta 1946 po urbanistični zasnovi. Vendar pa kompletnega urbanističnega načrta, kjer bi bila upoštevana tudi celotna kanalizacija, še sedaj ni. Kovinsko podjetje ^ATMOS« iz Maribora-Košaki je letos ob polletju kar za 37,5 °!o preseglo predvideni obseg proizvodnje. »ATMOS« namerava v prihodnje navezati poslovne stike s kupci iz raznih inozemskih držav, kamor bi lahko izvažal razno opremo za pivovarsko industrijo, tako na primer filtre za pivo, centrifugalne aparate za pranje filtrske mase, cedila za hmelj, aparate za mešanje piva in hidravlične stiskalnice za filtrsko maso. Na sliki: 35 m visok jekleni stolp, namenjen z& tovorno žičnico, izdelek tega podjetja. Poletje je tudi čas mladinskih delovnih brigad. 60 mladincev in mladink koprske brigade se je te dni pridružilo graditeljem nove osnovne šole v Kopru. Mladi graditelji bodo pripomogli, da bo to prepotrebno poslopje dokončano do začetka šolskega leta. Srednješolska študentska brigada »Vinka Paderšiča« iz Novega mesta pa je te dni nadaljevala lani začeta dela na cesti Gumberk—Otočec na Krki; druga novomeška brigada »Dragotina Ketteja« pa je prevzela taksacijo v Rogu. Dopisnik iz Novega mesta nam piše, da sta obe brigadi pokazali izredno prizadevnost, saj sta bili posebej pohvaljeni, za 300 °/» preseganje norm, pa sta bili dvakrat proglašeni za udarni brigadi. *e to že socialna pomoč? in ?ererati za socialno pomoč Itn-i^ahdske zadeve v občinah hutnS^e^a okraja vodijo tre-inv"° v evidenci okrog 1250 Padl h 0V’ borcev NOB, otrok in borcev ter vojnih vdov ali *?ern°glih, ki uživajo takšno na* arugačno obliko nomoči — b-itp1*?. ikonskih določilih ali iledtrDih omenjenih referatov, moč ko so invalidnine, po- ^gul' kom Pa(jbb borcev itd. nem lra5?e in vsklajene v glav-se ?, življenjskimi stroški ter spiQf'bliej° dokaj skladno s nikak ° p?ačilno politiko, tega °blikp0r n*. m°č trditi za razne glim' socialne pomoči onemo-ali ’ ki zaradi starosti, bolezni ernoglosti niso sposobni za marsikje, da referenti za socialno pomoč in invalidske zadeve ponekod nimajo točne evidence o gmotnem položaju in potrebah upravičencev ter bi temeljita revizija nedvomno pomenila marsikatero spremembo v korist povsem osamljenih onemoglih ljudi, kajti med upravičenci je precej oseb, ki živijo v družinski skupnosti, pri sorodnikih itd. Večje skrbi občin pa bi morali biti deležni domovi onemoglih, kjer živi le minimalen odstotek povsem osamljenih onemoglih ljudi, kajti oskrbnina se v večini primerov suče nad dvajset tisoč dinarjev, zato je vprašanje, če ne bi kazalo namesto sedanjih majhnih domov za stare ljudi, ustanoviti večji in enoten zavod, ali vsaj dva takšna zavoda — enega za gornje in enega za spodnje koprsko območje. sky Vsa ta vprašanja urejajo v Ilirski Bistrici ves povojni čas nenačrtno, individualno in po potrebi z določanjem lokacij in priložnostnimi ogledi, kar vse povzroča sedanjo neurejenost komunalnih problemov. Sicer obstaja nekaj zazidalnih načrtov, vendar so tako po- Za vroče dni vam nudi LJUBLJANA, Cigaletovo ulico *zb*ro moških srajc s kratkimi rokavi INDUSTRI-pERlLA: NOVO MESTO, MITRA in TOPER mankljivi, da povzročajo stalne težave. Ta ugotovitev velja predvsem za ureditev Partizanskega hriba kot samostojne organsko gradbene celote. Tu je namreč zraslo do danes 28 individualnih hiš in stanovanjskih blokov z okoli 58 gospodinjstvi. Predvidenih pa je še 30 stanovanjskih hiš. Ves ta kompleks ima le 250 m glavne kanalizacije in okoli 100 m tlakovane ceste, ki je zelo slaba in bpez pločnikov. Na to pomanjkljivo kanalizacijo je sedaj priključenih le devet stanovanjskih hiš. Vse ostale hiše pa imajo zgrajene pretočne greznice, po večini z zelo majhnimi zmogljivostmi. Prebivalci tega območja zatrjujejo, da so pripravljeni z lastnimi sredstvi speljati vse odpadne in meteorne vode v mestno kanalizacijo, vendar je to zaradi neurejenega glavnega kanalizacijskega omrežja nemogoče. Nujno bi bilo urediti okoli 670 m glavnega kanalizacijskega omrežja, kamor bi lastniki hiš speljali svoje odpadne vode, ter zgradili še okoli 1170 m ceste s pločniki. Tudi na ostalem območju kanalizacija ni urejena, celo pri novogradnjah ne. Skoro vsi objekti, ki so jih zgradili na drugih zazidalnih površinah v mestu imajo majhne in slabe greznice, delno pa so priključeni na obstoječe odprte kanale. Tako lahko o kanalizaciji govorimo le za majhno mestno območje, saj je v Ilirski Bistrici le 12 kilometrov kanalizacijskega omrežja in bi ga bilo treba zgraditi še najmanj 17 kilometrov. Higienski, gospodarski in turistični razlogi terjajo, da se bodo v tem kraju morali pač čimprej lotiti ureditve tega problema. J. K. • SODAVICA TRBOVLJE: Dnevno 8000 steklenic brezalkoholnih pijač Obrtno podjetje »Sodavica« je nedavno tega najelo posojilo v višini 1,700.000 dinarjev za nakup stroja polnilca ter nekaterih drugih strojev. Z nakupom novih strojev upajo, da bodo povečali zmogljivosti za skoraj 40 odstotkov, se pravi, da bodo lahko izdelovali dnevno že 8000 steklenic brezalkoholnih pijač nasproti sedanjim 5000 steklenicam. Z novimi stroji bodo pocenili proizvodnjo ter neprimerno izboljšali kvaliteto vrsti brezalkoholnih pijač, ker bodo preprečili precejšnje dosedanje izgube ogljikovega dioksida, ki je ena glavnih sestavin teh pijač. • IDRIJA: »Simplex« bo proizvajal koleklorje Ob sodelovanju z »Iskro« bo obrtno podjetje ~»Simplex« iz Idrije začelo s proizvodnjo ko-lektorjev — sestavnih delov starterjev in dinam, avtomobilskih in drugih elektromotorjev. Tovrstne kolek tor j e so doslej izdelali samo v »Iskri« v omejenih količinah, tako da smo jih precej tudi uvažali. Po sedanjih načrtih naj bi že prihodnje leto izdelali 140.000 k elektorjev, medtem ko naj bi leta 1965 dosegli proizvodnjo 300.000 kosov letno. J. S. Il!lli!lillll!lllll!lillll!lllllllllllllillllllllll!!llll!ll!llllllllli!!l!llj|||[lll]|||||||l!llll!il! Il!lllll!!lllllllllllllllllllll!illl!l!l§ BESEDE IN DEJANJA Naši sodelavci iz Kopra. Trbovelj in Slovenskih Konjic po- g H ročajo o razpravah o higiensko tehničnem in zdravstvenem var- = H stvu proizvajalcev: M 0 Analiza staleža bolnih na Koprskem opozarja, da zaradi §§ H visokega povprečja boleznin iz marsikaterega kolektiva odtekajo || H težko nadomestljivi milijoni. Samo podjetje Tomos je na primer n §§ v prvih šestih mesecih letošnjega leta izplačalo zavarovancem || H nadomestilo v znesku 5,2 milijona dinarjev, Zavod za socialno p H zavarovanje pa še okrog 14 milijonov dinarjev. To je bilo na- §f H domestilo za 7.115 delovnih dni. Kako visoka pa bi bila ta števil- n H ka/ če bi prišteli še izpad proizvodnje zaradi visokega staleža |§ §§ (povprečno 6,22 •/» bolnih), menda ni treba posebej opozarjati. || Vzroki: nesreče na delovnem mestu in nezgode na poti v = = tovarno ali domov, najbolj višajo odstotek staleža. v vseh pod- || j|' jetjih, tudi v Tomosu. V sodobno organizirani tovarni, kot je To- §| §§ mos, je tak pojav dokaj nerazumljiv, saj je v Tomosu vsestran- |j H sko poskrbljeno za varnost delavcev. Zato podatek o tolikšnem ^ M številu boleznin opozarja na vrzel pri delovanju službe HTZ. n H Prav tako pa ni moč prezreti dejstva, da je med člani kolektiva = H še vedno razširjena težnja po bolezenskih dopustih fž' osebnih n = interesov. Mnogi lastniki manjših ali večjih obdelovalnih povr- j| H šin so namreč v tovarni le z eno nogo, ter- jim pomeni dohodek || H iz dela v tovarni samo dodatek k dohodkom iz posestva. Zato = H v Tomosu dalj časa razmišljajo o tem, ali bi kazalo namestiti || §§ lastnega kontrolorja. Vendar je očitno, da zgolj izboljšana nad- §| H zorstvena služba ne bo bistveno vplivala na zniževanje staleža. || H 6e se tudi proizvajalci sami ne bodo bolj zamislili nad svojim = §§ odnosom do dela in do svoje tovarne. 0 V občini Konjice so ugotovili, da so samo v petih večjih M H industrijskih podjetjih zaradi boleznin izgubili v prvem polletju p H letos nad 26.000 delovnih dni. Drugače rečeno: kar 9 fl/» zaposlenih §§ H je redno v bolniškem staležu. V primerjavi z lanskim letom je || H v nekaterih podjetjih tudi enkrat več izostankov z dela. Ugotav- p sj ljajo, da gre dobršen del izostankov na račun tistih delavcev, ki || M imajo doma zemljo. Skupna nadomestila za čas bolniškega izo- §§ H Stanka pa so bila letos v primerjavi z lanskim prvim polletjem || H za okoli 90 °/t višja! O vsem tem so že večkrat razpravljali organi m §§ upravljanja in politične organizacije v podjetju. Vendar bodo §§ H razen razpravljanja in prepričevanja potrebni tudi drugi kon- || H kretni ukrepi. Tako naj bi socialno kadrovske službe v podjet- s §§ jih bolje seznanjale nove delavce z organizacijo, delovnimi po- g H goji. stroji in napravami ter vsem drugim v podjetju. Prav ta- m H ko naj bi proti posameznikom, ki hočejo izkoriščati sredstva g H socialnega zavarovanja, tudi disciplinsko ukrepali, kar zakoniti n g predpisi tudi dovoljujejo itd. 0 V Trbovljah pa so v teh dneh razpravljali zgolj o delu §§ s poklicnih varnostnih tehnikov. Ugotovili so. da dela v 33 gospo- || H darskih organizacijah na območju komune le pet poklicnih var- n ee nostnih tehnikov in 12 komisij za higiensko tehnično varstvo. g |§ Res, je da v podjetjih, kjer imajo varnostne tehnike in kjer je §§ = dejavnost komisij očitna tudi v praksi in ne le na papirju, pre- || g cej manjše število nezgod ter da se je higiensko tehnična zašči- §§ H ta pri delu na sploh izboljšala. Več kot jasno pa je. da bi mo- g g rala v vsaki gospodarski organizaciji delovati komisija za HTV, = H da bi morala podjetja imeti svoje varnostne tehnike in da bi n g predvsem morala imeti podjetja tudi več evidence o rezultatih g H vlaganja za higiensko tehnično zaščito. §| Vsekakor je prav, da družbeno-politične organizacije in sa- §j H mounravni organi po gospodarskih organizacijah tudi v poletnih =§ g mesecih razpravljajo o čimbolj učinkovitem higiensko tehnič- g m nem in zdravstvenem varstvu zaposlenih in s tem o zmanjševa- §§ g n ju stroškov; prav tako se je treba zamisliti ob ugotovitvi, da g §§ te razprave — kakor skoraj vedno doslej — ostajajo pri besedah. §| g V letpšnjem letu izrednih naporov vseh naših proizvajalcev za g H izpolnjevanje proizvodnih in izvoznih načrtov, pri katerih vsa- §e g ka delovna ura dobiva vedno večjo ceno, bi bilo pač potrebno, g H da bi v gospodarskih organizacijah tudi v praksi uresničili tisto, || g kar so doslej več kot enkrat sklenili njihovi samoupravni orga- g H ni; kar so priporočile družbeno politične organizacije in s čimer =f g so že, vsaj tako zatrjujejo, seznanjeni tudi vsi proizvajalci. llllllilllllllllllllllllllllllillllllllllllllli™ • TOLMIN: Le en zdravstveni dom in ena lekarna Občinski ljudski odbor v Tolminu je pred kratkim sprejel odlok o priključitvi zdravstvenih postaj v Kobaridu in Bovcu zdravstvenemu domu v Tolminu, ter o združitvi vseh štirih lekarn v občini. Te združitve so bile potrebne predvsem za pocenitev zdravstvene službe v občini. Menijo, da bodo z novo organizacijo ustanov prihranili več milijonov dinarjev letno. L. K. • LITIJA: Rezervni sklad gospodarskih organizacij Oba zbora občinskega ljudskega odbora Litija sta na predlog občinskega sveta za družbeni plan in finance sprejela nov odlok o višini prispevka v skupne rezerve gospodarskih organizacij na področju komune. S tem se bodo sicer zmanjšala sredstva prispevkov družbenim investicijskim skladom za 20 °/c, oziroma za 1,4 milijona dinarjev. Zato pa bodo sredstva občinskega rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organizacij za 7 milijonov dinarjev višja. -av PO KATEREM (LEM ? GAP Kočevje v teh dneh zaključuje gradnjo novih garaž (Foto M. Zaplatil) • Na vprašanja odgovarja Slui- • ba pravne pomoči pri Repu- • bliškem svetu Zveze sindika- • tov Slovenije, Ljubljana, O Dalmatinova 4/1 (soba 17, 18), • vendar samo o uveljavitvi in • zaščiti pravic iz delovnega, • pokojninskega in invalidske- • ga prava. Štipendije in obveznosti P. V. DELNICE: 1957. leta sem po končani praksi v SGP -Tehnik-Skofja Loka podpisal pogodbo za 9 mesečno Štipendijo, za katero bom moral ostati v podjetju toliko mesecev po odsluženju vojaškega roka, kolikor časa sem prejemal štipendijo. S 15. julijem 1958 sem v Istem podjetju po končani šoli nastopil službo. Septembra 1960 sem šel v enoletno Srednjo politično šdlo v Ljubljani, podpisal pa sem v podjetju novo pogodbo še za 9 mesecev — skupaj 18 mesecev službovanja v podjetju po odsluženem vojnem roku. Septembra 1961 sem odšel na od-služenje kadrovskega roka, med dopustom pa sem se pointeresiral v podjetju, kako je z zaposlitvijo po končani vojski. Podjetje mi je z dopisom dne 25. maja odgovorilo, da spričo zmanjšanega obsega iz tajanja gradbenih del podjetje ne bo sprejemalo novih uslužbencev ter da me zaradi tega pod sedanjimi pogoji ne bodo mogli sprejeti v podjetje po odsluženju kadrovskega roka. Zanima me sedaj, ali lahko gre podjetje preko dveh obojestransko podpisanih pogodb ln ali lahko zahtevam službo v podjetju, kjer sem bil zaposlen pred odhodom v JLA. Zanima me tudi, ali je že Izšel zakon, ki pravi, da morajo podjetja, kjer je bil delavec zaposlen pred odhodom v JLA, ponovno sprejeti v službo ali ne vse, ki se vrnejo z odsluženja vojaškega roka. ODGOVOR: Iz Vaših navedb Je sklepati, da gre za pogodbo o štipendiranju, s katero ste se obvezali, da se boste po končanem študiju zaposlili v gospodarski organizaciji, ki Vas je štipendirala za toliko časa, kolikor ste prejemali štipendijo. Po Temeljnem zakonu o štipendijah (Uradni list FLRJ štev. 32/35) pa dajalec štipendije ni obvezan sprejeti štipendiste v službo po končanem šolanju; s pogodbo Je lahko vezan le štipendist, da bo določen čas po končanem študiju delal pri dajalcu tlpendije. Zakon o delovnih razmerjih do-oča v členu 318 tč. 2., da ■ delovno azmerje preneha po zakonu, če de-avec odide na odsluževanje vojne-ta roka daljšega od 3 mesecev, zato Vas podjetje ne glede na prejeto štipendijo ni dolžno po končanem odsluženju vojaškega roka vzeti ponovno v delovno razmerje. Zakon, ki ga omenjate, še ni izšel. Zapiski zlovoljnega novinarja OKOLIŠČINA, DA JE NOVINAR,, KI, GA REDAKCIJA POŠLJE NA KRAJ KAKEGA DOGODKA S TOČNO DOLOČENO NALOGO, ZLOVOLJEN, JE NJEGOVA ZASEBNA ZADEVA, KI BRALCA NITI NAJMANJ NE BREMENI. VČASIH PA SE ZGODI, DA SE ZLOVOLJA POJAVI ŠELE NA MESTU SAMEM, DA SE RAZVIJA IN STOPNJUJE Z RAZVOJEM DOGODKOV. PULJ BI BIL LAHKO PRIMER. PRIČUJOČI ZAPISKI BODO NEMARA OPRAVIČILI NASLOV, PRVI DAN — JURIŠ Prihajamo kot vsako leto. Vedno več nas je. Nekateri ostajajo doma in na njihovo mesto prihajajo novi. V celoti nas. je že 107. Samo novinarjev! Ostalih niti ne štejem. Bilo bi preveč. Zbrani so tudi ustvarjalci, producenti. Ob pol šestih je napovedana tiskovna konferenca z Bulajičem. Mali salon .v »Rivieri« je 'nabit. Bulajič je takoj prešel v ofenzivo. Bil je to pravi »juriš Ko-zarčahov«, kot so dogodek okarakteri-zirali beograjski kolegi. Bulajič je užaljen, ker njegova »Kozara« ne bo Otvo-rila festivala. Njegov izpad je nesimpatičen, značilen, poskus ustvariti farno, atmosfero, podobno tisti izpred dveh let, ko je popolnoma krivično do-' bila najuglednejšo nagrado »Vojna«. Nekateri smo užaljeni, reklamni trik producenta in režiserja je preveč preprost in naiven, drugi jemljejo resno, kot da ne bi videli ozadja. Konferenca se predčasno konča. Festival je ntvoril film »SAŠA« de-hutanta. Radenka Ostojiča. Film je zelo talentirano delti,-,-ki pa je ostalo nekje ria sredi poti. To je zgodba o treh mladostnikih, ki. svoje otroške igre, ne da bi se. prav, zavedali, zamenjajo za ilegalno delo: ubijajo ljudi, ker so sovražniki, ne da bi to dejanje doumeli. . Nekega dne odidejo v partizane s skupino skojevcev. Zanje je tudi to otroška, mladostna igra, drugačna siper, vendar pa — igra. Film resda ni uspel v celoti, je pa pretresljiva obsodba vojne. Vnaša nov tematski prijem v našo kinematografijo, ustvaril pa je tudi tri junake, ki jih bo gledalec težko pozabil. DRUGI DAN — ŽVIŽGI RADOSTI Kmalu se bo izkristalizirala misel, da so žvižgi v areni — čast, Publika žvižga vsemu, kar si prizadeva razkriti nove vrednote, žvižga vsemu, kar ni S;' / ocene informacije »Folklorni« večer Najprej je treba resnici'zakaj mladega Jugoslovana Prizor iz Bulajičevega filma »Kozara«, letošnjega puljskega zmagovalca stoodstotno konvencionalno. Žvižgi v areni so žvižgi radosti. Publika je izžvižgala tudi amaterski film »KAPLJE, VODE, BOJEVNIKI«, . delo mladih avtorjev Živojina Pavloviča, Marka Babca in Kokana Rakonjca. To je eden redkih jugoslovanskih filmov, v katerem avtorji težijo za tem, da bi izrazili neko ekspresijo in ne — preprosto — povedali neko zgodbo. Razumljivo, da takšno izhodišče zahteva popolno angažiranost gledalca, precejšen intelektualni napor in razumljivo je spet, da arena tega ni zmogla. Film je dragocen dosežek, čeprav ima svoje slabe točke. Naj popolnejša je prva zgodba filmskega kritika Živojina Pavloviča »ŽIVE VODE«. Drugi film drugega večera — »IZMENA MLADOSTI« (Prekobrojna) Branka Bauerja — smo že gledali. Tra-' dicionalen, soliden in vreden popolne pozornosti zaradi pristopa k sodobni problematiki in to celo k temi, ki se je do nedavnega nihče ni hotel lotiti. Odlična je ekipa igralcev: Boris Dvornik, Milena Dravič, Ljubiša Samardžič. TRETJI DAN — SIVINA Pol novinarske lože išče 'lastnike. Oba filma sta znana. Prvič je mogoče do skrajnosti čutiti sivino, monotonost festivalskih dni. Hadžičev film »ABECEDA STRAHU« je slab vohunski film. Niti igra ni dobra, kot so pisali nekateri. Le igralci so rutinirani. To je razlika. Publika se pokaže še v drugačni luči. Ploska — podobno kot na nogometnih tekmah vsakemu uspelemu driblingu svojih ljubljencev. Živanovičevo »NENAVADNO DEKLE« .pomeni uspeh Špele Rozin. Velik uspeh, Film je žirija potisnila v stran, malce nezasluženo, ker vsebuje nekatere kvalitete — v režijski realizaciji, prav tako tudi v scenariju — ki bi zaslužile^ večjo pozornost. na ljubo priznati, »da večer »folklore Latinske Amerike«-ni bil večer folklore, ampak večer pesmi za tri moške in ženski glas ter tri kitare (kdaj pa kdaj tudi dva ritmična instrumenta), kar naj bi (z izbranim sporedom vred) kolikor mogoče pristno imitiralo — ne mehiško ali kako drugo — ampak okroglo in počez folkloro Latinske Amerike. Tako si je bila ta večer v Križankah izvedena »folklora« in folklora različnih ljudstev prostranega kontinenta tako neznansko podobno, da bi je tudi najboljši izvedenec ne ločil kmalu med seboj. Skupaj s tem velja še priznati, da »folklorna skupina« ni bila mehiška in ne >tMagnjifiko«. kakor so z velikim veseljem razglašali plakati in časopisi — temveč makedonska in po vsej verjetnosti »Magnifico«. Kar zadeva njeno poreklo, ni, da bi človek ugovarjal: vsak si pač izbere področje, ki ga najbolj veseli. Toda izplačalo bi se zvedeti, tako izključno veseli ne več ne manj kot uniformirana »folklora« Južne Amerike...? Tudi ime je pač tako, kot je. Stvar okusa. Dobro je le, da ga v jezikih, ki ne priznavajo fonetičnega načela, vsaj prireditelji (če tega izvajavci res ne zmorejo) zapišejo tako, kot je prav. Sicer pa je prireditev uspela — če odštejemo hladen tuš, ki je poplaknil občinstvo ob dejstvu, da so Mehikanci doma v Makedoniji — in avditorij letnega gledališča je bil poln. Mladi pevci so imeli lepe glasove, bili so dobro pripravljeni in njihov temperament je osvajal kljub nekoliko uniformiranemu nastopu. Kako bi šele navduševal, če bi nam prinesli folkloro svoje domačije, bogato makedonsko pesem ... Toda nema ra bi bile ,Križanke v tem primeru bolj prazne!? 'Zakaj so si sicer mladi Makedonci izbrali latinsko-ameriško »folkloro« in mehiške skrivalnice ...? B. L. flr I $ Križanke 6. avgusta i Tragična družinska kronika Četrti dan stoti film v Bata ŽivojinoVič (desno) v filmu »Krst Rakoc«, ki je sodeloval v informativni sekciji. Film je odlično ocenil beograjski kritik Dragoslav Adamovič, ko ga je imenoval »najdražje oranje v zgodovini našega poljedelstva«. Živojinovičeva vloga je največ, kar v filmu ostane v spominu. * ARENI IN... V Pulj je pripotovala ekipa »DRUŽINSKEGA DNEVNIKA«. Njihova pot je bila samo izlet. Prvič v zgodovini festivala — in to prav na jubilejni, stoti predstavi — se ekipa ustvarjalcev ni predstavila občunstvu. Kriv je bil nesporazum. Na platnu smo zagledali-, originalno kopijo, brez srbohcvatskih. podnaslovov. Publika je žvižgala, protestirala. Nemogoče je bilo slediti predstavi. Več kot polovica občinstva. je, zapustila areno. Bil-je‘to žalosten večer za nas vse. »Družinski dnevnik« je bil letos edini slovenski predstavnik v konkurenci. Najsi bo krivda kogarkoli, kaj takega se ne sme zgoditi nikdar več!. Drugi film tega festivalskega večera je — kot že prej — izzval deljena mnenja. »POKLICAN JE TUDI V. c« Milenka Štrbca; je neuspel, zlagan film. Film, ki ga je .uničila tema. Njena veličina. Tragedija v Kragujevcu ;je sama po sebi tako pretresljiva in resnična, da je njegova evokacija s sentimentalnimi sredstvi omalovažujoča, žaljiva. Nekdo je pred nedavnim dejal: kaj bi ostalo od tega filma, če bi mu odrezali prizore streljanja! , Začela se je II. redna letna skupščina . Združenja režiserjev in scenaristov. Referat o temi »Družbena angažiranost’ jugoslovanskega filma« je prebral režiser Stole Jankovič. Razprava se nikakor ni mogla razvneti. Delovno predsedstvo je bilo prisiljeno preložiti razpravo na naslednji dan. PETI DAN —MIJA ALEKSIČ »SIBIRSKA LADY MACBETH« poljskega režiserja Andrzeja Wajde ni film, ki bi očaral, kot nekateri njegovi prejšnji filmi (Kanal, Pepel in dija-mant). Wajdin film je sicer zelo zanimiv, ni pa uspel. V njem je čutiti velikega ustvarjalca, prav tako pa občut-1 ne praznine. Cim večkrat gledam ta film, bolj upravičeno se mi zdi vprašanje: ali je Wajdov neuspeh (in neuspeh tolikega števila uglednih imen) pri nas . res samo Wajdov neuspeh, ali je to nemara predvsem naš neuspeh. Naših sodelavcev, organizacije, delovne atmosfere itd. ‘ Film ostaja spomin na novo, vse prej kot prijetno doživetje s publiko. Glavno vlogo v tem filmu igra Olivera Markovič, dolgoletna ljubimka tega občinstva. Njena Katarina v filmu mori, ubije troje ljudi in — pri vsakem umoru publika navdušeno ploska. Oliveri. Tako kot ploska beograjska publika Šekularcu pri vsakem uspelem driblingu. V svojem navdušenju, slepi predanosti svojemu idolu, publika ni več razsodna. Nastaja vprašanje, ki si ga bomo morali slej ko prej zastaviti: ali je prav »vzgajati občinstvo« v tej smeri? Drugi film večera, »DR« Soje Jovanovič, je potrdil nekaj, kar smo samo predvidevali. Mija Aleksič je daleč, da-1 leč najpopularnejši jugoslovanski igralec. Kritika, ki očita filmu nezvestobo Nušiču, ga odločno pdklanja, mislim pa, da takšno izhodišče ni pravilno. Film je pomemben kot poskus komedije, pri kateri ne-igrajo poglavitno vlogo samo besedni »štosi«. Francoski v: film: 1 DVOJNI ¥ PREOBRAT i 4 * 5 S •4 I Naslov »kronika« sicer ženske. Napetost med za-povsem ne ustreza, vendar koncema pospešuje slabo-je snov filma »Dvojni pre- umni sin ter pojava anar-obrat« izsek in zaključni hično razpoloženega hčeri-udar v razkrajanju neke nega zaročenca. Nasprotja francoske meščanske druži- se stopnjujejo do odločitve ne, ki ga pogojujejo naj- moža, da bo zapustil ženo različnejši konflikti in na- in družino. Realizacijo od-sprotja skozi daljše časov- ločitve prepreči sin, ki no obdobje. Film sodi v vr- umori očetovo ljubico, sto realističnih del s kom- Snov filma je gledalcu pleksnimi in razvejanimi razumljiva, saj je tematika intimno družinskimi prob- jz družinskega cikla bila lemi ter z individualnimi, obdelana v najrazličnejših cesto psihopatološkimi in oblikah in varintah. Morda degeneriranimi osebami, je tokrat značilna brezkom-BreZ vsakega poetiziranja promisna življenjska res-odkriva 'avtor vrsto najbolj ničnost, ki gledavca priza-krutih in bolečih strani v dene, a mu je obenem pov-življenju družine, ki nima šem jasna in razumljiva, sicer drugih problemov kot Hkrati pa je pomen filma prav urejanje medsebojnih še v priznanja vredni igri odnosov in občutij. Člani Madeleine Robinson, ki je družine so vsak po svoje, leta^ 1952 za svojo vlogo v sled bolj ali manj izrazi- prejela na filmskem festi-tih psiholoških pristranosti, valu v Benetkah zasluženo zbir človeško propadajočih nagrado. Soliden partner ji individuumov, z vseskozi je tudi Jean Paul Belmon-tragičnim življenskim udej- do. V celoti delo ni povsem stvovanjem." Sebična avto- brez hib. vendar pa ga lah-ritativnost žene odtuji dru- ko uvrstimo med resne in zini moža in očeta slabiča prizadevne filmske stvarit-ter ga vodi v objem druge Ve. I. B. I ‘i % 3 * ! I X 1 ŠESTI DAN — NAJBOLJ RAZBURLJIV Ne zaradi programa. »MEDALJON S TREMI SRCI« je zanimiv šele na koncu, tjetja zgodbica. To je sicer soliden debut, toda — nič več kot to. »SREČA V TORBI« Radivoja Lole Djukiča pa je drugi del slovite »Servisne stanice« RTV Beograd. Atrakcija sta Raf in Čkalja. Publika je navdušena. A v celoti — nič posebnega. Razburjenje je prinesla diskusija v okviru skupščine Združenja filmskih avtorjev. Potem ko se avtorji niso mogli sporazumeti, kako bodo sprejemali nove člane in ko je nekdo duhovito vprašal, kdo je sprejel in po kakšnem ključu prisotne, se je vendarle razvnela razprava, v kateri je prišlo do nekaterih presenetljivih ugotovitev, predvsem s strani družbenih delavcev. Govora je bilo o »reakcionarnosti« »Plesa v dežju«, o zgrešenosti filmov, kakršna sta kratkometražna nagrajena filma »Nasmeh 61« in »Plameneči cvet«, lirska meditacija o narodnem heroju Ivi Dolu Ribarju. Avtorju slednjega filma so zamerili, ker iz filma ni mogoče razbrati, kdo je bil Ivo, da je bil član naše partije, da je bil marksist. Kot da Ivo ne bi bil že legenda in kot da tega ne bi vedel zadnji šolar! Ranitovičev namen ni bil narediti biografski film, marveč razpoloženjsko meditacijo. In tega iz filma n( težko razbrati. Na tem sestanku je bil napaden tudi tisk, ker — med drugim — napada koprodukcije, ki nam prinašajo dragocene devize. Da pa tisk napada koprodukcije predvsem zaradi miselnosti, ki jo te koprodukcije vsebujejo in razširjajo na naših tleh in ki so naišim socialističnim normam tuje — to kakor da ni pomembno! Sestanek je pokazal, da obstoje velika nesoglasja in »kriza kriterijev«, kot se je eden izmed avtorjev dobro izrazil, seveda pozneje, izven dvorane. To je bila sploh značilnost tega sestanka. O osrednjih problemih so razpravljal1 skoraj izključno samo gostje: družbe' ni delavci iz kinematografije in novi' narji. SEDMI DAN — KOZARA Bulajičev četrti film je prav gotov0 pomemben dosežek. To ni kronističen zapis o legendarnih bojih pa Kozar*-Bulajičev epos ima veiiko ‘ obsežnejše dimenzije. V nekaterih prizorih tega grandioznega dela doseže stopnjo reS' nične kreativnosti. To so velike, anto' legijske sekvence našega filma, prizori- ki pomenijo doslej najlepši sporne' nik revoluciji v jugoslovanskem filmi1 Vendar pa film v celoti ne vzdrži ravni, ki jo je režiser dosegel na nekateri!1 mestih. Učinkuje predvsem z grandioznostjo, z veličino teme. V režijsken1 smislu Bulajič ni naredil nikakršnega razvoja. V nekaterih prizorih se cel° ponavlja. Navzlic tem pripombam pa je »Kozara« dragocen film in zaslužen1 zmagovalec letošnjega festivala. Žirija je razdelila nagrade. Prevec-da bi jih znova naštevali. V celoti ie razdelila 31 nagrad. Težko razumemo-da se je odločila za takšno politiko. T° pomeni — zmanjševanje vrednosti na' grad. Politika — deliti in deliti, tolik1' časa, da nikogar ne prizadeneš, je krat', kovidna, nesmiselna. Zakaj žirija n’ podelila »Zlatih aren« za režijo in sce-narij, istočasno pa nagradila režiserja dveh filmov in dve scenarista? Ali je res, da se člani žirije niso hoteli nikomur zameriti?. Da so težili za tem, d8 nagradijo čimveč ljudi in si prihranijo dobršno mero očitkov? Takšno stališče zasluži ostro kritiko. Vsako dopoldne je poslovala tud INFORMATIVNA SEKCIJA. Izkazal' se je, da je žirija opravila selekcijo odlično. Vsi filmi, ki smo jih gledali v informativni sekciji, niso zaslužili pr°' .lekcije v areni. Mirno pa bi se jim lak' ko pridružili še trije filmi, ki so se P°" tegovali za uradne nagrade. Festival8 je konec. TONI TRŠAR / Srečanje odličnih kotalkar jev hemčije, Švice, Italije in naših najboljših v parku ing. Stanka Bloudka pomeni vsekakor lep doprinos k razvoju kotalkarskega športa pri nas. Mirno smemo trditi, da tako kvalitetne tur vrstne revije doslej še ni bilo pri nas in da bomo verjetno lahko spet dolgo, dolgo čakali na naslednjo. Kot rečeno, vse je bilo na višku, razen organizacije same. V prid organizatorja moramo sicer poudarite, da se je prireditev pričela do minute točno, da je revija potekala po točno vnaprej predvidenem programu, da se je pač prireditelj tudi po tej plati precej potrudil in da bi mu organizacija tudi uspela, če ne bi bilo nekaj mučnih zastojev v glasbeni spremljavi. Gledalci nismo sicer vedeli ali je tem neprijetnostim botrovala smola ali neizku- šenost in malomarnost tonskih tehnikov. Malce nerodno pa je bilo vsem — predvsem nastopajočim — ko so morali izvajalci programa večkrat v sila težavni drži in veliki koncentraciji sredi betonske plošče čakali na pričetek glasbene spremljave, ki pa je od nikoder ni in ni bilo. In, da je bilo vse skupaj še bolj neprijetno, se je včasih po dolgem pričakovanju oglasila popolnoma napačnh melodija... NE TO, NE ONO Znano je, da so na prvem Slovenskem kongresu telesne kulture leta 1961 ustanovili sklad ing. Stanka Bloudka. Iz tega sklada bodo nagrajevali proučevalno delo, kakor tudi druge dejavnosti za napredek telesne kulture. Upravni odbor sklada ing. Stanka Bloudka ni pozabil na vzgojo kadrov, ki še danes pomeni na telesno-vzgojnem področju enega uajvečjih problemov. Tako ie razpisal štiri štipendije za študij na Visoki šoli za telesno kulturo o Ljubljani, dve na fakulteti za gradbeništvo in dve na fakulteti za splošno medicino. Novi sklad je nedvomno velikega pomena za napredek stroke. Lahko pa bi bil se večjega... ■ ■ ■ če bi upravni odbor sklada na primer upošteval dejstvo, da so prav tiste šo- e< za katere razpisuje bendijc, še potrebne ne rih strokovnjakov, da l lahko »proizvajale« b°ljši kader ^e pred tridesetimi U se šolali naši mladi lju l"!bit na znanih visoki a‘! za telesno vzgojo, i ?a pri tolikem govorjen beejih potrebah, ni ^°c najti štipendije z ""77 izpopolnjevanje. sil ju j e se vprašanji menimo. da imamo topi _ 'vkovnjakoo že več meneč, oziroma ali je an}oza(\r>voljstno že tak ® - da bi bilo vsake >-anjc sredstev v to, mi ^na skozi okno ...? z-di se, da ne to. ne < ŠILO IZ RAZGOVORA Z RADOVLJIŠKIM ŠPORTNIM DELAVCEM NAVIDEZ KROG NIMA IZHODA Družbena sredstva, ki jih v radovljiški komuni dajejo za telesno kulturo, znašajo 270 dinarjev na leto za enega prebivavca. On vseh šol v komuni ima le ena lastno telovadnico, pa še ta ne zasluži imena telovadnica. Začarani krog, kamor je zašla radovljiška telesna kultura, ima samo en izhod: spremeniti odnos do telesne kulture. V radovljiški komuni so ustanovili občinsko zvezo za telesno kulturo že v minulem letu. Zato, da bi se telesno-vzgojna dejavnost poslej razvijala po bolj enovitem načrtu. Pravzaprav, da bi to področje družbenega življenja'in udejstvovanja sploh dobilo nek načrt in nek organizem, ki bi zasnoval politiko sedanjega in prihodnjega razvoja. Resda imajo v radovljiški komuni svojo komisijo za telesno kulturo, ki bi naj kot organ družbenega upravljanja skrbela za razvoj telesno-vzgojne dejavnosti, jo usmerjala, analizirala njene probleme in tudi uspehe, skratka, bila bi naj tisti organ, ki bi naj izoblikoval politiko te dejavnosti v življenju komune. A ker je komisija organ sveta za šolstvo in ker je pač ta svet — povsem razumljivo — na svojih sejah in sploh v svojem delu dal prednost šolski problematiki, je tako nekako zmanjkalo časa, volje in razumevanja za telesno kulturo. — To je bil tudi vzrok, pravi Aleks Čebulj, da smo precej na široko zastavili področje dejavnosti naše občinske zveze za telesno kulturo. Od telesno-vzgojne dejavnosti v šolah, do dejavnosti v društvih in klubih ter slednjič do rekreacije in oddiha v gospodarskih organizacijah. Toda resnici na ljubo, dosti dlje od načrtov nismo prišli. Zataknilo se je pri sredstvih in pri kadru, torej pri obeh osnovnih pogojih, od katerih je odvisna realizacija naših načrtov. Najprej pri sredstvih? — Sprva je sicer kazalo, da bodo sredstva, ki jih je odobril občinski ljudski odbor za teles-novzgojno dejavnost komune, v letošnjem letu precej večja, kot pa so bila doslej in da bomo tako lahko nekoliko bolj načrtno in bolj na široko zasnovali telesno kulturo. S spremembami v občinskem proračunu pa smo morali pokopati vse upe, saj se je predvidena vsota zmanjšala za približno 50 od- stotkov, tako da je zdaj za vse letošnje telesnovzgojno delo v občini namenjenih le 7 milijonov dinarjev. Radovljiški podatki so v resnici kaj malo optimistični: pa naj še tako preračunavamo, družbena sredstva, ki bi naj zagotovila prebivalcem radovljiške občine skozi vse leto smotrno in načrtno telesno kulturo, ne presežejo 270 dinarjev na enega prebivalca. Če pa bi bili v tej občini nekoliko manj radodarni in bi sredstva namenili samo tistim, ki se res aktivno udejstvujejo na enem izmed področij telesne kulture, potem odpade na vsakega izmed njih 853 dinarjev in še nekaj par za letošnje leto. — Menda so številke dovolj zgovorne, pravi Aleks Čebulj, da česa posebnega s temi sredstvi ne bomo mogli ustvariti, pa če jih bomo še tako obračali. A kadrovski problem? — Pravzaprav nič manjši. Smotrnosti in načrtnosti v te-lesnovzgojnem življenju naše komune ne moremo doseči že zaradi tega, ker nimamo za to področje strokovno usposobljenega kadra. Seveda pa ne moremo pričakovati, da bi ta kader prišel v našo občino samo zaradi tega, ker mu je, recimo, Radovljica všeč. Zato smo hoteli nekaj sami ukreniti. Mislili smo namreč nastaviti na zvezi strokovnjaka, katerega glavna naloga bi bila strokovno usposabljanje sedanjih športnih delavcev. Tako bi bržčas v nekaj letih uspešno rešili naš kadrovski problem. A tudi ta načrt je radovljiškim športnim delavcem spodletel. Preprosto, zaradi zmanjšanih sredstev v proračunu za telesnovzgojno dejavnost v komuni. Ni bilo toliko denarja, da bi strokovnjaka plačali za njegovo delo. Tako se v Radovljici še naprej zapletajo v svojem začaranem krogu: osnovali so sicer organizem, ki si je resda izdelal načela v politiki teles-novzgojnega življenja, vendar pa teh načel ne more uresniče- Kar zavidamo jim lahko, ali ne, ko pa je življenje na morju prav te dni tako mikavno... vativati, ker pač ni sredstev in ker teh ni, tudi ni strokovno usposobljenega kadra in ker tega ni, tudi ni nič s smotrnostjo in načrtnostjo v telesni kulturi radovljiške komune. — Slej ko prej pa bo potrebno prekiniti ta krog, pravi Aleks Čebulj. Kakor koli. Razmere so že naravnost nevzdržne. Za primer samo telesna vzgoja v šolah. Kolikšni so lahko njeni uspehi, pove že podatek, da v vsej komuni nima nobena šola svoje telovadnice — razen osemletke na Lescah, a tudi ta skorajda ne zasluži imena telovadnica — da so zaradi tega učenci odvisni od razumevanja in gostoljubnosti društev. Od štirih telovadnic pa, kolikor jih je na območju naše komune, le blejska ustreza sodobnim zahtevam telesne kulture. Vse druge so v tako slabem stanju, da si v njih otroci naberejo kvečjemu bolezen ne pa zdravja in moči. Razen tega pa šole nimajo tudi telovadišč na prostem. Eno z drugim in lahko ugotovimo, da so že rezultati telesne vzgoje v šoli polovični in da se telesna vzgoja za veliko večino mladine konča z osmim razredom osnovne šole. To kar dobe med šolanjem jim gotovo ne more vzbuditi potrebe po telesni kulturi. Nekaj podobnega je s problematiko športnih društev in klubov. Telovadnic je premalo, so neprimerne, saj nimajo vse niti sanitarnih naprav, garderob, naprav za ogrevanje... telovadišča slabo opremljena in preveč prazne društvene blagajne, da bi si lahko pomagali. K vsemu pa še to, da so društva brez strokovno usposobljenega kadra, da amaterskih športnih delavcev ni ali pa so vse premalo vešči svojega dela. In menda ni potrebno še posebej pisati o tem, da v gospodarskih organizacijah ni nikogar, ki bi lahko zagotovil smotrno in načrtno rekreacijo, da si tudi nihče posebno ne prizadeva zagotoviti si ta kader in nameniti del sredstev tudi zato področje. — Tako že ves čas ugotavljamo, pravi Aleks Čebulj, da se vsa naša prizadevanja nekam izgubijo brez pravega haska. In bržčas bo tako tudi poslej, če ne bomo v naši komuni spremenili predvsem odnosa do telesne kulture, namesto prizvoka manjvrednosti temeljito ovrednotili njeno vlogo in pomen v družbenem življenju komune in obenem spremenili tudi sam način financiranja. nn SPREHOD PO »ŠESTEM KONTINENTU« 2e navsezgodaj, ko je nad malim dalmatinskim mestecem še vedno vladal spokojen mir, smo v majhnem čolnu drseli po veloluškem zalivu proti izhodu. Morje je bilo mirno, mi pa smo nemo zrli predse in se s pogledi spraševali: bomo imeli srečo, se bomo vrnili domov z mureno ali kirnjo — največjo trofejo našega morja? Uroš in Jože sta se mazala z olivnim oljem, da ju močno sonce ne bi preveč ožgalo, Krešo je sedel za krmilom, sam pa sem brusil konico svoje harpune, saj je vsaka malenkost pri podvodnem ribolovu pogosto odločilnega pomena. »■Fantje, čez deset minut^ gremo v vodo. Jože, se spominjaš skale, ki ima dva vhoda. Ti se boš potopil k zgornjemu, sam pa bom pogledal pri spodnjem. Ustreliva istočasno, da ne bova drug drugemu plašila plena. Če ne bo tu rib gremo takoj dalje .. .«, je dejal Krešo. Ustavili smo “Johnsona« in naš čoln je tiho zdrsel še nekaj deset metrov proti mestu, kjer smo domnevali, da se nahaja naša skala. Uroš in Jože sta bila med tem že pripravljena. Se enkrat sta splaknila masko, da se jima v. vodi ne bi orosila in že sta previdno zapustila čoln. Imeli smo srečo. Skala je bila natanko pod nami. Se nekaj globokih vdihov in že sta se pognala v globino, vsak proti svojemu cilju. Zadnje so izginile pod vodo njune plavuti. Voda je bila globoka osem do deset metrov. Opazo- val sem Kreša, kako se je ustavil na dnu, prijel za skalo in se potegnil v črno odprtino. Vsaka sekunda je bila dolga kot večnost... Končno je sprožil. Toda..., kaj se je pripetilo? Krešo je prijel za harpuno jo potegnil iz luknje, toda prazno?! Ko se je dvignil, je na vso moč pihnil vodo iz dihalne cevi in globoko vdihnil... Medtem se je dvignil tudi Jože, toda brez puške. »Oboje, harpuno in puško sem moral pustiti spodaj. Riba se mi je zagozdila...« je ves zasopel hitel pripovedovati in se koj za tem spet potopil. “Jo že ima!«, je vzkliknil Uroš. In res. Jože je zaplaval k čolnu in nam pomolil harpuno, na kateri je drhtel, skoraj dva kilograma težak konj. Medtem, ko sem snemal lep plen iz puščice se je Krešo še dvakrat potopil. To pot je imel srečo. Sonce je bilo že visoko, ko smo pluli ob južni obali Korčule. Kot za velikimi potniškimi ladjami so za nami letali morski galebi in prežali na ostanke hrane. Mi pa še nismo mislili na jedačo. Vse naše misli so bile nekje tam spodaj pod morsko gladino, v svetu tišine. Ko smo ponovno ustavili čoln, smo šli v vodo vsi razen Uroša. Njegova naloga je bila, da priskoči na pomoč vsakomur, ki bi jo potreboval. Tako plavuti so že na nogah. Tu je ščipalka za nos. pa še maska in hop ... Voda je neverjetno čista in prozorna. Pod menoj so skale, izpod katerih prihajajo ribe ploske kot krožniki in odurnih glav. Bleščeča telesa imajo pre-vlačena s črno progo. Prihajajo proti meni in me gledajo. Naglo se večajo, se za hip ustavijo, me ogledujejo in nato od-beže. Male ribice se venomer igrajo okrog mene. Razdaljo presojam slabo, kajti maska vse povečuje. Toda, saj ni časa za premišljevanje, življenje pod menoj vabi... Skoraj uro in pol smo bili v vodi. Zaloga rib na dnu čolna se je močno povečala. Toda bili smo še vedno brez kimje, tiste zavidljive trofeje našega morja. Bilo je že proti večeru, ko se je naš čoln pozibaval v bližini obale, ali bolje rečeno pečine, ki se je navpično spuščala v morje. Pihal je močan veter in valovi so pljuskali čez krov. ... Smo že v vodi. Jože, Krešo in jaz. Približujemo se steni. Pod nami zeva črna globina. Iščemo tisto značilno senco velike ribe, ki leno lebdi v globini v svojem značilnem poševnem položaju. Naenkrat se Krešo ustavi in nam pomigne. Končno! Globoko pod nami se komaj vidno premika velika riba, tista, na katero smo mislili že od ranega jutra. Potopi se Jože. Meter za metrom se približuje veliki ribi, ki nenadoma kot blisk izgine v steni. Ni še vse izgubljeno. Morda jo bo Jože le ukanil. Stena je bila v senci, zato sem še komaj videl, kako se je Jože s poslednjimi močmi zavlekel v črno odprtino. In skoraj istočasno je bil že zunaj. Bili smo presrečni. V rokah je držal harpuno, na kateri je tiščala preko petnajst kilogramov težka kirnja. ki se je minuto za tem že znašla z nami vred na dnu našega čolna.., Končno se je uresničila naša želja Nekaj plena je že, toda kaj, ko pa si tako močno želimo kirnjo... 80ZP ŽALUJE 1 Tiho je bilo na vebri mogočne planine. Iz starega gozda sem strmel v daljni vrh Koma, ki me je spominjal na velikansko prisekano piramido, v neprehodne, strah zbujajoče grebene Strmenic, v položni, zaobljeni Kotič, ki ga je obrobljal venec gozdov, in v nebo, kjer je veter trgal in podil oblake, ki so metali plavajoče sence na gozdove in na pašnike med njimi. Z vzpetine v starem gozdu sem videl daleč, vendar pogled vse tja do obzorja ni zaznal niti obrisov hiše niti česa drugega, kar bi ustvarile človeške roke; oko se ni moglo ustaviti na nobenem živem bitju razen orla, ki je iz višav nad previsi oprezoval za plenom. Loteval se me je nemir, ki se je porajal iz negotovosti, slutenj in skrbi. Pregnati sem ga skušal z modrovanjem o gozdu: »Glej, kako so se jelke razporedile v skupine. Vse drugo drevje so pregnale s pobočij, kjer zdaj stojijo kot temna, skoraj črna vojska. Tam dalje sta se plemeniti jesen in javor prepletla z bukvami v skladno sožitje .. Jelka osvaja. Daleč naokoli skotrlja veter po strmini njene češarke, iz katerih vzklije novo življenje. Jelove mladike zadušijo poganjke iz bukovega žira, v širino in v zrak se poženo, k soncu silijo in tako usahne vse v senci njihove koša-tosti. Vsako drugo drevo se posuši med jelkami, ki ponosne in temne kipijo v višino. Bukev je drugačna: prostor potrebuje, najprej razpošlje grčaste prednje straže, za katerimi poženo gladka debla, pri tleh mehka od mahu ... Plemeniti jesen in javor sta zelo redka, prav kot pošteni in dobrodušni ljudje .. .« Zalotil sem se pri misli, da razglabljam o drevju kot o vojski, kot o ljudeh, in spo- znal, da to ni posebno modro. Spet nemir: »Zakaj niso prišli ?« Vsak četrtek ob zori bi moral priti na to reber eden izmed njih ali pa vsi trije. Prišel sem iz odreda, da bi se sestal z njimi in razvozlal vzroke nesporazuma. Njih pa od nikoder. Kaj se je zgodilo? Ali so še živi? Mogoče so jih prijeli, morda so jim prišli na sled... Kaj če vedo, da je treba tu čakati vsak četrtek? Ozrl sem se. Nič razen tihote starega gozda. Pomislil sem in se odločil: čakal bom. »In če ne bo nikogar? Tisto zemljanko poiščem, kje blizu mora biti.« Streslo me je ob votlem odmevu strelov. Zdelo se mi je, da ne more biti daleč, morda v kaki kotanji ali v globokem potočnem koritu. Zdrsnil sem po pobočju do trhlih parobkov in zlezel pod goste, nizke mlade jelke, od koder sem videl kraj, kjer naj bi se sestali. Prisluhnil sem, po tistih strelih je bilo vse tiho. Ne morem čakati v nedogled, sem si rekel, poiskati bo treba njihovo skrivališče. Previdno sem lezel, ob vsakem večjem drevesu sem se razgledoval in nastavljal ušesa. Opazil sem komaj vidno, stezico, ki je peljala poševno po strmini do skupine jelk pod skalami. Bilo je v enem tistih prisojnih kotičkov, kjer je nekoč davno Desne! gozdni požar in so ostala ravna, črna debla, okrnjena in pošastna tako brez vej. Na gozdnem pogorišču je vzklilo novo življenje, mlade jelke so se poganjale v bohotno rast. Spet sem prisluhnil. Slišal nisem ničesar, zato pa se je v moj nos. vajen samo naravnih gozdnih vonjev, ujela komaj zaznavna sled nedoločljivega vonja po tobaku, zgorelem smodniku in pečenem krompirju. Tega vonia se naleze gozd tam, kjer se dlie časa zadržujejo ljudje. Sklonil sem se med jelke, snel kapo. si io pritisnil na ustnice in zatulil zamolklo 60ZD ŽALUJE 2 kot volk samotar. To je bilo znamenje. Nihče se ni odzval. Spet sem zatulil in se zdrznil ob pošastnem odmfevu lastnega glasu. Nič. S samokresom v roki sem začel odgrinjati veje in brskati med mladimi jelkami. Puška, ki se je zatikala med mladikami, je odskakovala in me opletala po hrbtu. V goščavi sem videl le nekaj metrov daleč. Tisti vonj je postal izrazitejši. Na robu jelovih mladik, skoraj tik pod skalo sem zagledal luknjo. Šepetu s hripavim zvenom glasilk je bil podoben moj klic: »Dušan! Smilja!« Pod skalo je zijal vhod v temno zemljanko. Zdelo se mi je, da sem ujel vzdih ali stok iz jame. Tisti trenutek je zašumelo med jelkami. Ko sem lezel skozi mlado podrast proti skali, se nisem oziral po oblakih, ki so se medtem zgostili v kopo, iz katere je bilo pričakovati poletno ploho, značilno za planinski svet. Zajel me je prvi val vzburkanega zraka, katerega piš gnete oblake ter izcedi dež in izvablja strele iz njih. Šum med drevjem se je sprevrgel v bučanje, temen oblak je sedel na skale nad menoj. Sklonil sem se, da bi zlezel v zemljanko.. S pleči sem svetlobi zastavil pot, zato nisem prvi hip razločil ničesar v jami. Spustil sem se na koleno, se zleknil k skali ob vhodu in trdo stisnil samokres. Zdrznil sem se in otrpnil ob pogledu na prizor v zemljanki. Obhajala me je slabost. Dušan je ležal z obrazom v pepelu razmetanega ognjišča, desni komolec je pri tiskal na rebra, zapestje je bilo delno skrito pod ramenom, ležal je, kakor da je hotel naglo vstati tisti trenutek, ko se je zgodilo. Na glavi mu je zijala velika in globoka rana, ki je razkrivala belino lobanjske kosti... Smilja je z vročičnim, izgubljenim pogledom strmela vame, hropla je, ker se ji je y ustih in grlu strjevala kri. 2e takrat, ko sem klečal ob robu vhoda, sem opazil, da ji je ena krogla prebila čeljust, druga pa jo je zadela v prsi. Ni se zganila, le njene prsi so v redkih krčih sunkovito hlastale za zrakom, ki je uhajal skozi obe ranj. Stresel šem se, ko je zagrmelo rezko ;n odsekano, nekje prav blizu je treščilo. Neurje je razgibalo gozd v kratke in dolge valove, dež, grom in blišk so spremljali grozo, ki me je vsega prevzela. II Ko da se mi je zmešalo od groze in vročice, sem iztegnil roke proti njej. »Smilja, tovarišica! Kaj je?« sem bolj stokal kot vpil. Moj glas sta zadušila grom in njegov odmev med gorami. Grozo In otrplost sem ji bral v očeh. Strmela je tja proti izhodu, mene rji več zaznal njen pogled. Piskanje zraka skozi njene rane se je spremenilo v hropenje. Nagonsko so moji prsti tipali za vrčem z vodo, Smilji sem skušal sprati strjeno kri z ranjenih ust, potem pa sem vzel iz torbe zasilno obvezo. Za trenutek so oživele dekletove oči, lahno se je zganila njena roka. Hotel sem jo položiti v svojo dlan, pa so se njeni prsti za trenutek oklenili mojega zapestja. Se rahel stok in glava ji je omahnila. Klical sem jo in ji močil čelo... Ni se ganila. Obvezal sem ji rane, čeprav ie bila že mrtva. Ko sem se končno zavedel nesmiselnosti takega početja in vsega, kar me je obdajalo, sem se skušal zbrati, toda šele takrat me je prevzela tista silna žalost, v kateri tožiš, stokaš in tuliš. Redkeje je treskalo zunaj med gorami, GOŽU ŽALUJE 3 jaz pa sem hlipal in stokal, hripav in cvileč je bil moj glas. Kakor je navada v teh naših krajih, sem tudi jaz tožil na ves glas in spraševal mrliča, kaj se je zgodilo, kdo jima je zadal strašne rane, kdo je njun rabelj. »Maščujem te, Dušan! Piskali bodo tvoji krvniki... O, Smilja, žalost moja ... Ali te bom mogel maščevati? Kdo ti je storil zlo?« sem klical in vpil kot iz uma. Nenadoma sem zgrabil puško in gologlav skočil iz zemljanke. Lilo je kot iz škafa, veter je majal jelove vrhove. Med gorami je odmeval grom, votlo je bobnel, kakor da se mi roga s svojim zverinskim krohotom. Za hip sem bil na robu blaznosti, otrpel, okamenel in brez moči sem stal med drevjem. Dvignil sem roko, da bi si z dlanjo zbrisal vodo z lic. Videl sem, da mi je od prstov kapljalo nekaj kalnega, rdečkastega. Dež mi je splakoval z obleke krvave lise, ki so se mi razlezle po rokavih, ko sem držal v naročju glavo mrtvega dekleta. * Poletne nevihte so kratke. V gozdu so šelestele debele kaplje, ki so se zbirale na listih in padale v podrast. Oblaki so se trgali in lezli proti vzhodu, skoznje so se kazale lise modrega neba. Plohe ni bilo več, grmenje se je izgubilo v daljavi, mir po pravkaršniem neurju je blagodejno vplival name in pripomogel, da sem se vsaj za silo zbral in začel preudarneje razmišljati o strašnem dogodku. Zlezel sem v zemljanko. Vsako podrobnost sem si natančno ogledal v upanju, da bom po nemih znamenjih uganil, kako in zakaj se je zgodilo. Brskal sem ter posamično predjal orožje, osebno opremo in predmete mrtvih tova- rišev Smilje in Dušana. Spoznal sem, da nič ne manjka. Za hip me je obšla misel, da sta se sama ubila, vendar me je prepričal en sam pogled na njuno orožje, da je bilo drugače. Iz njunih pušk in samokresov ni bila izstreljena nobena krogla, odkar sta jih očistila zadnjikrat. Sovražnik, četniki? Ne, ti niso storili tega. Ce bi, bi potem pobrali in odnesli vse, kar je bilo v zemljanki. Mar bi pustili Dušanovo pištolo? Bolj in bolj sem spoznaval, da imam opraviti z veliko uganko. Odgovor sem iskal v natančnem pregledovanju notranjosti zemljanke, vmes pa sklepal in preudarjal. Sedel sem na kladi ob ugaslem ognjišču ... Nenadoma je senca zastrla vhod. V trenutku je počilo iz samokresa v moji iztegnjeni roki. Senca je odskočila le delček hipa prej. Splazil sem se proti izhodu in od strani nastavil uho, ki je ujelo klice: »Mašan! Mar se ti je zmešalo? Čemu streljaš? Jaz sem, Radoš!« Molčal sem. Bil je Dušanov in Smiljin pa tudi moj tovariš. Ali je on morilec? »Sem pridi, da te bom videl!« sem hripavo rekel. Prikazal se je. Puško je imel na rami, torbica njegovega samokresa je bita zapeta, roke so mu visele ob telesu. »Odloži orožje in roke kvišku!« sem ukazal. / »Le kaj te je obsedlo? Cernu me gledaš tako čudno?« je bil Radoš presenečen. »Streljal bom, prlsežem!« Snel je puško in jo odložil, počasi so njegovi prsti odprli sponko na pasu, samokres, nabojnice in bombe so padle ob njem na tla. Ves čas je nepremično strmel vame. »Noter!« sem mu ukazal in se odmaknil, da je mogel mimo mene. Ko je zagledal tisto, ob čemer je hila mene obšla groza, je prvi hip okamenel, potem pa zviška padel k Dušanu. Stokal je. GOŽU ŽALUJE 4 takega glasu nisem nikoli dotlej slišal iz človeških ust. Nato je po vseh štirih omahnil k Smilji, njegovi prsti so drgetaje zdis-nili po jermenu ob pasu na ramo. Strmci je v njene odprte oči, ki jih je smrt spremenila v steklo. Nato se je obrnil k meni. Njegov pogled je bil tak, da so se mi ježili lasje. Iz Radoševih oči so švigale strele sovraštva. Vzravnal se je, da je z glavo trknil ob nizki strop zemljanke, potem pa začel sklonjen in mahedravih rok stopati proti meni. »Gad! Izdajalec! Ubil si ta dva, ustreli še mene!« je zavpil, njegovi prsti pa so se razprli in se skrčili, kakor da mi bodo izpraskali oči. Odmikal sem se, smuknil skozi izhod in stopal ritenski, ne da bi ga izpustil iz oči. »Ne bližaj se! Čakaj, da ti povem! Stoj, Radoš! Stoj!« sem ga hotel zadržati. Radoš pa je stopal proti meni, da bi me dosegle njegove razprostrte roke. Tako ne bi ravnal, kdor je ubijal in kdor hoče skriti svoj zločin. Bal sem se, da bom moral pritisniti na petelina, ker se mi je nenehoma bližal. Pa nisem mogel, zakaj to njegovo vedenje je omajalo moj'sum, da je on morilec. Kaj mi je pomenil Radoš, bi mogla opisati le dolga pripoved, ki jo morem na kratko povedati le z besedami, da sva bila najboljša prijatelja od otroških let. Odvrgel sem samokres In zgrabil Ra-doša za roke. Ni me napadel, zviška se je zgrudil name in zastokal kot ranjenec. Pokleknil sem in ga vrgel čez ramo. Zasukal sem se, še preden je priletel na tla, in se z vsemi močmi vrgel nanj: Bil sem močnejši in težji, nekaj hipov sva si čisto od blizu gledala v oči. »Bodi pameten! Počakaj, da se pogovoriva,« sem rekel. Radoš je mirno ležal in stokal, potem pa me je nenadoma sumi, se skobacal na noge in se vrgel proti meni. Zamahnil sem z vso močjo, nizko je udarila moja pest. Radoš je padel, jaz pa sem se odmaknil. Upal sem, da bom imel malce časa, ker je Radošu zmanjkalo sape in se je zvijal od bolečin. Takrat pa sem opazil, da leze proti samokresu. On je bil sicer bliže, toda na vseh štirih, jaz pa na nogah. Moj čevelj je dosegel njegovo zapestje v trenutku, ko so se njegovi prsti dotaknili samokresa. Nato sem ga s pestjo udaril po tilniku. Sključil se je in obležal, Vedel sem, da je nezavesten, zato sem sedel k njemu in ga spravil v udobnejšo lego. Prisluhnil sem, ali diha. Njegovi neredni vdihi so me pomirili. Naglo sem mu odpel pas, mu zvezal roke in ga zvlekel k zemljanki. Medtem ko se je osveščal, sem mu sedel nasproti in jokal. Ne vem, ali so mi tekle solze, vem na, da sem jokal za mrtvim tovarišem in za lepim dekletom Smiljo. za Radoševimi in mojimi otroškimi leti, pa tudi zaradi samega sebe v strašnem spoznanju, da Radoš mene obtožuje. Zganil je z rokami, potem pa je vame uprl pogled. Kalne so bile njegove črne oči, gledale so za spoznanje mirneje, vendar zelo vprašujoče. To me je spravljalo v obup. Jaz bi moral vprašati njega, kje je bil in kdo je ' Dušana in Smiljo, ne pa da on mene tuje. Ce je igra, .akrat, ko sva se srečala v zemljanki, je prekosil vse igralce, kar jih premore svet. Toda — nekdo mora povedati, kaj se je zgodilo tu In kdo je kriv. Radoš je zahteval ta odgovor od mene, jaz pa od, njega. »Zajec! Mene nisi mogel ustreliti, reva! Čakaj, prisilim te,« se je zamolklo oglasil. Skočil sem k >'jemu in mu z mrzličnimi gibi razvezal roke. GOZD ŽALUJE 5 »Na, pa me prisili! Rad bi videl, kako boš to storil. Tam je puškal« sem vpil. Molčal je in gledal predse. Dolgo se ni zganil. »Vstani! Morava ju pokopati, potem pa vstran od tod!« sem rekel. Nisva več govorila. V kotu zemljanke sva našla skrhano rovnico in sekiro. Vrstila sva se pri kopanju groba v globeli pod mladim jelovjem, prenesla sva mrliča in ju zagrebla. Potem sva pobrala orožje in drugo, kolikor sva si mogla naložiti, se ozrla po zemljanki in šla. III Hotel sem stopiti predenj In mu od blizu na ves glas zavpiti v lice: »Govori! Povej, ali si ju ti ubil! Ali si ju izdal? Govori !« Nisem rekel ničesar. Stiskal sem zobe, da so me bolele čeljusti. Od strani sem ga gledal. Kolikokrat se mi je nasmehnil ta obraz! Vselej, kadar sva se srečala. Gledal sem njegove roke, potemnele od planinskih vetrov in lisaste od prsti. Kolikokrat sva se objela kot prijatelja! Ali so to morilčeve roke? »Kdo drug bi ju mogel ubiti? Nihče ni vedel za zemljanko,« sem preudarjal. »Zakaj ne stori ničesar, kar bi stopnjevalo moj sum, zakaj se ne izda tako ali drugače?« Sedel sem med dvema koreninama stare bukve, puško sem držal v naročju, kazalec se je oklepal petelina. Samo dva milimetra bi bilo treba pritisniti, pa bi zobček sprožil stisnjeno vibo udarne igle, ki bi švignila naprej, trčila v vžigalno kapico... Smodnik bi se vnel, krogla bi zletela lz revi In se prav pri srcu zarila v njegove prsi... Pa nisem mogel skrčiti prsta, tista dva mi- limetra sta bila nepremagljiva. V prstu sem čutil samega sebe, po tistem koščku hladnega jekla sem ves valovil vzdolž puškine cevi, naravnane nanj, bil sem stisnjen prav kot vzmet v zapiraču moje puške. »Kje si bil, ko se je zgodilo?« sem ga vprašal. »Včeraj sem šel v vas, onadva sta ostala tu. Pri materi sem bil,« je rekel in me gledal naravnost v oči. Pri materi je bil... Iz njenih rok sem tolikokrat dobil zalogaj toplega koruznega kruha in košček sira, včasih tudi prgišče lešnikov, pa jabolka... Otroka sva bila, primerjala sva, kdo ima večji kas kruha, štela sva lešnike, primerjala jabolka. Vselej je bilo vsaj približno enako, njegova mati je pazila na to... Njegov oče me je učil zamahovati s koso. Delal nama je lesene sablje in puške... Vsakikrat me je poljubil na čelo, njegovi dolgi, od tobaka porumeneli brki so me ščegetali po licu ... Radoš in jaz sva bila pri njem, ko se je nanj podrla jelka, ki jo je spodsekal. Jokala sva nad njim, ki ga je mogočno deblo sključenega pritisnilo k tlom .., »Tu ostani in čakaj, hrano imaš,« sem rekel in vstal. »Kam greš?« je vprašal. »V vas.« »Preverjat, ali sem res bil doma?« »Mogoče tudi to. Se bojiš?« »Torej sumiš? Se vedno sumiš?« Nisem mu odgovoril. Njegove oči so me pomenljivo gledale. Umiril se je bil in zbral, ni več sumil mene, toda njegove oči so vpraševale: Mar res ne moreš doumeti resnice? Mar si pozabil prav vse? — Potem se je medlo nasmehnil. Zdelo se mi je, da sem ujel iskrico škodoželjne veselosti. To pot sem ponovno čutil tista dva milimetra pod kazalcem. Roke so se mi tresle. COZDŽALUJE 6 na vsem lepem bi se utegnil skrčiti prst na petelinu. Obrnil sem se in odhitel po gozdu. Okoli polnoči sem rahlo potrkaj na vetrnico nizkega okna na Radoševi hiši. Njegova mati je vprašala, kdo je. Oglasil sem se. Očitno je hitela, ker je nekaj podrla v temi. Brž je bila pr; vratih. Objela me je. »Počakaj tam pod steno, takoj pridem,« je rekla. Prinesla mi je hrano. V temi sva se pogovarjala. Jokala je, ko mi je pripovedovala o pogrebu moje matere, ki je nisem mogel pospremiti v njen zadnji dom. »Eh, če bi ona živela ... Srečna bi bila ob pogledu nate ... Shujšal si...« »Kje je Radoš?« sem jo vprašal. »Sinoči je bil tu. Z Dušanom in Smiljo so v nekakšni zemljanki, je rekel. Bojim se, povsod hajkajo in postavljajo zasede. Poišči ga, rada bi, da bi bila vidva skupaj, saj sta kot brata. Ne ti ne on nimata bratov, zato sa držita skupaj, kakor da sta sinova iste matere...« Tako je govorila in si s koncem naglavne rute brisala oči. »Ali je kaj novega?« me je zanimalo. »Nič takega,« je rekla. »K Radošu grem,« sem ji še rekel in šel. Pa nisem šel tja. Prespal sem na robu gozda, pod vejevjem gostega mladega bukovja. Tudi naslednji dan sem ostal tam-Čakal sem, da bi vas izvedela za Dušanovo In Smiljino smrt. Ce so ju ubili četniki, se bodo bahali, novica se bo brž raznesla. Naslednjo noč sem potrkal na vrata dveh hiš in povprašal po novicah. Nihče ni vedel za tragedijo v zemljanki. Vrnil sem se v gozd in čakal. Med razmišljanjem sem se vdajal spominom . . . llllllllEiHlllllllllllllllllllllllllllllllilllllM ■ll!illll!llllllllllllllll!lllll!]llllll!lllllllllll!llll!lll!l!!llllll!!lllllllllllllll!!lllllli#ll!llllinillllllllllllEllllllllllll!!lillll!llllli:i!!l]l!llllllllllll!l|[|llllllllllllll!!lllllll!lll!llllllllllllllll!™ Industrija konfekcije »Sava« v Zagorju " SMOTER JE V SPECIALIZACIJI Med rudarskimi revirji, separacijo, gradbenim podjetjem, vrsti sorodnih, v mnogih primerih pa med industrijo apna, najde bežni obiskovalec le neznatne možnosti za zaposlitev ženske delovne sile; Zagorje so kot niki sej samoupravnih organov v obsežna tovarna, kj*er je dela le za moške roke! podjetju pa goviire o nadaljnjem Tudi je bilo tako vse do dne, ko je bilo leta 1953 usta- ^‘^Ito^odva^a^doTočena ‘sred'-novljeno podjetje za konfekcijo »SAVA«, kot droben zametek stva za potrebe rekonstrukcije za nadaljno rast te izrazito ženske dejavnosti v Zagorju in strojnega parka ter za izpopolnjevanje sistema dela v proizvodnji. Pri tem je kolektiv še zmerom sploh v zasavskih revirjih. Dediščina nekdanje tovarne »Vesta« je bilo nekaj požganih strojev in skromno poslopje. To je bila vsa osnova za začetek; danes je v starem poslopju uprava v tesnem stiku z občino, predvsem z zborom proizvajalcev. Sam je sicer shodil, dobro shodil, vendar pa bo njegov korak lahko dokaj trdnejši, kolikor bo zato zainteresirana celotna skupnost, tovitvi, da postaja konfekcija za našega potrošnika modna novost. Klasične tkanine so se začele umikati pred novimi, večkrat vpadljivimi vzorci različnih oku- _________________ ________ ___________ in administrativna služba podjet- sov; sezona ni bila več enaka se- kateri prispeva »Sava« v narodnem ja, proizvodne dvorane pa se raz- zoni. Prav zavoljo tega je bilo de- dohodku blizu 4 milijone dinarjev tezajo v no-rozgrajeni stavbi, ki je lo v podjetju kmalu po ustanovit- letno. To medsebojno sodelovanje, svojstven spomenik rudniškemu vi dokaj zamotan proces neneh- razumevanje ter nesebična pomoč i, - i- -—l ’ i“'1 so zlasti pomembni v tej razmeroma mladi veji industrija, ki se je začela vsaj pri nas uveljavljati šele po vojni v obsežnejših merilih. Njena, v našem primeru že davno opredeljena pot, je v dosledni specializaciji. Specializacija pa ni le omejitev proizvodov konfekcijske industrije na določene izde.-te, pač pa je predvsem v težnji, da ske rudarske šole, saj so jo le-ti zgradili z lastnimi rokami in iz lastnih sredstev. To je bilo leto 1957! Takrat je 119 članski kolektiv že pričenjal delo na štirih proizvodnih trakovih ter je dosegal letno 240 milijonov v vrednosti proizvodnje. kolektivu ter učencem Industrij- nega prilagajanja potrebam trži- ** šča in okusu prebivalstva. Z razširitvijo asortimana proizvodov pa »Sava« še ni prebila ledu! Velik asortiman je zahteval večje materialne stroške, težavnejšo izvedeo v organizaciji dela, zahtevnejše stroje, spretnejše roke. Zato se je kolektiv začel po-Takšna proizvodnja je bila zagor- časi usmerjati v specializacijo: za skim konfekcionarkam šele pri- svoj stalen proizvod je izbral le podjetje “začne naravnost virtuoz-meren temeljni kamen za nadalj- srajce in perilo. S to proizvodnjo no obladovati proizvodnjo določeni razvoj. Odslej so razvijale svo- je uspel do maksimuma izkoristiti nega proizvoda. To lahko dosega jo industrijo z lastnimi sredstvi: notranje rezerve, poglobil je or- z modernimi mehanizmi; vseka-proizvodnja je zahtevala nove vi- ganizacijo dela, zmanjšal je pro- kor pa z neprestanim analizira-soko produktivne stroje, tržišče se izvodne stroške, uvedel je štednjo njem danes že dokaj zahtevnega je oziralo za kvalitetnimi izdelki, s surovino, predvsem pa je znal tržišča, na katerem dominirata konkurenca je dvigovala glavo iz sproti prilagajati svojo proizvod- muhava moda in osebni okus poleta v leto, saj je konfekcijska in- njo okusu potrošnikov. To tobdob- trošnika. dustrija naglo naraščala še v drugih krajih naše ožje domovine. Kljub težavam pa je ostala neskaljena zavest Zagorja, da je rešilo problem nezaposlenih žena ter deklet. Mesto je dobilo industrijo, ki že sama po sebi govori o skrbi občanov za vsesplošno uveljavljane žena v proizvodnji kot tudi v družbenih odnosih, saj je ravno delo odločujoč spremljevalec družbene zavesti in sodelovanja s skupnostjo. Vendar pa samo tovarna in stroji še niso bili dovolj za oblikovanje dohodka. Skupnega in osebnega. Tega je le počasi oblikoval čas, pa uporna prizadevnost kolektiva, zagorskih delavk. C as je brezkompromisno terjal odgovor na vprašanje, kaki) se spoprijeti s lvmkurenco, kako iti vštric z ostalimi konfekcijami, ki jih odlikuje uveljavljena organi- je nam predstavlja statistika kot obdobje prespektivnega gospodarjenja: leto 1957 1958 1959 1960 1961 realizacija 240 milijonov 296 milijonov 338 milijonov 390 milijonov 470 milijonov S takšnim vzponom v realizaciji ob neznatnem povečevanju števila zaposlenih si je kolektiv pri- dobil ugled med ostalimi gospo- dustriji v Hrastniku, ki tudi za darskimi organizacijami v komuni; hkrati pa je z večjo proizvodnjo ter produktivnostjo povečeval svoj osebni dohodek, saj je od povprečnih 9.000 din v letu 1958 prišel v letošnjem letu že na povprečnih 18.000 din mesečnega osebnega dohodka. Številke so le v ilustracijo raz Odgovor je bil vsekakor v ug*>- uveljaviti v malone nepregledni šujejo žene delavke. Iillll®llllllllllll|l|l|||! #1111111111111111 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Brez električnega motorja v kmetijstvu ni uspehov Človeške roke so postale predragocene, da bi jih uporabljali za nerazumsko delo. Zato napreden gospodar vpreže umetnega delavca — električni motor — povsod, kjer mu ta lahko dela hitreje, bolje in ceneje. ELEKTROMOTOR: DELAVEC= 25:1000=1:40 Ne več na roko- temveč. ELKO ČRPALNI AGREGAT TOVARNA KONFEKCIJE »SAVA« STOJI OB DESNI STRANI CESTE, KI VODI OD ŽELEZNIŠKE POSTAJE PROTI SREDIŠČU ZAGORJA. Semkaj se zgrinjajo dnevno delavke iz mesta pa iz bližnje okolice, saj je v Zasavskem bazenu le malo podjetij, ki lahko zaposle ženske roke. Prav zaradi tega dejstva je toliko bolj vpadljiva nujnost; nadaljnjega razvoja konfekcijske dejavnosti v Zagorju, saj z njo dobiva mesto primerno protiutež steklarski in- pripravi v eni uri toliko vode, kakor delivec ves dan, a porabi komaj eno kilovatno uro. Elektrika za to črpanje nas stane petindvajset, delavec tisoč dinarjev. Električni motor dela hitreje in štiridesetkrat ceneje. posluje lepo število žena ter deklet. Delo v tovarni pa odpira ženam stotere možnosti sodelovanja v različnih družbenih organizacijah. To sodelovanje je danes v tem kraju še toliko brij potrebno in zaželeno, saj se ravno v Zagorju srečujemo z vrsto problemov, . samo z ELKO črpalko VC Zahtevajte tudi Vi naše prospekte in ponudbe zacija dela, predvsem pa Izkušeni voja podjetja, ki je nastalo tako ki zadevajo brigo za zaposleno že-ter strokovno usposobljeni kadri, rekoč -iz nič« in se je znalo no in ki jih še najuspešnejše re- ELEKTROKOUINA MARIBOR - S LO VEN IJ A - JUGOS LA VIJ A1 , l!lll!lll!l!!lllll]!l!llllllllllll!lill!!lllllllllllll!!lllllllil!llllllll!lllll!illlllll!llll!lllll!!llllll!llllllllll!!!ll!!llllllll!lllllllllllllllllllllll Lesno industrijski obrat »SAVINJA« v Celju odpira dveri modernemu transportu INICIATIVA VREDNA POZORNOSTI že izrazitih industrijskih delavcev v stroki, ki smo jo doslej radi uvrščali med obrtne dejavnosti. Saj, mizarstvo — popa v Sabac in Banat, v bližnji hišteno in galanterijsko — se je Zagreb. Industrijski giganti če- le počasi osvobodilo prizvoka dalje bolj zanemarjajo utrud- obrtnosti ter mu je šele zadnji čas dodelili veljavo industrije. To veljavo pa mu ne daje v našem primeru samo izrazit na- ljiv transport blaga z ročnimi vozički ali pa z vozički na električni pogon; kjerkoli se da, uvaja industrija v notranjem čin proizvodnje, pač pa notranja transportu tako imenovane tran- organizacija delavcev, ki v or- sporterje. Kjer pa to ni možno, tam začenja počasi osvajati palete in viličarje. Lesno industrijsko podjetje v Celju »Savinja«, se je potem- »Paletizacija« je zdaj že pojem, ki je tesno povezan z modernim transportom; osvojil je kontinente, spremlja tovorne ladje, železnico, cestni promet. Brez paletizacije bi bil Sodoben transport okorel in počasen, trgovina ohlapna in menjava blaga utrudljivo delo. Iniciator v proizvodnji palet je naše domače lesno industrijsko podjetje »Savinja« v Celju. Pred dvema letoma je zastavilo, danes je že iskan proizvajalec te »desne roke« modernega transporta. Paleta je pravzaprav pre-Pfcst domislek! Sestoji še iz lesenega okvira določenih (po Mednarodnem dogovoru!) di-Menzij. Nosilna plošča je pritr-lena na nekakšne podstavke. Značilnost in vrednost palete sta namreč v tem, da blago, naloženo na nosilno ploščo, potuje * Paleto iz kraja v kraj. Trdno naloženi zaboji so igrača za Manipulacijo: viličar pripelje a° Palete, potisne svoji jekleni osti pod podstavka, dvigne bla-®° s paleto in odpelje na žele-”o mesto. Paleta' potuje s blagom. Njena dimenzije so prilagojene Motrnemu izkoriščanju prosto-.a v ladijskih skladiščih, v že-azniških vagonih, na velikih ostnih transporterjih. Tako to-0] paleta potuje z blagom in z Magom se spet vrača. Paleta kot »desna roka« v so- skrivajo odgovorni začetki proizvodnje. »Savinja« je umno zastavila: s smotrnim prihrankom na lesu, z dobro organiziranim delom ter seveda z dosedanjim upoštevanjem določenih dimenzij, si je kaj kmalu osvojila tržišče. Domače predvsem! Prvi njen odjemalec so bila železniška transportna podjetja, med njimi Ljubljana. Razumljivo, da je ta novost v železniškem transportu postala zanimiva ter privlačna za železnico šele z izgradnjo novega železniškega tovornega kolodvora. Uporabnost palet na slabih tleh rada odpove, viličarji se le s te-žavd gibljejo po slabem terenu. Pa tudi, kolodvorske ploščadi morajo biti v nivoju vagonskih tal, sicer se otovorjen .viličar ne more približati odprtini vagona. Z izgradnjo tovornega kolodvora sta našla svoj življenjski s J-------JIUL "uranu iuivd" v au- -----Tv, , 8 ,.°bnem transportu ne predstav- prostor v železniškem prometu a . v industrijski proizvodnji paleta in viličar! Sčasom, bodo prišli na vrsto tudi drugi kolodvori v Jugoslaviji, saj jih bo k temu privedel mednarodni način manipulacije z blagom ki si ga danes malone sploh ne moremo več zamišljati brej souporabe paletizacije. a A ne le na železnici, tudi v Toda za tem »treba« se le večjih proizvodnih obratih, kjer t 2, Proizvod predmeta, ki ga je ir, , naPraviti. Treba ga je bi-le vpeljati v tekoči trak rata, določiti rez posameznih sev lesa, treba je bilo najti Poren način povezovanja po-“MPeznih delov in — paleta je ganiziranih ekonomskih enotah oblikujejo svoje medsebojne in družbene odnose, pa naj bo to pri prizadevnem osvajanju letošnjega dokaj napetega pfoiz- je notranji transport sestavni nih rezerv, si paleta utira pot. del proizvodnje ter odločilnega »Savinja« je do danes že pro-pomena pri izkoriščanju delov- dala svoja proizvode v Beograd, takem lotilo zanimive proizvod- vodhega plana ali pa v določanje ter je s to svojo iniciativo niu odnosa delitve dohodka gle- nedvomno pomemben člen v ve- de na sklade in osebne dohodke rigi skupnih prizadevanj, da bi Semkaj sodi nn^pin knipk-tivn tudi v transportu, v tej sodobni ki posluje gospodarski panogi, dosegli surovinske evropsko in svetovno raven. Kot so palete zanimivost v načelo kolektiva, v stalnem soglasju osnove, obratnih sredstev in realizirane proizvodnje. To mu omogoča trdnejše planiranje ne samo proiz- vesticijskih sredstev za nakup novih strojev, za razširjanje proizvodnih načrtih »Savinje«, vodnje, pač pa tudi raznih in-pa vsekakor niso edini proizvod tega lesno predelovalnega veljaka na tem področju. Letošnji SVojih proizvodnih zmogljivosti, plan sečnje, pogojen v večjem yegja proizvodnja pomeni — izvozu, ukazuje višjo proizvod- Vp*;: ;,vn7i njo tudi v žagarskih obratih, v pohištvenem, zabojarni, v obratu galanterije in v oddelku za proizvodnzo furnirja. Našteti oddelki so ekonomske enote podjetja, ki ima vsaka zase svoj proizvodni načrt, hkrati pa sta delo in prizadevnost ene enote v dogovoru z uvoznikom, da bo v nenehni odvisnosti od proiz- - - - vodne stopnje ter storilnosti Ob izvozu pa kolektiv zmanjšuje uvoz: standardna lepila, nekatere lake, žage, okovja, odkupuje od domačih proizvajalcev. Le brusni papir, specialne lake, zahtevnejša okovja, turnirske nože uvaža, a še to navadno druge enote. Sečnja gozdov je vezana na celjsko gozdno gospodarstvo. Od sečnje daje pa že spoznavamo obrate »Savinje«. Prvi so žage za hlodovino. Te dni tečejo dan in minjajo žlahtno hlodovino v de- del uvoženih materialov (laki, okovja!) spet izvozil kot sestavni del svojega proizvoda. Opombe vreden je primer, ki opozarja na doslednost pri zmanjševanju uvoza! Spet smo nnx _nrp. namreč pri paletah, tam, kjer smo začeli z našo pripovedjo. ske! Del te proizvodnje kmalu « v odpotuje na tuja tržišča kot iskano blago, del razrezanega lesa pa predelajo obrati »Savinje« v proizvode, naj bo to pohištvene ali galanterijske. Posamezni obrati so združeni na velikem kompleksu ob j ali z uvoženimi, posebno zavitimi žeblji. Takšni žeblji se zagrizejo v les in ne popuste pod še tako hudim pritiskom. Lahko da bi ostali pri uvozu, saj pri nas takšnega žeblja nisi dobil. Toda skrb pri zmanjševanju uvoza je tudi zadela ob premis- Mariborski cesti, le en žagar-, lek. Malce sugestije in danes že ski obrat je v Višnji vasi ter sami izdelujemo takšne žeblje, uprava z nekaterimi administra- Prav nič niso slabši od tistih iz tivnimi oddelki v strožjem sre- uvoza. Majhne so te reči, bi kdo de-iniciativa Med pomembnejše izdelke sodijo tudi palete, ki jih nujno potrebujejo vsa skladišča, ki so opremljena z viličarji dišču mesta. Vendar pa je največje število delavcev stalno za- jal, neznatna je ta poslenih v v Gaberju, skorajda podjetja, o katerem industrijški' četrti Celja, kjer ampak vsebuje pa vsekakor prihaja do izraza med- staro resnico, da iz seboj no sodelovanje zaposlenih, raste veliko. govorimo, vendarle majhnega •»imiiiiiiiiui 'iMllliiiiiiliiiiillillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim l!!lll!IIIIIIIII!llll!ll!lllUIIIII!l||ll!U|j|||j![j|||||j|| 1111111*1 !II!!IIIIIII!IIIJIIIIIIIIIIIII!!IIIIIIIIIII!I!IIIII!!IIIII!IIII!!!!I!II!II!IIII!IIIII!!III!!!IIIII!IIII!!IIIII!I!IIII!!IIII!IIII!!III!I!!IIIII1!!II iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimmiitii ■iniiMMj) © IEE!!!IIIIIHI!m™™mEli™E™il6*™!ll!imilll!tllllWI*MII1lll!l1i™™ill!!l 5-3........ -........5 ll[!!!flllllllllllllllllll!llllllllllllllllllll!llll!lllll!l!ll!l!!ll|||||il||!l!l|||||| ■ 4 I I I 1 4i^np.:v^ —... ja, sina imam. r.a že velikega! Rodil se je takrat, ko je bil špricar še po dvaindvajset! — Če pa bi te tista Smrekarica spet vprašala, zakaj še nismo na morju, ji reci, da se oče in mama nikakor ne moreta sporazumeti, ali bi šli v Opatijo ali v Dubrovnik! — Zvedela sem. da je plačan po učinku! Jsl0i . V LfM V k ' { ' ARKADIJ AVERČENKO: Kakšni so moški Sef prometnega oddelka, stari Miški n, je poklical strojepisko Ninoiko v svoj kabinet. Dal ji je dva lista in jo prosil, da bi mu tekst prepisala. Ko ji je dal papir, jo je pozorno gledal. In ker so nanjo padali sončni žarki, jo je videl v zelo lepi luči. Pred njim je stalo vitko, mično dekle s čudovito lepim obrazkom, globokimi temnomodrimi očmi in krasnimi plavimi lasmi. Približal se ji je in ji rekel• »Hm . . . prepisali boste torej te akte, vendar — saj vas ne mučim preveč?« Ninočka ga je presenečeno gledala in mu odvrnila: »Saj sem vendar v službi zato, da delam!« »Hm, lepo, lepo ... Povejte, gospodična, vos morda ne boli v prsih, če ste predolgo sklonjeni nad strojem. Bilo bi škoda za tako m.ično, mlado bitje.« »Ne, ne boli me.« “To me veseli In trese vas tudi ne?« »Čemu bi mi bilo hladno?« "Tako tenko bluzo imate, da se vam roka vidi skozi. Kako lepa roka! Imate tudi mišice?« "Pustite, prosim, mojo roko pri miru!« * »Samo trenutek ... počakajte. Zakaj se mi hočete iztrgati? Saj sem hotel le videti, če imate mišice« »Pustite mojo roko, boli me, ko me tako trdo držite, vi... lopov!« Ninočka se je iztrgala iz tresočih rok starega Miškina in stekla v svojo, delovno sobo. V nadlaktu leve roke je čutila bolečino. »Le počakaj.«' si je mislila, »to boš še drago plačal.« Zaklenila je pisalni stroj, se oblekla, zapustila urad in odšla k advokatu ... Advokat je Ninočko pozorno poslušal. »Tak lopov! In razen tega še starejši gospod! Kaj pa naj napravimo?« »Ga ni moč poslati v Sibirijo?« je vprašala Ninočka. »To ne gre, na zagovor pa ga lahko pokličemo.« »Pokličite ga torej, da se bo zagovarjal!« "Imate priče?« »Jaz sem priča,« je odgovorila Ninočka. »Ne, vi ste tista, na katero je poskušal napraviti atentat. Če nimate prič ne m.oremo nič napraviti, kajti vse sledi atentata so zbrisane.« »Sledi so tu. Tako me je zgrabil za nadlaket, da imam podplutbe. Advokat si je ogledal mično dekletce, nato pa je pomežiknil in rekel: »Pokažite roko!« "Podplutbe so pod bluzo!« »Slecite torej bluzo!« »Saj niste zdravnik, temveč advokat!« • čolne raznih izvedb iz poliestra (plastike) in običajnih materialov • vodne smuči z vezmi • vodne tobogane po naročilu ® razno drugo opremo za šport in rekreacijo VAM NUDI TOVARNA ŠPORTNEGA" ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Slovenija Jugoslavija ZAHTEVAJTE PONUDBE S POJASNILI IN PROSPEKTI CENE PRIMERNE — ROKI KRATKI! Uporabljajte naše priznane izdelke in spoznali boste, da so visoke kakovosti. »To je vseeno. Funkcija zdravnika in advokata so približno enake. Veste, kaj je ali- ' bi?« | »Ne, tega ne vem.« , »No, vidite. Določiti moram | resničnost prekrška, da tako re- l čem, ugotoviti moram vaš alibi. Slecite torej bluzb!« | Dekle je vzdihnilo in spusti- | lo bluzo z ramen. Advokat ji je I pomagal. Opazil je rdeč madež in vljudno rekel: »Oprosite, toda moram vas preiskati. Dvignite roko!« »Ne dotikajte se me,« je zakričala Ninočka. Hitro je potegnila bluzo nase in zbežala iz pisarne. Na cesti 'se je tresla od ogorčenosti. Sklenila je, da bo poiskala novinarja, ki je bil znan kot pošten mož, in mu razložila vso stvar, Novinar jo je sprejel sicer neprijazno, ko pa mu je vso stvar razložila, se je zvonko zasmejal: »Tu imata najboljše ljudi, tu imate varuhe kreposti! Obnašajo se kakor divjaki, ki se jih je komaj dotaknila kultura.« »Naj slečem čluzo?« je ponižno vprašala Nina. »Bluzo, čemu bluzo? Sicer pa končno res lahko slečete bluzo, saj bi bilo zanimivo videti ta madež.« Ko je videl golo roko in ramo, je zmajal z glavo: . »Roke pa imate, roke! Videti so zelo zapeljive. Oblecite bluzo. Ali pa — ne, počakajte Kako bi bilo, ko bi vas poljubil na ramo? Saj pri tem nič ne izgubite.« Vendar novinar ni prišel do tega. Dekletce je kolikor moč hitro zbežalo iz sobe. Na cesti se je med solzami smejalo in reklo: »Moški so pa res vsi veliki lopovi!« ARGO ^ JUHA VAM PRINAŠA SREČO VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE KOMBINATA KONSERVNE INDUSTRIJE ■ ižieeeiieeeeeee Delamaris Izola Sodelujte! Sodelujte z več kuvertami! Dobitki so: 3 televizorji 5 hladilnikov 5 električnih štedilnikov 1000 kolekcij proizvodov »Delamaris« V nagradnem žrebanju lahko sodeluje vsak potrošnik, ki pošlje v kuverti 10 izrezkov zaščitnih znakov »ARGO JUHE« na naslov: »DELAMARIS« nagradno žrebanje Izola. Ti znaki so tiskani na vsaki vrečici in škatli ARGO JUHE. Vsak potrošnik lahko pošlje več kuvert. Žrebanje bo v Izoli 15. avgusta 1962. §§ — No, prijateljček, vi g g imate pa res srečo! Jaz g §| sem namreč zdravnik! g Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii _ ..........___ t______________________________________________________________ >^V<\VXXX\VXXXXXX\XXXXXXXXVXX\XXXXXX\X\XXX\VXVVVvXNXXXXNXXXXXXXVX\XXXXXXXXXXXXXVXXXVvV^XXXNXXVVXXXXXXXXXXXX\VXXXXXXXN Preden se odločite za nakup kuhinjskih stolov in miz, salonskih stolov, foteljev in ostalega kosovnega pohištva. ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA M-112 — Bukov stol — tapeciran — lužen na oreh — naravno poli-tiran LESNA INDUSTRIJA, PIVKA LESNA INDUSTRIJA »JAVOR« PIVKA proizvaja tudi kvalitetno priznane vezane in panel plošče, — plemenite in slepe furnirje, — lepljene sedeže in naslone, — lesno embalažo, — žagan mehki in trdi les 'Vse IZDELKE PODJETJA »JAVOR« LAHKO DOBITE V VSEH PRODAJALNAH PODJETJA »SLOVENIJA LES« IN V POSLOVALNICAH »JAVOR« PIVKA: Ljubljana, Gosposvetska 13 * Zagreb, Brača Oreški 15 Beograd, Nebojšina 7 PREDSTAVNIŠTVO PODJETJA »JAVOR« — SPLIT SPIN Ct CEV A 27 Spored RTV Ljubljana za teden od 13. do 19. avgusta 1962 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 13. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 3.05 Na- rodne pesmi iz Vojvodine — 8.20 Trikrat pet — 8.35 Dva ansambelska prizora iz opere Ca-valleria rusticana — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Melodije raznih dežel — 94.5 Si-vičeve skladbe za violino in klarinet — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za violino in orkester — 11.30 Zabavni ka-leidoskop — 12.05 Božo in Miško pojeta — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pianist Pennario z novimi posnetki — 13.52 Igra violinist Edvard Grač — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.20 Po-jo modemi vokalni ansambli — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Arija skozi stoletja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 21.00 Z letošnjega dubrovniškega festivala — 22.15 »Sence« pod reflektorjem — Predstavljamo vam najpopularnejši mali ansambel Anglije: »The Shadovvs« —-22.50 Literarni nokturno — 23.05 Melodija, ples in jazz — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 14. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Tri Hatzejeve rapsodije — 8.25 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Z Madžarskega na Balkan — 9.41 Pihalni orkester JLA — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Košček Švedske — 11.15 Sergej Ljapunovu Lezginka — 11.25 Henry Cecil: Obe plati postave — 12.05 V narodnem tonu — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Iz vlog Marije Callas — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Od kola do kola — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz romantične glasbene literature — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 18.30 Poje Mariborski komorni zbor — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 20.30 Radijska igra — 21.46 Komorni intermezzo — 22.15 Dve simfonični pesnitvi iz jugoslovanske glasbe — 22.50 Majhni zabavni ansambli — 23.05 Vsem vam, ki nas še poslušate — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 15. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Pisana orkestralna matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Operetni napevi —9.45 Melodije Bruna B j Glinškega — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Igrajo »Štirje fantje« — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Uvertura in nekaj prizorov iz Pikove dame — 12.05 Kmečki valčki — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in/zabavna glasba — 13.30 Edvard Grieg: Peer 3ynt — dve simfonični suiti — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Zabavna glasba — 15.20 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 15.40 Dvorakove pesmi za instrumente in glasove — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Šoferjem na pot — 17.50 Narodne iz Bosne — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Favn in njegova flavta — 18.45 Ljudski parlament ' — 19.00 Obvestila — 19.05 — Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Večer ob zabavni glasbi — 22.15 Lu-dwig van Beethoven: Trio za vi6lino, violončelo in klavir v c-molu op. 1, št. 3 — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zadnji ples pred polnočjo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 16. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Iz čeških glasbenih logov — 8.30 Petnajst minut s triom Dorka Škobemeta — 6-45 Nekaj makedonskih narodnih pesmi — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Vesele počitnice — 9-25 Znameniti operni zbori — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Simfonični orkester Jugoslovanske radiotelevizije — 11.38 Zabavni pot-pourri — 12.05 Nekaj narodnih s harmoniko — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Zvoki iz nekdanjih časov — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Glasbena medigra — 15.25 Trije prizori iz slovenskih oper — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.00 Obvestila — 19-05 Glasbene razglednice — 19-30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Zabavni orkester in zbor Gordon Jenkins — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Srečanje z Bachom — 22.15 Posnetki III. jugoslovanskega festivala jazza Bled 1962 — Romantičnim plesalcem — 23.35 — Odlomki iz opere Wozzeck Albana Berga — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 17. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Dueti iz Massenetove Manon — 8.30 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Vilem Petrželka: Pastoralna simfoni-etta — 9.45 Ruske narodne pesmi — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Dopoldne pri Wolf-gangu Amadeju Mozartu — 11.20 Iz skladb Marija Kogoja — 11.30 Henry Cecil: Obe plati postave — 12.05 V narodnem slogu — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Slovenski pevci v Verdijevih operah — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Zabavna glasba — 15.20 Napotki za turiste 15.25 Glasbena medigra — 15.30 Pri dveh, slovenskih skladateljih — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Solist tega tedna — 17.40 Orkester Max Greger in pevec Vladimir Trošin — — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Rossini in brivec iz Seville — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Antonio yival-di: Preskušnja harmonije in invencije — Concerto grosso št. 9 v d-molu za oboo. godala in čembalo — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Drobci iz opusa Jakoba Petelina-Gallusa — 21.00 Kvartet Page Cavanaugh — 21.15 Oddaja o morju in pomošča-kih. 18. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Nekaj partizanskih samospevov z medigro — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Zabavni kaleidoskop — 9.40 Od Ljubljane do Skopja — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Novi posnetki Bizetove Carmen — 11.35 Mali klub ljubiteljev popevk — 12.05 Igra nam Trio Avsenik — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Baletni intermezzo — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Šaljiva klaviatura — 15.40 Popoldne ob zborih Vasilija Mirka in Petra Liparja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Ciganske melodije — 18.10 Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 2. — 18.30 Dalmatinske narodne —- 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za ples in razvedrilo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 19. avgusta 6.00—8.00 S sprejemnikom d* dopust — 6.30—6.35 Napotki z3 turiste — 7.30—7.35 Radij sk1 koledar in prireditve dneva "" 8.00 Mladinska radijska igra ^ 8.40 Dva sodobna skladatelj3 pišeta za mladino — 8.55 Z3' bavna medigra — 9.05 Z z3' bavno glasbo v novi teden ^ 9.45 Samospevi Rista Savina in Slavka Osterca — 10.00 S pomnite, tovariši ... — 10-3 Promenadni koncert orkestr3 Češke filharmonije — 11.30 #r nest Petrin: Izseljenci dom3 — 11.50 Sto taktov za dober tet5 — 12.05 Naši poslušalci cesti*3' jo in pozdravljajo — I. — Obvestila in zabavna glasba ^ 13.30 Za našo vas — 14.00 Pe' naj st minut s Slovenskim oI?' tetom — 14.15 Naši poslušaj čestitajo in pozdravljajo — — 15.15 Trikrat pet — 15>3 Operni recital tenorista Rud° fa Francla — 16.00 Humoresk tega tedna — 16.20 Melodije z nedeljsko popoldne — Športna nedelja — 19.00 Obv^ stila — 19.05 Glasbene razg*e niče — 19.30 Radijski dnevni — 20.00 Vaša pesem — vaS, melodija — 20.50 Športna ročila — 21.00 Od Bacha 6 Debussyja z violončelista Janosom Starker j em — 321 Ansambli in solisti RTV Lju , tjana — 23.05 Zaplešimo v teden — 24.00 Zadnja poreč1 in zaključek oddaje