19 Letnik 43 (2020), št. 1 Ključne besede: Pr a v o, pr a vni akt , upr a v a, upr a vni akt , ja vna ar hi v sk a služba, ja vno pooblastilo, hier ar hija pr a vnih akt o v , pr a vni ar gumenti Key-words: La w , leg al act , administr ation, administr ati v e act , public ar chi v al service, public authority , leg al acts hier ar ch y , leg al ar guments ČLANKI IN RAZPRA VE AR TICLES AND P APER S 1.02 Pr eg ledni znanstv eni članek UDK 930.25(497.4):34 Pr ejet o: 1. 7. 2020 Pravo in pravni akti ter uprava in upravni akti – arhivsko pravo N AD A ČIBEJ magistrica znanosti, dokt orsk a študentk a na Pr a vni f ak ult eti Uni v erze v Ljubljani, ar hi v sk a s v et o v alk a, dir ekt orica P okr ajinski ar hi v K oper , Kapodistriaso v tr g 1, SI-6000 K oper e-pošta: nada.cibej@ar hi v -k oper .si Izvleček Ar hi v sk a zak onodaja nalag a str ok o vnim dela v cem v ar hi vih št e vilna ja vna pooblastila, ki t erjajo, za str ok o vno k ak o v ostno in zak onit o izv ajanje ja vne ar hi v sk e službe, dobr o pozna v anje osno v pr a v a in upr a v e. Pri t em je tr eba upošt e v ati poleg str ok o vneg a in znanstv eneg a ar hi v sk eg a dela k ot dela ja vne službe tudi naloge, s k at erim i vpli v ajo ar hi v ski str ok o vni dela v ci na ob v ezno - sti, pr a vice in pr a vne k oristi drugih oseb. Prispe v ek se osr edot oča na ta drugi (ali mor da celo prvi) del ja vne službe t er posta vi pr a vne in upr a vne akt e v ospr edje, njiho v o struktur o in namen, r azume v anje in upor abo. Za str ok o vne dela v ce v ar hi vih je tudi r azlogo v anje pr a vnih norm pomembno, in sicer za - r adi podeljene prist ojnosti dajanja pojasnil v zv ezi z do lžnostmi ja vnopr a v - nih oseb g lede dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a. Abstract LA W AND LEG AL A CTS AND ADMINIS TRA TION AND ADMINIS TRA TIVE A CTS – AR CHIV AL LA W Ar chi v al legislation conf ers numer ous public authorities on ar chi v al pr of es - sional w or k ers. F or the pr of essional and la wful e x ecution of the public ar chi - v al serv ice, these authorities demand basic kno w ledge of la w and adminis - tr ation. Besides taking the pr of essional and scientific ar chi v al w or k as a part of the public service int o consider ation, w e also ha v e t o think about task s, w hich aff ect the duties, rig hts and leg al benefits of other persons. The article f ocuses on this second (or ma y be e v en first) part of the public service and puts leg al and administr ati v e acts, their structur e, purpose, understanding and use t o the f or efr ont . Since ar chi v al pr of essionals pr o vide e xplanations of duties of public persons considering r ecor ds and ar chi v es, the y must be able t o int erpr et leg al norms. 20 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers 1. Pomen poznavanja predpisov R azume v anje lastneg a deleža pri oblik o v anju in delo v anju družbe spada med t emelje našeg a r a vnanja. Od t eg a je od visna naša usmerit e v v pr a vilno ali družbeno spr ejemlji v o (dogo v orjeno) delo v anje, lahk o bi r ekli »na pr a vi poti«. V elja tak o na osebni r a vni, kjer marsik daj »v emo«, k aj je pr a v po nar a vi, k ak or tudi na poklic ni r a vni, ki pa je bolj podložna usmeritv am, na v odilom in omeji - tv am. Pr a v tu se poleg nar a vneg a občutk a v polni meri izk aže pozna v anje osno v pr a v a, ki nam omogoči, da r a vnamo pr a vilno, pr a vno, skladno, k ar nas g lede usposobljenosti d vigne na r a v en str ok o vnjak o v in pooblaščence v , vr ednih zau - panja. Še zlasti t o poudarjam za ar hi vist e, k at erih naloge in poslanstv o zajamejo tudi vr ednot enje dok umenta rneg a gr adi v a, izdajo pisnih str ok o vnih (t ehničnih) na v odil in določanje ob v ezn osti za v ezancem po zak onu, dajanje pojasnil (k ar je br ez pozna v anja osno v pr a v a in upr a v e sk or aj neizv edlji v o ozir oma lahk o str o - k o vno opor ečno), izv ajanje str ok o vneg a nadzor a in v nek at erih primerih tudi odločanje o pr a vicah posameznik o v (denimo za vrnit e v vpog leda v podatk e, ki jih hr ani ar hi v in ki mor a biti izpeljana k ot upr a vni post opek) t er izdajanje iz - vršilnih akt o v v zv ezi s t emi nalog ami. Zaupanje v ar hi vistik o pomeni zaupanje v k ompet entnost str ok o vnih dela v ce v v obeh pomenih t ermina k ompet entnost , in si cer tak o pooblaščenost k ot tudi usposobljenost . Običajno pozna v anje osno v pr a v a in pr a vnih akt o v t er tu di upr a v e in upr a vnih akt o v spada v domeno uspo - sobljenosti, ne pa nujno tudi prist ojnosti za odločanje, v ar hi vistiki pa se pri iz - v ajanju pr ej opisanih nalog v ečinoma pr epletajo. V sek ak or nam je latinski izr ek ignor antia iuris nocet – nepozna v anje pr a v a šk oduje – lahk o v odilo pri zaht e vi po usposobljenosti in str ok o vnosti. Naspr otij med str ok o in upr a v ljanjem se je že pr ed leti dotaknil pr of esor na Pr a vni f ak ult eti v Zagr ebu dr . E ugen Pusić v knjigi Nauk a o upr a vi, kjer je zapisal, da ima str ok a s v oj lex artis – zak on znanja (umetnost izv ajanja), zat o druge zak one dojema k ot omeje v anje s v oje funk cionalne a vt onomije (k ar lahk o opazimo tak o pri naših ustv arjalcih k ot v ar hi vih, o.p. N . Č.). V določenem delu je str ok a (str ok o vni dela v ci) pripr a v ljena spr ejeti, da obstajajo merila, na t emelju k at erih imajo določena dejanja pr ednost pr ed pr a vili str ok e. Str ok a si prizade v a t eža v o r ešiti čim bolj skladn o s pr a vili str ok e in ji je v sak a omejit e v t eg a v osno vi tuja. Upr a v ljanje pa ni neposr edno izv ajanje le ene deja vnosti, niti ni usmerje - no v le eno str ok o, t em v eč po v ezuje v se str ok o vne de ja vnosti celotne družbe t er posta v lja območje in meje upošt e v anja pr a vil znotr aj posamezne deja vnosti. Upr a v ljanje k ot deja vnost je na eni str ani ur ejena s t ehničnimi pr a vili (k at er e ci - lje doseči, na k ak šen način in s k at erimi sr edstvi), na dr ugi str ani s str ok o vnimi pr a vili (k at erim int er esnim ciljem mor a slediti str ok a ozir oma deja vnost , ki jo upr a v ljamo). T ehnična pr a vila nastanejo neposr edno iz opr a v ljanja deja vnosti ozir oma iz str ok o vnih t emelje v . T o je lex artis , int er esna pr a vila pa so f ormalna. 1 1 Pusić: Nauka o upravi str . 35– 37. Izvirno besedilo v knjigi je v hrv ašk em jezik u, pr osti pr e - v od v slo v enščino je pripr a vila a vt orica prispe v k a. »U vezi s upravom zanima nas ponajprije suprotnost koja postoji između tih poslova i djelatnosti upravljanja. Stručni poslovi imaju svaki svoj lex artis i druge zakone osjećaju u krajnjoj liniji kao sputavanje svoje funkcionalne autonomije. […] Ali oni to prihvaćaju kao građani, svjesni opće hijerarhije društvenih vrijednosti, spremni su priznati da ima kriterija i mjerila prema kojima neki obziri dolaze ispred pravila njihove struke. […] Kao stručnjaci određene struke, imaju samo jedan cilj: riješiti problem što bolje u skladu s pravilima struke, dok im svako ograniče nje u primjeni tih pravila mora bit i strano. […] Obratno, upravljanje ne znači neposredno obavljanje neke službe. […] Upravljanje nema na umu samo pojedinu stručnu djelatnost i njezina pravila; ono se orijentira prema cjelokupnoj ljestvici društv enih vrijednosti i na osnovi toga određuje mjesto i granice pridržavanja normi i vrijednosti pojedinog područja i djelatnosti u organizaciji. […] Djelatnost upravljanja regulirana je, s jedne strane, tehničkim pravilima o tome kakvi se ciljevi mogu postići i kojim sr edstvima, a, s dr uge, interesnim normama o tome kojim interesima treba služiti osnovna djelatnost kojom se upravlja, odnosno koje interese u samom upravljanju 21 Letnik 43 (2020), št. 1 P oudarjanje naspr otij na začetk u prispe v k a ponazarja, da ni le ar hi vistik a na d v eh naspr otnih t očk ah delo v anja, t em v eč je t o pr epletanje v r azv oju znano - sti in str ok o vnih izhodišč običajno. Ar hi vistik a, pr ed v sem r azv oj ar hi vista, k ot znanstv eno str ok o vneg a ek sperta, z v semi zak onskimi pooblastili, ki jih ima, nujno potr ebuje t o pr epletanje. Ugot o vit e v ni no v a, zagot o v o pa čedalje bolj dobi v a pomen. T o zasledimo v obja v ah in r azpr a v ah tak o pr a vnih zgodo vinarje v k ot tudi zgodo vinarje v in ar - hi vist o v . Mnenje, da ar hi vist mor a poznati pr a v o, če naj se v s v ojem odgo v ornem delu znajde in pri vr ednot enju dok ument o v r a vna pr a vilno, je v u v odnih bese - dah knjige Osno v e pr a v a in pr a vne drža v e za ar hi vist e zapisala dr . Jelk a Melik. 2 Go v orimo o uslužbencih z visok o izobr azbo, za k at er e je že dr . Jože Žontar ugo - ta v ljal, da jih mora označevati kompetentnost, da samostojno oblikujejo načela in odločitve ter da morajo biti usposobljeni za vodenje del in sprejemanje temeljnih odločitev . Bistv o ar hi vista, po Žontarje v o, ni v ur ejanju in popiso v anju sodob - nih množičnih spiso v , t em v eč v r azisk o v alnem delu s podr očja ar hi vistik e. 3 Pri sno v anju dodi plomsk eg a in podiplomsk eg a študija ar hi vistik e je v de v et desetih letih r a vno dr . Žontar poudarjal, da so v odilna podr očja pri študiju poleg ar hi - vistik e tudi ar hi v sk o pr a v o, usta vna in upr a vna zgodo vina, vir oslo vje, ar hi v sk a upr a vna pr ak sa in druge v ede, k ajti k ombinacija ar hi vistik e, zgodo vinskih v ed in upr a vnih v ed t er inf ormatik e označujejo ar hi v sk o identit et o. 4 2. Kaj je pravo in kam je umeščeno arhivsko pravo? P a začnimo na začetk u. Kaj naj bi pr a v o bilo? Kr atk a opr edelit e v , skladna s t eorijo pr a v a, je, da je t o »sistem kot celota učinkovitih pravnih načel in pravnih pravil, ki jih sankcionira država in s katerimi se v življenjsko pomembnih družbe- nih razmerjih ureja zunanje vedenje in ravnanje ljudi na vsebinsko pravilen na- čin, katerega spodnja meja so očitno človeško neznosne možnosti ravnanja «. Ni pa v seobseg ajoča niti dok ončna. Zagot o v o je P a v čnik o v a opr edelit e v pr a v a k ot »kulturnozgodovinskega in pravnocivilizacijskega pojava, kot modernega prava, ki je zavezano vrednotam, ki so del našega življenjskega sveta (temeljne pravice, pravna država, ustanove demokracije), kot pozitivnega prava, ki je dejavno v določenem času in prostoru, ki ju mora ustrezno izražati, in prava, ki je tudi dr- žavno (nacionalno) pravo, ki je vpeto v ožjo ali širšo mednarodno skupnost blizu ar hi vist om ozir oma bi mor ala biti. 5 Pozitivno pravo je posta v ljeno pr a v o, t or ej tist o, k ar določimo ljudje, je sk upek načel in pr a vil, ki v danem tr enutk u v eljajo. Če t or ej pr a vna načela in pr a vila, ki ur ejajo delo v anje ar hi v o v in ja vne ar hi v sk e službe, poimenujemo ar hi v sk o pr a v o, ugot o vimo, da je arhivsko pravo pozitivno pravo , s k at erim se ukv arjamo. Pr a v tak o do ločimo, da se bomo pos v etili le eni panogi, in sicer upr a vnemu ( ja vnemu) pr a vu, ki se pos v eča or g anizaciji in delo v anju drža vne in ja vne upr a v e. Upr a vne zade v e, ki jih upr a vno pr a v o obr a vna v a, so v selej tudi v ja vnem int er esu. Skladno z Zak onom o drža vni upr a vi (v nadalje v anju: ZDU) upr a v a izv aja upr a vne naloge, posluje s str ank ami in jim omogoča ur esniče v anje treba poštovati. Tehnička pravila proizlaze iz djelatnosti same, iz njezina stručnog karaktera. […] To su „zakoni umijeća“, lex artis, koji vrijede zbog svoje objektivne valjanosti, bez obzira na to jesu li formalno propisani, bez obzira jesu li čak i napisani. Interesne norme, naprotiv, vrijede zbog toga što su ih izrijekom donijeli oni koji su u određenom društvenom uređenju ovlašteni da rješavaju interesna pitanja, da odrede u čiju će korist ići neka djelatnost, koji interesi imaju prednost.« 2 Melik: Osnove prava in pravne države za arhive , str . 2. 3 Žontar: Arhivsko šolanje v Sloveniji , str . 115. 4 Pr a v tam, str . 115–116. 5 P a v čnik: Teorija prava , str . 27–28. 22 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers njiho vih pr a vic in pr a vne k oristi, zagota v lja ja vnost s v ojeg a dela, v aruje osebne in tajne podatk e, posluje z dok umentarnim gr adi v om, zagota v lja opr a v ljanje ja vnih služb v ja vnih za v odi h in drugih or g anizacijskih oblik ah. Upr a vne naloge opr a v ljajo ministrstv a, or g ani v sesta vi, upr a vne enot e, ja vne agencije in nosilci ja vnih pooblastil. 6 P os v etimo se pomenu ja vne službe in ja vneg a pooblastila. 2.1. Ja vna služba in ja vno pooblastilo Javna služba je pravni režim , s k at erim se zagota v lj ajo za družbo ži - v ljenjsk o pomembne dobrine ozir oma pomembne za socialni, k ulturni in go - spodarski r azv oj družbe. P osamezne deja vnosti v r ežim u ja vne službe mor a v v ečji ali manjši meri zagota v ljati drža v a (lok alna sk upnost), v ečinoma zar adi odsotnosti tržnih mehanizmo v in za zagota v ljanje splošne dost opnosti, s čimer sledi načelom enak osti in pr a vičnosti. 7 Za ja vno službo je značilno, da se izv aja v ja vnem int er esu, ki pr e v lada nad indi vidualnim int er esom, in ji ni pr ednostni namen ustv arjanje dobičk a. Ja vna služba je eden izmed t emeljnih element o v , ki opr edeljujejo ja vni za v od. Ja vni za v odi so v R epubliki Slo v eniji posebna statusno-pr a vna oblik a, na - menjena opr a v ljanju deja vnosti vzgoje in izobr aže v anja , znanosti, k ultur e, špor - ta, zdr a v stv a, socialneg a, v arstv a in v alidsk eg a v arstv a, socialnih deja vnosti t er drugih podobnih, t . i. družbenih deja vnosti. P odlago za oblik o v anje ja vnih za - v odo v je dal Zak on o za v odi h (v nadalje v anju: ZZ) leta 1991, ki je dot edanje or - g anizacije zdr uženeg a dela, ki so opr a v ljale deja vnosti posebneg a družbeneg a pomena na podr očju družbenih deja vnosti, pr eoblik o v al v prv o statusno oblik o oseb ja vneg a pr a v a v no vi ur editvi, tj. v ja vni za v od. Ar hi visti mor amo r azlago ja vne službe g ledati na d v eh r a vneh, prv a je la - stno delo v anje t er umestit e v ar hi v o v in ja vne ar hi v sk e službe v k ont ek st delo - v anja drža v e in upr a v e t er drug a delo v anje tistih (pr a vnih) oseb, ki jim ar hi v , na posebnem podr očju, določa pr a vila in ob v eznosti t er način izv ajanja dela njiho v e ja vne službe (ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a). 8 T ak o drža vni ar hi v , ki de - luje k ot or g an v sesta vi ministrstv a, prist ojneg a za k ultur o, t or ej sesta vni del drža vne upr a v e, k ot r egionalni ar hi vi, ki delujejo k ot ja vni za v odi (ustano v ljeni s sklepom Vlade R S) izv ajajo ja vno službo, 9 za k at er o jih je pooblastila drža v a z zak onom in jo tudi financir a. 10 K o go v orimo o javnem pooblastilu , v edno izhajamo iz Usta v e R epublik e Slo v enije (v nadalje v anju: UR S), ki določi, da lahk o pr a vne ali fizične osebe dobi - jo ja vno pooblastilo za opr a v ljanje določenih nalog drža vne upr a v e. T o pomeni, da drža v a del s v ojih nalog pr enese na osebo izv en kr og a drža vne upr a v e. P oo - blastilo se podeli z zak onom ozir oma drugim akt om na t emelju zak ona. Upr a v - ne naloge, skladno z ZDU , zajamejo med drugim tudi pripr a v o pr edlogo v pr a v - nih akt o v (oblik o v anje politik), izvršilne naloge – izvrše v anje zak ono v in drugih 6 Določilo o podelitvi ja vneg a pooblastila za opr a v ljanje določenih nalog drža vne upr a v e z za - k onom je zapisano v 121. členu Usta v e R epublik e Slo v enije. 7 O r azv oju in opr edelitv ah ja vne službe bolj podr obno g lej Pirnat: Osebe ja vneg a pr a v a, 1995; Pirnat: Pr a vne osebe ja vneg a pr a v a: sist em ali k aos, 1999; Pirnat , [et al.]: Statusnopr a vni pr oblemi pr a vnih oseb na podr očju ja vneg a pr a v a, 1999; Bohinc: Osebe ja vneg a pr a v a, 2005; Br ezo vnik: Izv aja nje ja vnih služb in ja vno-zasebno partnerstv o, 2008; T rpin: Ja vne službe in ja vni za v odi, 2004; T rpin: Nastanek in r azv oj ja vnih služb v Slo v eniji, 2011; Tičar , R ak ar: Pr a v o ja vneg a sekt orja, 2011; Br ezo vnik, T rpin, Pličanić: Public administr ation s y st em, 2019. 8 O merilih za določanje za v ezance v po ar hi v ski zak onodaji g lej Čibej: K do so ustv arjalci ar hi - v sk eg a gr adi v a?, 2019. 9 Ja vna ar hi v sk a služba je določena v 53. členu Zak ona o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi vih – ZVD A G A. 10 O načinih financir anja v ar hi vih g lej Čibej: T ržna deja vnost v ar hi vih, primer P okr ajinsk eg a ar hi v a K oper , 2016. 23 Letnik 43 (2020), št. 1 pr a vnih akt o v , ki se izvršujejo tudi z izdajanjem pr edpiso v in posamičnih akt o v , zagota v ljanjem ja vnih služb. Nosilci ja vnih pooblastil (15. člen ZDU) imajo pri izv ajanju le-t eh pr a vice in dolžnosti upr a v e, določenih z zak onom. ZDU s t em nosilca ja vneg a pooblastila v obsegu sameg a pooblastila izenači z upr a v o, k ar pomeni, da imajo njego v e odločbe enak o v elja v o in moč k ot odločbe or g ano v ja vne oblasti. 2.1.1. Primera podelitve javnega pooblastila Ja vno pooblastilo za izvajanje javno veljavnih vzgojnih in izobraže- valnih programov je podano v 8. členu Zak ona o or g anizaciji in financir anju vzgoje in izobr aže v anja (v nadalje v anju: Z OFVI), ki določi, da so »vzgojno-izo - br aže v alni za v odi (po zak onu) zavodi, ki kot pretežno dejavnost izvajajo progra- me za predšolske otroke, javno veljavne izobraževalne programe, javno veljavne vzgojne programe domov za učence in dijaških domov in javno veljavne programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami oziroma programe vzgoje in izobra- ževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami« . Ja vno pooblastilo za izvajanje javne arhivske službe je podano v 54. čle - nu Zak ona o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi vih (v na - dalje v anju: ZVD A G A), pr a v tak o pooblastilo o odločanju o pr a vicah, ob v eznostih in pr a vnih k or istih za v ezance v in upr a vičence v (izdajanje posamičnih akt o v), o k at erih je v eč na v edeneg a v nadalje v anju. 3. Arhivsko pravo kot del upravnega prava Arhivsko pravo je del upravnega prava . Pr a vila, ki ur ejajo izvršilno v ejo oblasti, še posebej tista pr a vila, ki se nanašajo na izvrše v anje oblasti v posamič - nih in k onkr etnih primerih, sesta v ljajo upr a vno pr a v o, zlasti takr at , k o se odloča o pr a vicah, ob v eznostih in pr a vnih k oristih drža v ljano v in drugih subjekt o v . Pri definir anju upr a vneg a pr a v a v širšem smislu se naj v ečkr at na v aja, da je upr a vno pr a v o celota pr a vnih norm, ki ur ejajo or g anizacijo in delo v anje ja vne upr a v e s t em, da pojem ja vne upr a v e zajame or g ane izvršilne v eje oblasti, or g ane samo - upr a vnih lok alnih sk upnosti, nosilce ja vnih pooblastil in izv ajalce ja vnih služb. S t em se zaobjame celotna deja vnost , ki zagota v lja opr a v ljanje zade v v neposr e - dnem ja vnem int er esu ob ur esniče v anju pr a vneg a r eda. T or ej, ar hi v e v delu s v o - jeg a poslo v anja, ki v selej delujejo v ja vnem int er esu, 11 in ja vno ar hi v sk o službo po na v edenih merilih zajame ja vna upr a v a na funk cionalni r a vni. 12 Arhivsko pravo , g lede na t o, da določa vrst o, prist ojnosti in or g anizacijo delo v anja ar hi - v o v (f ormalno pr a v o) t er ob v eznosti in pr a vice ja vnopr a vnih oseb po ZVD A G A 11 Ja vni int er es na podr očju k ultu r e je int er es za ustv arjanje, posr edo v anje in v ar o v anje k ultur - nih dobr in na drž a vni in lok alnih r a vneh, ki se ur esničuje z zagota v ljanjem pogoje v zanje. 1. alineja 2. člena Zak ona o ur esniče v anju ja vneg a int er esa za k ultur o ZUJIK. Ja vni int er es za k ultur o (8. Člen ZUJIK) t emelji na zagota v ljanju ja vnih k ulturnih do brin, s k at erimi se ur esni - čuje k ulturni r azv oj Slo v enije in slo v ensk eg a nar oda, za k at er eg a skr bijo R epublik a Slo v enija (drža v a) in lok al ne sk upnosti. Ka dar je v ja vnem int er esu tr eba zagota v ljati ja vne k ulturne dobrine tr ajno in nemot eno (26. člen ZUJIK), jih zagota v lja drža v a ozir oma lok alna sk upnost neposr edno ali tak o, da ustano vi ja vni za v od na podr očju k ultur e. Ka dar gr e za deja vnost , ki jo je tr eba zar adi njene posebne nar a v e določiti za ja vno službo, t o ur edi podr očni zak on. 12 O umestitvi ar hi v o v v sist em drža vne upr a v e je r azpr a v ljal in pisal Vladimir Ž umer v prispe v - k u Pr edlog or g anizir anosti ar hi v sk e službe v sist emu drža vne upr a v e R epublik e Slo v enije v znanstv eni publik aciji Ar hi vi iz let a 1990 in v njej se je sklice v al na podobna dela. V k ont ek stu t eg a pris pe v k a ni umestit e v ar hi v o v k ot institucij v drug ačen sist em, t em v eč k ont ek st opr a - v ljanja nalog, ki jih zajame upr a vno pr a v o. 24 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers in posameznik o v t er način njiho v eg a izvrše v anja (mat erialno pr a v o), 13 in sicer v deja vnosti, ki je v ja vnem int er esu, sodi v upravno pravo . Se v eda imajo ar hi vi tudi drugo plat delo v anja, enak o vr edno pr ej omenjenem u, in sicer v arstv o ar hi - v sk eg a gr adi v a, ki je k ulturn i spomenik, r azg lašen in ščit en z usta v o in zak onom, ki so di med t emeljne k amne našeg a družbeneg a, nacionalneg a, osebneg a bistv a. K ot tr etjo pa la hk o poudarim r azisk o v alno-znanstv eno plat , ki jo ar hi visti opr a - v ljajo in sodi med t emelje pridobi v anja k ompet enc. A t okr at se ne spuščam v r azisk o v anje in ut emelje v anje statusa ar hi v o v , g lede na ja vno službo, pozornost je usmerjena bolj v pr a vni in upr a vni okvir t er iz t eg a izhajajoč naše naloge in k ompet ence t er r azume v anje pr edpiso v . Zat o bo v nadalje v anju v eč pozornosti namenjene določbam ar hi v sk e zak onodaje in r azume v anju določb v luči ume - ščenosti pr a vnih akt o v v pr a vni r ed R epublik e Slo v enije. 4. Pravna varnost in pravno varstvo Načelo pr a vne drža v e v sebuje št e vilne zaht e v e, med k at erimi sta pr a vna v arnost in pr a vno v arstv o zagot o v o izjemneg a pomena. Ar hi v sk o pr a v o pri t em ne izst opa, saj je ar hi v ski zak on ta načela u vrstil v merila vr ednot enja ar hi v sk e - g a gr adi v a in jim v r azume v anju naše zak onodaje poudari pomen. Zak onodajalec v edno s pr a vnimi pr a vili vnapr ej določa r a vnanja oseb, ki jih zade v a. T ak o omogoči v sem osebam seznanit e v s pr a vicami, ob v eznostmi in pr a vnimi posledicami v primeru kršenja zapo v edanih pr a vil. S t em zagota v lja, da se tisti, ki jih zade v a pr edpis, zanesejo na s v oj pr a vni položaj in možnost u v e - lja v ljanja pr a vnih sr edst e v , k ar pomeni zaupanje v pr a v o. Pravna varnost je v r esnic i pr a vna pr ed vidlji v ost , da bodo pr a vilna oz i - r oma dopustna r a vnanja tak a tudi v prihodnosti, in zaneslji v ost , da ta r a vnanja ne bodo pod vržena ar bitr arnemu odločanju. T o je pogoj, s k at erim se ustv arja zaupanje v učink o vit ost pr a v a. T emeljno izhodišče za pr a vno v arnost je podano v 155. členu UR S s pr epo v edjo po vr atne v elja v e pr a vnih akt o v , k ar pomeni, da pr a vni akti ne mor ejo v eljati za nazaj, r azen v primerih, k o sam zak on določi učink e za nazaj pri posamez nih določbah. Pri t em je tr eba biti zelo pozor en na t o, da tak o določbo zaht e v a le ja vna k orist in nik dar v šk odo že pridobljenih pr a vic. 4.1. R etr oakti vno učink o v anje določb v ar hi v skih pr a vnih aktih R a vno v primeru ar hi v sk e zak onodaje lahk o izluščimo učink o v anje do - ločbe za nazaj in njeno upr a vičenje. ZVD A G A iz leta 2006 je v tr etjem odsta v k u 65. člena določil, da je »arhivsko gradivo, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije (npr. Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljud- stva, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Zveza zdru- ženj borcev NOV Slovenije, Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije), organe notranjih zadev (npr. policija), pravosodne organe (npr. sodišča, tožilstva, zapori) in obveščevalno varnostne službe, dostopno brez omejitev, razen arhivskega gra- diva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem člove- kovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke 13 Upr a vna zade v a je odločanje o pr a vici, ob v eznosti ali pr a vni k oristi fizične ali pr a vne osebe ozir oma druge str ank e na podr očju upr a vneg a pr a v a. Št eje se, da gr e za upr a vno zade v o, če je s pr edpis om določeno, da or g an v neki zade vi v odi upr a vni post opek, odloča v upr a vnem po - st opk u ali izda upr a vno odločbo ozir oma, če t o zar adi v arstv a ja vneg a int er esa izhaja iz nar a v e zade v e. 2. člen Zak ona o splošnem upr a vnem post opk u – ZUP . 25 Letnik 43 (2020), št. 1 javnih funkcij «. S t o dik cijo je ZVD A G A v na v edenem gr adi vu opr edelil izjemo, po k at eri ni dost opno tist o ar hi v sk o gr adi v o, ki v sebuje občutlji v e osebne podatk e, pridobljene s kršenjem člo v ek o vih pr a vic in t emeljnih s v oboščin t er nanašajoče se na os ebe, ki niso bile ja vni funk cionarji. Drugo ar hi v sk o gr adi v o iz t e določbe, ki ne sodi v okvir t e izjeme, je t or ej dost opno pod splošnimi zak onskimi pogoji. Občutlji vi osebni podatki ja vnih funk cionarje v so bili pr ost o dost opni. Dik cija tr etjeg a odsta v k a 65. člena ZVD A G A iz leta 2014 pa določi, da je »javno arhi- vsko gradivo v javnih arhivih, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, dostopno brez omejitev, razen z omejitvami iz drugega odstavka « ( ja vno ar hi v sk o gr adi v o, ki v sebuje tak sati vno na v edene zaščit ene osebne podatk e). S t o določbo no v ela ZVD A G A r azširi učinek za v ar o v anja ob - čutlji vih osebnih podatk o v na v se osebe (tudi ja vne funk cionarje) z dobo 75 let ozir oma 10 let po smrti. T o je primer , k o je, sicer ne ek splicitno, zak on z učin - k om posegel r etr oakti vno, v endar v skladu s prvim odst a v k om 14. člena UR S, in sicer zar adi v arstv a člo v ek o vih pr a vic ozir oma t emeljnih s v oboščin, ki je v t em primeru pr e v ladal nad prido bljeno pr a vico do vpog leda v podatk e, in skladno z 22. členom UR S o zagot o v ljenem enak em v arstvu pr a vic v sak omur . T eg a ne gr e št eti za pr a v o r etr oakti vnos t , k er se ne nanaša na že zaključena pr a vna dejstv a in ne poseg a v že pridobljene pr a vice t er obja v e, niti zar adi t eg a ni pr ed videne sank cije. Omenjeni primer in r azlag a sta na v edena za prik az določanja pr a vnih r azmerij in ne v smislu ocenje v anja ustr eznosti ozir oma usta vnosti v sebine. Pravno varstvo pa lahk o opr edelimo k ot možnost v arstv a pr a vic in pr a v - nih int er eso v , ki jih pr a vni r ed daje na r azpolago nosilcu pr a vic v primeru nji - ho v e kršitv e ali ogr oženosti . Osr ednja prvina pr a vice je pr a vno za v ar o v ana mo - žnost subjekta , da na določen način r a vna. Za pojem pr a vice je pog la vitno, da je zagot o v ljeno njeno pr a vno v arstv o (ubi ius ibi r emedium – kjer je pr a v o je pr a vno v arstv o). Zagota v ljanje obojeg a se ur esničuje z ob v eznostjo ja vne obja v e pr a vnih akt o v v drža vnem ur adnem listu ozir oma v ur adnem g lasilu za pr edpise lok alnih sk upnosti, k ar omogoča pr a vnim naslo vnik om, da se s pr edpisom seznanijo, še pr eden st opi v v elja v o, t er da lahk o t emu prilagodijo s v oje v edenje in r a vnanje. 14 R ok od obja v e do u v elja vitv e pr edpisa (vacatio legis – r azbr emenit e v za - k ona oz ir oma čas pr ed nast opom v elja vnosti) je r es v prvi vrsti namenjen t emu, da bi se tisti, ki se jih tiče, la hk o z v sebino pr edpisa vnapr ej seznanili. Smisel in pomen usta vne določbe, da začne pr edpis v eljati petnajsti dan po obja vi, je v t em, da u v aja splošno pr ak so štirinajst dne vneg a »v ak acijsk eg a« r ok a, ki ji zak o - nodajalec sledi v selej, k adar nima posebnih r azlogo v za podaljšanje ali skr ajša - nje t eg a r ok a, in ki v elja tudi, k adar pr edpis o začetk u s v oje v elja vnosti ne določa ničesar . Nosilci pr a vneg a v arstv a v drža vi so drža vni or g ani, sist em pr a vneg a v ar - stv a pa je ur ejen k ot ja vna funk cija. Pr edmet pr a vneg a v arstv a je pr a vica ali za - sebni int er es njego v eg a nosilca, ne pa njego v dejanski, politični ali k ak šen drug int er es. 5. Sprejemanje in hierarhija pravnih aktov Pr a vne akt e lahk o spr ejemajo ozir oma izdajajo le tisti, ki so za t o prist ojni, k ar omogoča usklajeno delo v anje. Na vr hu slo v ensk eg a pr a vneg a r eda je UR S, ki jo je spr ejela Sk upščina R epublik e Slo v enije. Minimalna pr a vna v sebina, ki bi zadost o v ala v logi usta v e, je določit e v zak onodajnih or g ano v in prist ojnosti. Naša usta v a je obsežnejša t er poleg zak onodajneg a t elesa opr edeljuje člo v ek o - v e pr a vice in t emeljne s v oboščine, gospodarsk a in soc ialna r azmerja, drža vno 14 Določbe 154. člena UR S. 26 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers ur edit e v , samoupr a v o, ja vne finance, usta vnost in zak onit ost , usta vno sodišče in post opek za spr emembo usta v e. V 8. členu določi, da mor ajo biti zak oni in drugi pr edpisi v skladu s splošno v elja vnimi načeli mednar odneg a pr a v a in z mednar odnimi pogodbami, ki ob v ezujejo Slo v enijo. R atificir ane in obja v ljene mednar odne pogodbe se upor abljajo neposr edno. V elja vnost in skladnost pr a v - nih akt o v podr obneje r azdela v VII pog la vju (od 153. do 159. člena), kjer opr e - deli usta vnost in zak onit ost pr a vnih akt o v t er njiho v o medsebojno r azmerje in usklajenost . T ak o v 153. členu določi, da mor ajo biti zak oni, podzak onski in dru - gi splošni akti v skladu z usta v o. Za zak one določa tudi usklajenost s splošno v e - lja vnimi načel i mednar odne g a pr a v a in z v elja vnimi mednar odnimi pogodbami, ki jih je r atificir al drža vni zbor , podzak onski in drugi splošni akti pa tudi z dru - gimi r atificir animi mednar odnimi pogodbami, za podzak onsk e akt e usklajenost z nadr ejenimi zak oni, za posamične akt e in dejanja drž a vnih or g ano v , or g ano v lok alnih sk upnosti in nosilce v ja vnih pooblastil pa še ut emeljenost na zak onu ali na zak onit em pr edpisu. V 87 . členu UR S opr edeli, da pr a vice in ob v eznosti drža v ljano v t er drugih oseb la hk o dr ža vni zbor do loča samo z zak onom, ki jih spr ejema v v ečf aznem post opk u (89. člen UR S). 5.1. R azvrščanje pr a vnih akt o v Pr a vne akt e lahk o r azvrstimo na splošne (pr edpisi, ki ne določijo vnapr ej št e vila naslo vnik o v – zak on) in na posamične ali indi vidualne (pr edpisi, v k at erih je subjekt t očno določen – sodba) ozir oma na abstr aktne (pr edpisi, ki merijo na vnapr ej namišljene primer e) in k onkr etne (pr edpisi, ki se nanašajo na že obst o - ječe dejansk e ok oliščine, v k at erih naj se pr a vni subjekti na določen način v edejo in r a vnajo). R azvrstit e v je lahk o tudi po sami nar a vi pr a vnih akt o v , in sicer ja v - nopr a vni akti (enostr anski oblastni akti, ki učink ujejo pr oti v sem naslo vnik om in zasledujejo ja vni int er es), zasebnopr a vni akti (d v o- ali v ečstr anski sog lasni akt , ki učink uje pr oti podpisnik om akta) in pr a vni akti mešane nar a v e (k oncesija med ja vnim in zasebnim, v k at er em ima ja vni (drža v a) pri vilegir an položaj). 5.2. Zak onodajni post opek Nosilci pripr a v e v sebine pr edlogo v pr a vnih akt o v so običajno ministrstv a, ki skr bijo za podr očje, ki je pr edmet pr edpisa, tak o no v eg a k ot tudi pr edpisa, pod vrženeg a spr emembi. P osamezna ministrstv a pripr a vijo pr edloge besedila in jih usklajujejo z drugimi ministrstvi, Službo Vlade R S za zak onodajo in zain - t er esir ano ja vnostjo. Skladno z določbami UR S, Zak onom o Drža vnem zboru (v nadalje v anju: ZD Z) in P oslo vnik om Drža vneg a zbor a (v nadalje v anju: P oD Z-1) pa spr ejetje za - k ona lahk o pr edlag ajo: • V lada R S, • poslanec, • najman j 5.000 v oli v ce v in • Drža vni s v et . Pr edlog zak ona v sebuje naslo v zak ona, u v od, besedilo členo v in obr azlo - žit e v . Zaht e v ani v ečf azni post opek v UR S je udejanjen v tr eh obr a vna v ah, 15 in sicer prv a je posr edo v anje pr edlog a zak ona poslancem in splošna r azpr a v a na 15 Zak onodajni post opek je pr ocesno določen v P oD Z-1 v 2. oddelk u IV pog la vja Akti in post opki. 27 Letnik 43 (2020), št. 1 zaht e v o v saj desetih poslance v , drug a je v primeru ustr eznosti pr edlog a obr a v - na v a in pripr a v a amandmaje v v matičnem delo vnem t elesu t er nat o obr a vna v a dopolnjeneg a pr edlog a na seji Drža vneg a zbor a t er tr etja obr a vna v a uskladi - t e v amandma je v , r azpr a v a in g laso v anje o pr edlogu zak ona k ot celoti. P oslo v - nik do v oljuje tudi skr ajšani post opek v primeru manj zaht e vnih spr ememb in dopolnit e v ali uskladit e v , pr enehanja v elja vnosti posameznih določb ali zak ona, spr ememb v zv ezi s post opk om ozir oma odločbo usta vneg a sodišča t er nujneg a post opk a iz r azlogo v v arnosti ali obr ambe drža v e, odpr a v e posledic nar a vnih nesr eč, pr epr ečit e v t ežk o popr a v lji vih posledic za delo v anje drža v e. 5.3. Hier ar hija nacionalnih pr a vnih akt o v Eno izmed t emeljnih načel pr a vneg a sist ema je hier ar hija ozir oma st o - pnje vit ost pr a vnih akt o v . V si splošni akti drža vnih or g ano v mor ajo biti usklajeni po načelu st opnje vit osti ozir oma po načelu hier ar hije. Nadr ejen pr a vni akt po - meni, da mor ajo biti v si pr ed pisi, izdani na njego v em t emelju, z njim v skladu in ne v naspr otju. T o pomeni, da nižji pr a vni akt mor a biti v sebinsk o in oblik o vno usklajen z viš jim pr a vnim akt om in Usta v o R S, ki je naj višji pr a vni akt drža v e. Hier ar hija ne pomeni le pr epr ost e pr ednostne r azvrstitv e, t em v eč je po v ezana z vpr ašanjem zak onit e oblast i in določa, da lahk o zak onodajni akt ustv ari le za t o prist ojen or g an. T o lahk o st ori samo v pr edpisanem pr a vnem okviru in v skladu s s v ojimi zak onodajnimi prist ojnostmi. Za lažje r azume v anje pr a vnih akt o v so v spodnji tabeli prik azani drža vni splošni pr a vni akti, ki so del slo v ensk eg a pr a vneg a r eda. Ur ejeni so po hier ar hiji. Iz besedila pr a vneg a pr edpisa mor ajo biti jasno r azvidn i naslo vniki pr a vi - la in pr edpisano r a vnanje. V sebina zak ono v in podzak onskih akt o v niso k onkr e - tna posamična pr a vna pr a vila, t em v eč abstr aktna splošna pr a vna pr a vila. Tabela 1: Vrste splošnih predpisov, kdo jih sprejema in kaj opredeljujejo oziroma urejajo. PRAVNI AKT PRISTOJNOST NAMEN ustava Sk upščina R epublik e Slo v enije (R S) je naj višji t emeljni splošni pr a vni akt , ki opr edeljuje v sebino, ki je t emeljneg a pomena za drža v o in družbo. Minimalna pr a vna v sebina usta v e je določit e v zak onodajneg a or g ana. zakon (tudi ustavni) Drža vni zbor R S je osr ednji splošni pr a vni akt , ki ur eja v se tist e zade v e, ki so pog la vitne, t emeljne, osr ednje za določen pr a vni sist em. podzak onski pr edpisi (pr edpisi upr a vnih in izvršilnih or g ano v , ki podr obneje izvršujejo ozir oma r azdelajo zak onsk e določbe). ur edba Vlada R S je akt , s k at erim se podr obneje ur eja in r azčlenjuje z zak onom določena r azmerja. odlok Vlada R S je akt , s k at erim se ur ejajo posamezna vpr ašanja ali pr edpisujejo ukr epi, ki imajo splošen pomen. pravilnik Minist er je akt , ki podr obneje r azčleni posamezne določbe nadr ejenih pr a vnih akt o v in ur eja or g anizacijo poslo v anja ali način delo v anja določeneg a or g ana. odredba Minist er je akt , ki je namenjen izvrše v anju posameznih ukr epo v , ki imajo splošen pomen. navodilo Minist er je akt , ki pr edpisuje način r a vnanja upr a vnih or g ano v , ki izvršujejo posamezna določila zak ona ali podzak onsk eg a pr edpisa. splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil Nosilec ja vneg a pooblastila je akt , ki ur eja način izvrše v anja ja vneg a pooblastila. 28 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers 5.4. Hier ar hija e vr opskih pr a vnih akt o v Pr a v o E vr opsk e unije (EU) 16 je pr a v tak o st opnje v ano k ot slo v enski pr a vni r ed, poimeno v anje pr edpiso v pa je drug ačno. Pr a vni pr edpisi EU neposr edno ali posr edno vpli v ajo na pr edpise v drža v ah članicah. V EU so pr a vni akti r azdelje - ni na primarno in sek undarno zak onodajo. Naj višji pr a vni akti EU so pogodbe, splošna načela in Listina EU o t emeljnih pr a vicah. 17 Njim podr ejeni so podpisani in r atificir ani mednar odni spor azumi (ki so za v ezujoči tak o za EU k ot za člani - ce), naslednja st opnja pa je sek undarna zak onodaja. T udi pri t eh aktih v eljajo ar gumenti hie r ar hije in skladnosti. Pr a vni akti EU (sek undarna zak onodaja) so na v edeni v 288. členu 2. pog la vja, 1. oddelk a PDEU , in si cer »za izvajanje pristoj- nosti Unije institucije sprejemajo uredbe, direktive, sklepe, priporočila in mnenja. Uredba se splošno uporablja. Zavezujoča je v celoti in se neposredno upora- blja v vseh državah članicah. Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod. Sklep je v celoti zavezujoč. Če določa tiste, na katere je naslovljen, je zave- zujoč samo zanje. Priporočila in mnenja niso zavezujoča .« Neposr edna upor aba pomeni, da je z dnem v elja vnosti ob v ezujoča za v se osebe znotr aj unije in ni nujno posebej pr enašati določil v nacionalne pr a vne akt e. Določila Ur edbe tudi r azv elja vijo določila v nacionalnih pr a vnih aktih, ki so v neskladju z njo. V našem pr a vnem r edu za v arstv o osebnih podatk o v , če pustimo ob str ani Ur edbo, ki ur eja dost op ja vnosti do dok ument o v e vr opskih institucij, še v edno v elja ZV OP -1 in neposr edno tudi Ur edba iz leta 2016, g lede na t o, da nek ajkr at obr a vna v ani ZV OP -2 še ni ur adno spr ejet . Dir ekti v a je za na - slo vnik a za v ez ujoča, v endar do v oljuje, da članica (naslo vnik) v s v ojem pr a vnem r edu določi oblik o in način doseg anja za v ezujočih cilje v . Če ne pride do izv edbe harmonizacije, pa v elja neposr edno. Pripor očila in mnenja ne podeljujejo pr a vic ali določajo ob v eznosti naslo vnik a, t em v eč bolj poudarjajo smernice. V zak onodajnem post opk u EU par lament in S v et spr ejemata ur edbe, di - r ekti v e in sklepe, ki so zak onodajni akti, znotr aj t eh pa lahk o podelijo poobla - stila K omisiji za pripr a v o nezak onodajnih delegir anih akt o v , ki ne spr eminjajo bistv enih določil nadr ejeneg a akta. Delegir ani akti imajo pojasnje v alno funk ci - jo. Č e je tr eba zagot o viti ozir oma določiti enotne pogoje za izv ajanje ob v eznosti, se K omisiji lahk o podeli izv edbeno pooblastilo za spr ejemanje izv edbenih akt o v (pripor očila in mnenja). 5.5. Hier ar hija ar hi v skih pr a vnih in upr a vnih akt o v Ar hi v ski pr a vni pr edpisi si t or ej skladno z na v edenim sledijo od splošnih pr a vnih akt o v ZVD A G A, Zak on o ar hi v sk em gr adi vu, ki v sebuje osebne podatk e o zd r a v ljenju pacienta (v nadalje v anju: ZA GOPP), zak onom podr ejena Ur edba o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a (v nadalje v anju: UVD A G), zak o- 16 O osno v ah pr a v a E vr opsk e unije g lej v eč v Bor char d, Klaus-Di et er: Osno v e pr a v a E vr opsk e unije, 2017. 17 P ogodba o E vr opski uniji (PEU) – pr ečiščeno besedilo 2016 (z v erigo osno vne in prist opnih pogodb za seboj), P ogodba o delo v anju E vr opsk e unije (PDEU) – pr ečiščeno besedilo 2016, P ogodba o ustano vitvi E vr opsk e sk upnosti za at omsk o ener gijo – pr ečiščeno besedilo 2016, Listina E vr opsk e unije o t emeljnih pr a vicah 2016. 29 Letnik 43 (2020), št. 1 nom in ur edbi podr ejeni pr a vilniki, ki jih je izdal prist ojni minist er , 18 do k onkr e - tnih posamičnih upr a vnih akt o v . Splošni pogoji za izv ajanje certifik acije za opr emo in st orit e v ponudnik o v opr eme in st orit e v na podr očju izv ajanja ja vne ar hi v sk e službe (drugi odsta v ek 91. člen ZVD A G A) so splošni akt za izvrše v anje ja vnih pooblastil, k at er eg a izdaja je v prist ojnosti drža vneg a ar hi v a. K onkr etni posamični upr a vni (izvršilni) akti v ar hi vih (na t emelju ZVD A - G A in ZA GOPP) so: • odločba drža vneg a ar hi v a o r azg lasitvi dok umentarneg a gr adi v a zasebnih pr a vnih in fizi čnih oseb za ar hi v sk eg a (četrti odsta v ek 34. člena ZVD A G A in tr etji odsta v ek 44. člena ZVD A G A), • odločba prist ojneg a ar hi v a o podaljšanju r ok a za izr očit e v ar hi v sk eg a gr a - di v a (tr etji odsta v ek 40. člena ZVD A G A), • do v oljenje prist ojneg a ar hi v a za obja v o r epr oduk cij ar hi v sk eg a gr adi v a (tr etji odsta v ek 63. člena ZVD A G A), • odločba ar hi v sk e k omisije na ugo v or o dost opu do občutlji vih osebnih po - datk o v (peti odsta v ek 65. člena ZVD A G A), • odločba ar hi v sk e k omisije o izjemnem dost opu do ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, ki v se buje občutlji v e osebne podatk e (drugi odsta v ek 66. člena ZVD A G A), • odločba ar hi v sk e k omisije o dost opu do ar hi v sk eg a gr adi v a, ki v sebuje po - datk e o pacientu (četrti odsta v ek 6. člena ZA GOPP), • odločba prist ojneg a ar hi v a o za vrnitvi dost opa do ar hi v sk eg a gr adi v a za potr ebe upor abe v ur adnih post opkih ozir oma drugo u v elja v ljanje pr a vic oseb (četrti odsta v ek 68. člena ZVD A G A), • odločba drža vneg a ar hi v a o potr ditvi notr anjih pr a vil (81. člen ZVD A G A), • odločba drža vneg a ar hi v a o vpisu ponudnik a opr eme in st orit e v v r egist er ponudnik o v (drugi odsta v ek 83. člena ZVD A G A). Glede na t o, da ZVD A G A k ot specialni zak on nima pr edpisaneg a post opk a (pr ocesneg a dela) izdaje na v edenih posamičnih akt o v , je tr eba subsidiarno upo - r abiti splošni pr a vni akt , ki t o določa. V upr a vnih zade v ah v prist ojnosti indi vi - dualno v odenih or g ano v izda odločbo pr edst ojnik or g ana, ki pa lahk o pooblasti drugo osebo, zaposleno v ist em or g anu (z opr a v ljenim str ok o vnim izpit om iz upr a vneg a post opk a), tak o za v odenje post opk a k ot za odločanje (28. člen Za - k ona o splošnem upr a vnem post opk u (v nadalje v anju: ZUP)). Za ar hi v e je po - membno določilo iz 32. člena ZUP , ki pr a vi, da »v upravnih zadevah, o katerih odločajo nosilci javnih pooblastil, se glede vprašanja, katera oseba je pooblaščena za odločanje oziroma za opravljanje posameznih dejanj v postopku, smiselno upo- rabljajo določbe tega zakona, če drug zakon ne določa drugače. Za predstojnika šteje poslovodni organ, razen če splošni akt nosilca javnega pooblastila ne določa drugače «. P os t opek odločanja in izdaje odločbe mor a biti skladen z določbami ZUP . P oleg na v edenih k onkr etnih izvršilnih akt o v izdajajo ar hi vi pisno stro- kovno navodilo o odbir anju ar hi v sk eg a gr adi v a, ki je pripr a v ljeno in se nana - ša na določeneg a/e ustv arjalca/e in je indi vidualizir ano, za k at er eg a je podana 18 Pr a vilnik o do ločitvi nadomestila str ošk o v upor abe, k onservir anja in r esta vrir anja ar hi v sk e - g a gr adi v a in hr ambe zasebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a v ar hi vih, ki opr a v ljajo ar hi v sk o ja vno službo, Pr a vilnik o str ok o vnih izpi tih in pridobi v anju str ok o vnih nazi v o v na podr očju v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a, Pr a vilnik za v alorizacijo oseb zasebneg a pr a v a, ki so na t emelju zak ona pridobile status delo v anja v ja vnem int er esu, Pr a vilnik o delu medar hi v skih delo vnih sk upin, Pr a vilnik o str ok o vni usposobljenosti za delo z dok umentarnim gr adi v om, v si v prist ojnosti Ministrstv o za k ultur o t er Pr a vilnik o določanju r ok o v hr ambe do k umentarneg a gr adi v a v ja vni upr a vi, v prist ojnosti Ministrstv a za ja vno upr a v o. Seznam pr a vilnik o v , ki so v v elja vi, je na v eden v seznamu pr a vnih vir o v . 30 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers pr a vna podlag a v zak onu (1. odsta v ek 34. člen ZVD A G A). Za pisno str ok o vno na v odilo ni podana ob v ezno st ja vne obja v e, pr a v tak o ni za izdajo (po ZVD A G A) opr edeljen upr a vni post opek. Pisno str ok o vno na v odilo je (v sedanji obliki in v elja vnosti) tr eba obr a vna v ati v luči mat erialneg a dejanja, ki spada med specia - lizir ane str ok o vne naloge, ki pa so t emelj za ugota v ljanje in izv edbo mor ebitnih sank cij v zv ezi s kršenjem ali neizvrše v anjem pr edpisanih ob v eznosti. P ooblastila prist ojnim ar hi v om seg ajo tudi na podr očje usposabljanja. ZVD A G A zapo v eduje opr a v ljen pr eizk us str ok o vne usposobljenosti pri prist oj - nem ar hi vu in v elja vnost pr eizk usa (osmi odsta v ek 39. člena ZVD A G A). P otr dilo, ki g a izd a prist ojni ar hi v , ima pr a vno v elja v o na celotnem območju drža v e. P ogo - ji in način pridobitv e potr dila o opr a v ljenem pr eizk usu str ok o vne usposoblje - nosti t er potr dil o dopolnje v anju in obna v ljanju str ok o vneg a znanja so določeni v Pr a vilnik u o str ok o vni usposobljenosti za delo z dok umentarnim gr adi v om. 5.5.1. Nedovoljeno preseganje pravne moči nadrejenega akta P o načelu pr a vne moči nižji pr a vni akt ne sme pr eseg ati v sebine in pri - st ojnosti, ki mu jih nalag a višji pr a vni akt . Pr a vna moč se nanaša na lastnosti pr edpiso v , k ar pomeni, da je pr a vni akt lahk o podr ejen drugemu pr a vnemu aktu (tj. pr ed pisu z v ečjo pr a vno močjo) ozir oma je spr ejet na t emelju pr a vneg a akta z v ečjo pr a vno močjo, lahk o pa je enak opr a v en. T or ej, UVD A G mor a biti usklaje - na z nadr ejenimi akti in t o so ZVD A G A, ZA GOPP in UR S. Primer pr eseg anja prist ojnosti podr ejeneg a akta lahk o zasledimo v ar - hi v skih pr a vnih aktih iz leta 2006, in sicer pri določanju meril za za v ezance po zak onu. Namr eč, ZVD A G A iz leta 2006 je v 2. členu k ot za v ezance za izr očanje ar hi v sk eg a gr adi v a ar hi vu določila, da so »“javnopravne osebe“ državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb «. Zak onu podr ejena ur edba iz ist eg a leta je v s v ojem dr ugem členu ne le pr e vzela definicijo iz zak ona, t em v eč je četrt o t očk o »“javnopravne ose- be“ so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb « dopolnila z »ter druge osebe, ki izpolnjujejo večino od teh pogojev: • so osebe javnega prava; • njihov ustanovitelj je država ali samoupravna lokalna skupnost oziroma ima država ali samoupravna lokalna skupnost v njih odločujoč delež ali vpliv; • so ustanovljene z javnopravnim aktom; • so zavezanci po predpisih za dostop do informacij javnega značaja «; in dodatno v peti t očki opr edelila, da »“javnopravni organi“ so državni or- gani, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil «. Ne g lede na t o, da bi ta poseg lahk o upr a vičili k ot r azlag alni ozir oma opi - sni, je mogoče r azbr ati namen r azširitv e nabor a za v ezance v , ki v zapisu »ter druge osebe … « pr eseg a zak onsk o določbo. 5.6. Skladnost pr a vnih akt o v P o pr a vni moči r azlik ujemo nadr ejene, prir ejene in podr ejene pr a vne akt e, ki med seboj mor ajo biti usklajeni tak o po na vpični k ot po vzpor edni hi - er ar hiji t er t emeljiti na ustr eznem splošnem pr a vnem aktu. Skladnost pr a vnih akt o v ni t or ej izr ažena le v st opnje v anju pr a vnih akt o v , t em v eč t o zaht e v a tudi med ak ti na isti r a vni. Ne g lede na t o, k at eri drža vni or g an spr ejema pr a vni akt , mor a zadostiti načelu skladnosti. V naši pr a vni ur editvi skladnost na primeru ar hi v sk e zak onodaje pomeni, 31 Letnik 43 (2020), št. 1 da mor ata biti oba ar hi v sk a zak ona (ZVD A G A in ZA GOPP) usklajena z usta v o in drugimi splošnimi zak oni t er med seboj, ur edba mor a biti usklajena z usta v o, ar hi v skima zak onoma in drugimi splošnimi nadr ejenimi in prir ejenimi pr a v - nimi akti (npr . ZUP in Ur ed bo o upr a vnem poslo v anju (v nadalje v anju: UUP)), pr a vilniki z usta v o, ar hi v skima zak onoma, drugimi splošnimi nadr ejenimi in prir ejenimi pr a vnimi akti in tak o do najnižje r a vni. 6. Uporaba pravnih argumentov pri določanju veljavnosti pravnih aktov V elja vnost pr a vnih akt o v je podat ek, ki nam spor oča, k at er e pr a vne akt e smo ob v ezni upošt e v ati. V elja vnost se izr aža v kr aje vni, osebni in časo vni v elja - vi. Zagot o vit e v poziti vno pr a vne omejitv e nas v aruje pr ed samo v oljo oblastnik a. V se t o je nujno za doseg anje pr a vne v arnosti. Kr aje vna v elja v a pri zak onih je ozemlje celotne drža v e (k er je zak ono - dajalec drža vni zbor), t or ej v elja vnost ZVD A G A in ZA GOPP je celotno drža vno ozemlje. Osebna v elja v a nasla v lja subjekt e (pr a vne in fizične) t er omejuje v e - lja vnost na naslo vnik e zak ona. V primeru ZVD A G A so t o ja vnopr a vne osebe (dr - ža vni or g ani, samoupr a vne lok alne sk upnosti t er pr a vne osebe ja vneg a pr a v a in zasebneg a pr a v a t er fizič ne osebe, ki so nosilci ja vnih pooblastil ali izv ajalci ja vnih služb, določeni za potr ebe ZVD A G A v 11. alineji 2. člena), ki mor ajo z na v odili določeno ar hi v sk o gr adi v o izr očiti prist ojnemu ar hi vu, druge pr a vne in fizične osebe, k at erih gr adi v o je r azg lašeno z odločbo drža vneg a ar hi v a, poli - tične str ank e, osebe zasebneg a pr a v a, ki delujejo v ja vnem int er esu, Rimsk ok a - t olišk a cer k e v , v ersk e sk upnosti, ponudniki st orit e v zajema, hr ambe in drugih st orit e v , po v ez anih z dok umentarnim in ar hi v skim gr adi v om, ponudniki str ojne in pr ogr amsk e opr eme t er upor abniki ar hi v sk eg a gr adi v a. ZA GOPP nasla v lja iz - v ajalce zdr a v stv ene deja vnosti (ob v eznost izr očitv e za tist e izv ajalce, ki so del ja vne zdr a v stv ene mr eže) in Nacionalni inštitut za ja vno zdr a vje (v nadalje v a - nju: NIJZ) t er upor abnik e ar hi v sk eg a gr adi v a. Upor aba ar gumentacije v pr a vu seg a tak o na podr očje izvršilnih dejanj (zlasti v delu sodnik o v) k ot na podr očje t eorije pr a v a. 19 V luči poudar k a na r a - 19 P odr obneje o ar gumentaciji v pr a vu g lej P a v čnik: Ar gumentacija v pr a vu, 2019 in F et eris: F un - damentals of Leg al Ar gumentation, 1999. Slika 1 Prikaz hierarhije in povezanosti pravnih aktov na primeru arhivske zakonodaje. vlada, uredbe, 32 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers zume v anju osno v pr a v a in pr a vnih akt o v za potr ebe ar hi vist o v pri izv ajanju z zak onom pr ed pisanih nalog prispe v ek ne obr a vna v a cele palet e pomeno v in r azlag ar gumentacije. Obr a vna v a le nek at er e int erpr etacijsk e ar gument e, ki služijo osno vnemu r azume v anju zgor aj opisanih v elja vnosti pr a vnih akt o v in načinu upor ab e t eh akt o v v zv ezi s pripr a v o akt o v in na v odil, ki jih ar hi v izdaja za v ezancem in upr a vičencem po zak onu. Če pustimo ob str ani št e vilne pr a vne ar gument e g lede jasnosti ozir oma upor abe jezik a, slo vničnih pr a vil, t erminologije ali zgodo vinsk e, primerjalne, pr ecedenčne ar gument e, se pri določenih sist emskih pr a vnih ar gumentih mo - r amo zadržati . Na v edena usklaje v alna merila (ar gumenti) upošt e v ajo st opnje - vit ost in sklad nost , čas nastank a pr a vneg a akta, v sebino pr a vneg a akta, a vt o - rit et o ozir oma pr a vno moč. Bolj k ot splošni pomen ar gumentacije v pr a vu nas tuk aj zanimajo pr ed v sem splošne der og acijsk e (r azv elja vitv ene) kla vzule. 6.1. Ar gument časo vne v elja v e na primeru ar hi v skih pr a vnih akt o v Pri časo vni v elja vi je poleg že omenjeneg a v ak acijsk eg a r ok a pomemben čas začetk a v elja v e pr edpisa zar adi določanja v elja vnosti ozir oma pr enehanja v elja vnosti drugih pr edpiso v , na k at er e spr ejeti pr a vni akt vpli v a. Časo vna v e - lja vnost je ob v ezna sesta vina in v edno zadnja določba pr edpisa. Ar gument časo vnosti, ki se izr aža v zapisu Lex posterior derogat legi priori in pomeni mlajši zak on r azv elja vi star ejšeg a, lahk o ponazorimo s prime - r om spr ejetja ZVD A G A leta 2006, ki je k ot mlajši zak on r azv elja vil star ejši Zak on o ar hi v sk em gr adi vu in ar hi vih (v nadalje v anju: ZA G A) iz leta 1997. Zak onoda - jalec je v ZVD A G A t o nar edil izr ecno z določbo, k ar je v slo v ensk em pr a vnem r edu običajno, v endar tudi, če ne bi izr ecno zapisal, bi v eljal na v edeni splošni ar gument časo vnosti. ZVD A G A iz let a 2006 je bil spr ejet 6. mar ca, obja v ljen v Ur adnem listu 14. mar ca, začel je v eljati petnajsti dan po obja vi (103. člen ZVD A G A). V s v ojem 98. členu je r azv elja vil (der og acijsk a kla vzula) 20 v elja v o ZA G A iz leta 1997, ne pa tudi podzak onskih pr edpiso v , ki jim je podaljšal v elja v o ozir oma dal v elja v - no pr a vno podlago do spr ejetja no vih. No v ela ZVD A G A (Zak on o spr emembah in dopolnitv ah ZVD A G A) iz leta 2014 je bila spr ejeta 28. januarja, obja v ljena v Ur adnem listu 7. julija in pr a v tak o upošt e v a splošni (štirinajst dne vni) v ak acij - ski r ok. Pri no v elah v elja, da je začet ek v elja vnosti tudi izvršlji v ost tist eg a dela besedila, ki je pr edmet no v ele in z dnem v elja vnosti postane sesta vni del be - sedila pr edpisa (spr emenjena, dodatna ali črtana v sebina). No v ela je določila r ok za prilagodit e v podzak onskih in posamičnih akt o v , ni pa izr ecno zaht e v ala no vih, k ar pomeni, da je zak onodajalcu pr epuščena odločit e v o no v elir anju ob - st oječih podr ejenih akt o v ozir oma spr ejetju no vih na t emelju no vih zak onskih določb. ZA GOPP iz leta 201 6 je pr a v tak o upošt e v al splošni v ak acijski r ok, do - ločil je uskladit e v takr at v elja vne ur edbe (v prist ojnosti Vlade R S) in pr a vilnik a o določanju r ok o v hr ambe (v prist ojnosti Ministrstv a za ja vno upr a v o). Ur edba o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a (UVD A G) iz leta 2006 (izvr - šilni pr edpis), nastala na t emelju ZVD A G A iz leta 2006, je v elja vnost r azg lasila naslednji dan po obja vi v Ur adnem listu (138. člen UV D A G), r azv elja vila pr ej v elja vne pr a vne akt e prist ojneg a ministr a (135. člen) in v elja vnost eneg a čle - na prir ejeneg a pr a vneg a ak ta v prist ojnosti Ministrstv a za gospodarstv o (136. člen). 21 Pr a v tak o je datumsk o določila prilagodit e v obst oječih posamičnih ak - 20 V besedilu je upor abljen t ermi n der og acija, ne g lede na t o, ali gr e za popolno r azv elja vit e v (abr og acijo) nek eg a akta ali za delno r azv elja vit e v (der og acijo) akta. 21 R azv elja vit e v 33. člena Ur edbe o pogojih za elektr onsk o poslo v anje in elektr onsk o podpiso v a - nje. 33 Letnik 43 (2020), št. 1 t o v in r a vnanj naslo vnik o v pr a vneg a akta. Zelo r azločno je mogoče r azbr ati, da posamezni pr a vni akt lahk o r azv elja vi podr ejene pr a vne akt e in prir ejene (ena - k opr a vne) pr a vne akt e, nima pa prist ojnosti r azv elja v ljati pr a vnih akt o v z višjo pr a vno močjo. P o spr emembi ZVD A G A in spr ejetju ZA GOPP (na t emelju usta vne odločbe št . U-I-70/12 z dne 21. mar ca 2014), 22 v k at er ih se zaht e v a uskladit e v podr ejenih akt o v , se je zak onodajalec odločil pripr a viti in izdati no v e podzak on - sk e akt e. No v a UVD A G iz let a 2017 je prinesla poleg podaljšaneg a v ak acijsk eg a časa s 14 na 29 dni (začet ek v elja vnosti trideseti dan po obja vi) 23 tudi določbo o začetk u upor abe, in sicer s 1. januarjem 2018. No v a UVD A G je pr ejšnjo sicer r es r azv elja vila (107. člen UVD A G), a zar adi zamik a začetk a upor abe no v e UVD A G določila v elja vnost upor abe določb pr ejšnje ur edbe, t or ej do 1. januarja 2018. S t em je določila datum pr enehanja upor abe ur edbe iz leta 2006. Določila je tudi, da se v si začeti post opki pr ed začetk om upor abe no v e UVD A G dok ončajo po določbah pr ejšnje UVD A G (iz 2006). Gr e za post opk e, ki so se začeli v obdo - bju od prv eg a dne v elja vnosti no v e UVD A G (t o je tride seti dan od obja v e – 3. sept ember 2017) do prv eg a dne, k o se začne no v a UVD A G upor abljati (t o je 1. januar 2018). Opisani sist emi določanja v elja vnosti pr a vnih akt o v v eljajo tudi pri drugih pr a vnih aktih. 6.2 Ar gument specialnosti na primeru ar hi v skih pr a vnih akt o v Ar gument specialnosti, ki se izr aža v zapisu Lex specialis derogat legi generali in pomeni specialni zak on r azv elja vi splošneg a, lahk o ponazorimo s spr ejetjem ZA GOPP . Čepr a v je ZVD A G A v s v oji osno vi specialni zak on, 24 postane v r azmerju do ZA GOPP splošni zak on. T or ej ZVD A G A v s v oji osno vi obr a vna v a ožji del ur esniče v anja ja vneg a int er esa v k ulturi, in sic er le na podr očju ar hi - v sk eg a gr adi v a in ar hi v o v , zat o njego v e določbe pr ese žejo določbe splošneg a zak ona na obr a vna v anem podr očju. S spr ejetjem ZA GOPP se je obr a vna v ana v sebina zožila le na ar hi v sk o gr adi v o izv ajalce v zdr a v stv ene deja vnosti in NIJZ in še t o ne na v se gr adi v o, t em v eč le tist o, ki v sebuje podatk e o zdr a v ljenju pa - cient o v , t or ej podr očje, za k at er eg a v eljajo drug ačna pr a vila k ot za druge za v e - zance. Za v se drugo gr adi v o naslo v ljenih za v ezance v po ZA GOPP je še v edno prist ojen ZVD A G A, saj ZA GOPP neposr edno napotuje v 4. členu na subsidiarno upor abo ZVD A G A k ot splošnejšeg a zak ona. K onkr etno t o pomeni, da ja vni zdr a v stv eni dom ar hi v sk o gr adi v o, ki v se - buje podatk e o zdr a v ljenju pacienta, ne pr edaja najk asneje 30 let od nastank a 22 Usta vno sodiš če je z odločbo št . U-I-70/12 z dne 21. mar ca 2014 odločilo, da je ZVD A G A, če med ar hi v sk o gr adi v o u vršča tudi gr adi v o izv ajalce v zdr a v stv ene deja vnosti, ki so po t em zak onu opr edeljeni k ot ja vnopr a vne osebe, in ki v sebuje osebne podatk e o zdr a v ljenju pa - cient o v , v neskla dju z Usta v o. Hkr ati je določilo tudi način izvršitv e s v oje odločitv e. Zar adi spošt o v anja pr a vic pacient o v je od ločilo, da se do u v elja vitv e drug ačne zak onsk e ur editv e za gr adi v o izv ajalce v zdr a v stv ene deja vnosti, ki so po t em zak onu opr edeljeni k ot ja vnopr a vne osebe, ki je po t em zak onu opr edeljeno k ot ja vno ar hi v sk o gr adi v o t er v sebuje osebne podatk e o zdr a v lj enju pacient o v , ne upor ab lja ur edit e v po ZVD A G A in po izv ršilnih pr edpisih, izdanih na njego vi osno vi. 23 UVD A G je bila spr ejeta 27. juli ja 2017 in obja v ljena 4. a v gusta 2017. 24 Specialnost zak ona se št eje v primeru, k o enak o dejansk o stanje ur ejata d v a zak ona – eden ur eja poleg določeneg a stanja tudi drug a, t or ej splošno širše podr očje – gener alis (v primeru k ultur e ZUJIK), drugi pa le določen o stanje ozir oma zade v o v t em okviru – specialis (v našem primeru ZVD A G A). T o pomeni, da za specialno podr očje, ur ejeno v posebnem zak onu (ZVD A - G A), ni mogoče upor abiti določb iz splošneg a zak ona (ZUJIK), saj gr e za specialno podr očje, za k at er eg a v elja jo drug ačna pr a vila k ot pri splošnem. Ek splicitni zapis pr e v lade specialne - g a zak ona in subsidiarnosti (nadomestnosti) je r azviden tudi v 3. členu Zak ona o splošnem upr a vnem post opk u – ZUP , ki v 2. odsta v k u na v ede, da se na upr a vnih podr očjih, za k at er a je z zak onom pr edpisan poseben upr a vni post opek, post opa po določbah posebneg a zak ona. P o določbah t eg a zak ona se post opa v v seh vpr ašanjih, ki niso ur ejena s posebnim zak onom. 34 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers prist ojnemu ar hi vu, k ot t o določi ZVD A G A, t em v eč najk asneje 150 let od nastan - k a, k ot t o določi ZA GOPP . T o pa ne pomeni, da je t emu r ežimu pod vrženo tudi splošno ar hi v sk o gr adi v o zd r a v stv eneg a doma, ki nima omenjenih podatk o v o zdr a v ljenju pacienta. Za t o gr adi v o še v edno v eljajo določbe ZVD A G A. 6.3. Ar gument pr a vne moči na primeru ar hi v skih pr a vnih akt o v Ar gument pr a vne moči (a vt orit et e), ki se izr aža v zapisu Lex superior derogat legi inferiori in pomeni višji pr a vni akt r azv elja vi nižjeg a, lahk o pona - zorimo z der og acijsk o kla vzulo v UVD A G iz 2006 (v prist ojnosti Vlade R S), ki v 135. členu r azv elja vi pr a vilnik e iz leta 1999 (v prist ojnosti ministrstv a). Pr a vna moč in nadr ejenost ozir oma podr ejenost akt o v sta opisana v podpog la vju Skla- dnost pravnih aktov. 6.4. Ar gument skladnosti na primeru ar hi v skih pr a vnih akt o v Pri na v edenih ar gumentih je sk upna t očk a ar gument skladnosti (k ohe - r ence), ki se izr aža v zapisu Argumentum a cohaerentia , ki določa upor abo r azlage, ki v pr a vnem sist emu odpr a v lja notr anja naspr otja. Ar gument ob hie - r ar hiji poudarja sood visnos ti in po v ezanosti (v sebinskih delo v v samem pr a v - nem aktu t er v sebinskih in oblik o vnih z drugimi pr a vnimi akti). T a ar gument t emelji na domne vi, da je pr a vni sist em notr anje usklajena celota, t or ej znotr aj sist ema ne bi smelo biti pr otislo vij. P onazorit e v t eg a je določba v drugem od - sta v k u 21. člena Zak ona o v arstvu osebnih podatk o v (v nadalje v anju: ZV OP -1), ki iz brisanja, uničenja, blok ir anja in anonimizacije ose bnih podatk o v izvzame osebne podatk e, ki so na t emelju zak ona, ki ur eja ar hi v sk o gr adi v o in ar hi v e, opr edeljeni k ot ar hi v sk o gr adi v o, t er s t em napotuje na upor abo določil ZVD A G A (opr edeli znotr aj zak ona tudi drug ačno obr a vna v o za posamezne vrst e osebnih podatk o v). R azume v anje določb zak ono v , njiho v o po v ezo v anje in spošt o v anje določb so pomembni za pr a vilno izv ajanje nalog iz naslo v a ja vneg a pooblastila. Denimo, v Zak onu o osno vni šoli (v nadalje v anju: Z Osn) je v 94. členu določena upor aba pr edpiso v g lede v arstv a osebnih podatk o v , v k at eri se zak onodajalec sklicuje na pr edpise o v arstvu osebnih podatk o v , če za t e podatk e ni z zak onom že določeno drug ačno r a vnanje. Sklic za pr edpis, ki ur eja v arstv o osebnih po - datk o v , pomeni napot ek na določbe ZV OP -1 in ist očasno na določbe ZVD A G A, skladno s pr ej omenjenim 21. členom ZV OP -1. T o je tr eba upošt e v ati pri izv aja - nju z zak onom pr edpisanih nalog. 6.5 Ar gument popolnosti Ar gument popolnosti, ki se izr aža v zapisu Argumentum a completu- dine , k ar pomeni upor abo r azlage, ki odpr a v lja pr a vne pr aznine ozir oma zmo - žnost definir anja pr a vneg a pr a vila v sist emu, s k at erim je mogoče r azr ešiti k a - t eri k oli pr a vni pr oblem. T o pomeni, da je ar gument t esno po v ezan z v sebino, struktur o in vrstnim r edom pr a vno določenih ar gument o v na posameznih po - dr očjih. 7. Uporaba pravnih aktov pri določanju obveznosti in odločanju o pravicah Za pr a vilno upor abo akt o v , s k at erimi v ar hi vih določamo ob v eznosti, pr a - vice in pr a vne k oristi, je tr eba definir ati prist ojnosti, ki jih podeljuje ZVD A G A. 35 Letnik 43 (2020), št. 1 Deja vnosti, ki sodijo v ja vno službo, so opr edeljene v 53. členu, ki med drugim ar hi v om nalag ajo izv ajanje vr ednot enja (v skladu z na v edenimi merili iz sed - meg a odsta v k a 40. člena ZVD A G A) dok umentarneg a gr adi v a pri ja vnopr a vnih osebah (za v ezanci po zak onu, ki jih opr edeljujemo k ot ustv arjalce ar hi v sk eg a gr adi v a), k at er eg a r ezultat je pripr a v a pisneg a str ok o vneg a na v odila, dodatnih in str ok o vno t ehničnih na v odil za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentar - neg a gr adi v a (podlag a za izd ajo je v 34. členu ZVD A G A), dajanja pojasnil v zv e - zi z dolžnostmi ja vnopr a vnih oseb (r azlogo v anje zak onskih določil), izv ajanje str ok o vneg a nadzor a (pr a vilno upošt e v anje r azlag in izv ajanje ob v eznosti), iz - v ajanje usposabljanja uslužbence v ja vnopr a vnih oseb in dela v ce v ponudnik o v st orit e v , prido bi v anje ar hi v sk eg a gr adi v a, v odenje e vide nc ja vneg a in zasebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, dajanje ar hi v sk eg a gr adi v a v upor abo t er izdajanje pr epi - so v , k opij in potr dil na t emelju dok ument o v . Našt et e prist ojnosti so le del ja vne službe, ki pa so pomembne pri r azume v anju izv ajanja naloženih str ok o vnih in upr a vnih nalo g. Ja vna pooblastila niso no v ost iz no v ele ZVD A G A, v bolj ali manj enaki obliki so podeljena že v osno vnem ZVD A G A iz leta 2006, tudi ZA G A iz leta 1997 v prv em členu zapiše, da ur eja v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a, pogoje za upo - r abo ar hi v sk eg a gr adi v a t er prist ojnosti in naloge ar hi v o v . Pr a v tak o ZA G A v 3. členu v po v eza vi z 20. in 21. členom ZA G A ja vnopr a vnim osebam določi upošt e - v anje na v odil prist ojneg a ar hi v a, 25 na v ede deja vnosti vr ednot enja, dajanja po - jasnil, izv ajanj a str ok o vneg a nadzor a, usposabljanja, dajanja ar hi v sk eg a gr adi v a v upor abo in izdajo pr episo v ozir oma k opij in potr dil t er pr ed vidi sank cije v primeru kršit e v ob v eznosti. ZA G A se pri upor abi ar hi v sk eg a gr adi v a o pr a vicah oseb in izk azu pr a vneg a int er esa sklicuje na zak on o splošnem upr a vnem po - st opk u, iz česar je r azvidno , da je zak onodajalec pr ed videl upor abo upr a vneg a post opk a v ar hi vih ( g lede na dejstv o, da se do ar hi v sk eg a gr adi v a dost opa v pr o - st orih prist ojnih ar hi v o v). 7.1. Ugota v ljanje prist ojnosti v skladu z ar hi v skim pr a v om Iz opisa ja vne ar hi v sk e službe izhaja, da je že prvi k or ak , ugota v ljanje, k do je za v ezanec po zak onu in njego v vpis v r egist er ustv arjalce v 26 (s čimer so mu naložene zak onsk e ob v ezno sti), osno v a za odločanje o ob v eznostih, pr a vicah in pr a vnih k oristih. Pri t em je zak onodajalec v v eliki meri poenosta vil ugota v ljanje prist ojnosti z določilom, da se v r egist er neposr edno vpišejo v si neposr edni in posr edni upor abniki pr or ačuna (drugi odsta v ek 3. člena UVD A G na osno vi 5. in 6. t očk e 3. člena Zak ona o ja vnih financah (v nadalje v anju: ZJF)). V pis za druge za v ezance (pr ocesno dejanje) se izv ede s sklepom (upor a - ba upr a vneg a post opk a). Pr i v seh odločitv ah in aktih, ki jih ar hi vi izdajajo, je ob v ezno upošt e v anje načela zak onit osti, ki g a nalag a UR S. V sebinski vidik na - čela zak onit os ti (mat erialna zak onit ost) upr a vne or g ane za v ezuje, da odločajo o upr a vnih zade v ah na t emelju v elja vnih pr edpiso v (drugi odsta v ek 120. člena UR S v zv ezi s prvim odsta v k om 6. člena ZUP). Na v edeni določbi pr edpisujeta ne le f ormalno oblik o izsta vitv e izvršilneg a akta, t em v eč pr edposta v ljata zak onit o pripr a v o t eg a akta. Zat o je pri ugota v ljanju prist ojnosti ar hi v a ozir oma ugota - v ljanju upr a vičenosti izdaje sklepa naslo vnik u tr eba upošt e v ati v se r ele v antne 25 »Arhivsko gradivo organov državne oblasti in organov lokalnih samoupravnih skupnosti ter pravnih oseb, ki izvajajo javna pooblastila oziroma opravljajo javno službo (v nadaljnjem bese- dilu: javnopravne osebe) se odbere iz dokumentarnega gradiva po navodilih pristojnega arhi- va. « Določba prv eg a odsta v k a 3. člena ZA G A. 26 V dru gem odsta v k u 54. člena ZVD A G A je pooblastilo ar hi v om za v odenje r egistr a ustv arjalce v , za k at er e ar hi vi ugot o vijo s v ojo prist ojnost in od k at erih bodo pr e vzemali ar hi v sk o gr adi v o. Določit e v načina izv ajanja t eh nalog je zak onodajalec pr enesel na Vlado R S, ki je t o opr edelila v UVD A G. 36 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers pr a vne in upr a vne akt e, ki upr a vičenost izdaje sklepa ut emeljijo in obr azložijo. Zak onodajalec naloži izdajo izvršilneg a akta (sklepa) na t emelju že ugot o v lje - nih dejst e v . 27 Ugota v ljanje dejst e v je v prist ojnosti pooblaščene osebe (prist ojni ar hi v ozir oma prist ojna ose ba v ar hi vu). Pri t em opozarjam, da sta pozna v anje pr edpiso v na v seh st opnjah po pr a vni moči in njiho v o r azmerje ključni. Izhodišče za ugota v ljanje prist ojnosti daje ZVD A G A s s v ojo definicijo ja v - nopr a vne osebe v 2. členu, nabor za v ezance v za vpis v r egist er ja vnopr a vnih oseb do polni s političnimi str ank ami iz 50a. člena in zasebnopr a vnimi osebami, ki so pridobile status delo v anja v ja vnem int er esu iz 50.b člena, a še v edno v obsegu »… od katerih bodo prevzemali arhivsko gradivo «. 28 T ak o k ot ar hi vist mor a obr a vna v ati in poznati režim javne službe in po- deljevanja javnih pooblastil , mor a poznati tudi institut podeljevanja kon- cesij , s k at erimi oblastni or g an do v oli izvrše v anje ali opr a v ljanje ja vne službe osebam zasebneg a pr a v a ali fizičnim osebam. T o pr a vico oblastni or g an podeli k ot posebno ali izključno, k ar pomeni, da močno vpli v a na možnost drugih su - bjekt o v za opr a v ljanje t e deja vnosti. T uk aj je tr eba pose bej opozoriti na 1. t očk o 11. člena Zak ona o nek at eri h k oncesijskih pogodbah (v nadalje v anju ZNKP), ki določa izjemo, za k at er o se zak on ne upor ablja in ta je negospodarsk e st ori - tv e splošneg a pomena. V po v eza vi s t o t očk o je ob v ezno upošt e v ati 18. t očk o 2. člena ZNKP , ki pojasni, da so »negospodarske storitve splošnega pomena tiste negospodarske storitve, ki se na podlagi zakona izvajajo kot storitve splošnega pomena in se ne ponujajo na trgu proti plačilu, zato zanje veljajo posebne obve- znosti javne službe «. Mejni primeri Ugota v ljanje prist ojnosti pri tak o imeno v anih mejnih primerih mor a v osno vi upošt e v ati definicijo iz 2. člena ZVD A G A in njenih podzak onskih akt o v , pri čemer si za r azlago t ermino v ja vno pooblastilo in ja vna služba (ki niso pr ed - met r azlage v ZVD A G A) pomag amo z ustr eznimi pr a vnimi akti, bodisi splošni - mi bodisi specialnimi za do ločeno podr očje. Nek aj splošnih ugot o vit e v je bilo opisanih na začetk u t eg a prispe v k a, za pripr a v o izvrši lneg a akta o vpisu v r e - gist er ustv arjalce v pa je za v sak o osebo tr eba, na t emelju meril za opr edelit e v in str ok o vne ugot o vitv e o obst oju ar hi v sk eg a gr adi v a, ki g a bo ar hi v pr e vzel, obr azložiti upr a vičenost izd aneg a sklepa. Pri merilih za opr edelit e v »ja vnosti« obr a vna v anih oseb je tr eba upošt e v ati določila r azličnih zak ono v , 29 v določenih primerih tudi sodno pr ak so. Najpogost ejša merila pri definir anju »ja vnosti« v pr a vni t eoriji so način ustano vitv e, pr edmet poslo v anja/deja vnost , način finan - cir anja in inger enca. Pri določenih osebah so, zar adi specialnosti, t e opr edelitv e zapisane v specialnih zak onih. 30 ZVD A G A opr edeljuje tudi e videntir anje in r az - g lašanje zasebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a (odločba drža vneg a ar hi v a) t er sodelo - v anje z lastniki le-t eg a. 27 Ustv arjalce, za k at er e prist ojni ar hi v na t emelju zak ona ugot o vi s v ojo prist ojnost t er se v r egi - st er vpišejo in izbrišejo s sklepom, določa drugi odsta v ek 3. člena UVD A G. 28 Drugi odsta v ek 54. člena ZVD A G A. 29 Zak on o splošnem upr a vnem post opk u, Zak on o dost opu do inf ormacij ja vneg a značaja, Zak on o ne v ladnih or g anizacijah, Zak on o stv arnem pr emoženju drža v e in samoupr a vnih lok alnih sk upnosti, Zak on o ja vnih financah, Zak on o nek at erih k oncesijski h pogodbah, Zak on o go - spodarskih ja vnih službah, Zak on o za v odih, Zak on o ja vnih agencijah, Zak on o ja vnih skladih. Seznam ni absolu t en, pri r azisk o v anju je tr eba slediti spr emembam. Na v edeni zak oni, ki so v elja vni v času nastank a t eg a prispe v k a, so našt eti v seznamu pr a vnih vir o v . 30 Zak on o zdr a vniški službi, Zak on o gospodarskih zbornicah, Zak on o R dečem križu Slo v enije, Zak on o Banki Sl o v enije, Zak on o Slo v enski ak ademiji znanosti in umetnosti. Seznam ni do - k ončen niti absol ut en, na v eden je k ot smer r azisk o v anja pri opr a v lj anju str ok o vneg a dela pri izv ajanju z zak onom določenih nalog znotr aj ja vne ar hi v sk e službe. Na v edeni zak oni, ki so v elja vni v času nastank a t eg a prispe v k a, so našt eti v seznamu pr a vnih vir o v . 37 Letnik 43 (2020), št. 1 Lastniki zasebnega arhivskega gradiva Pri obr a vna vi lastnik o v zasebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a je pomembno dej - stv o, da njiho v vpis v r egist er ustv arjalce v iz drugeg a odsta v k a 54. člena ZVD A - G A ni pr ed vide n 31 in se za t e osebe upor abljajo določbe 44. do 50. člena ZV D A G A. Le v primeru političnih str ank iz 50.a člena ZVD A G A in oseb zasebneg a pr a v a, ki so pridobile status delo v anja v ja vnem int er esu iz 50.b člena ZVD A G A, v elja vpis v r egist er , ob v eznost izr očanja ar hi v sk eg a gr adi v a pa se ur eja skladno z določ - bami 50.a., 50.b člena in 61. člena ZVD A G A. 7.2. Pisno str ok o vno na v odilo o odbir anju ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a in njego v a pozicija v ar hi v sk em pr a vu Za v edam se, da ar hi vistik a v s v ojem zgodo vinsk em r azv oju t emelji na str ok o vnih izh odiščih vr ednot enja, ohr anjanja in upor abe ar hi v sk eg a gr adi v a. T o ji v r esnici doda t ežo in r esnost odločanja. Str ok o vnjak ozir oma pozna v a - lec str ok e na podr očju ar hi vistik e z v sakim pisnim str ok o vnim na v odilom pr e - vzame odgo v ornost , ne le za zak onit ost odločanja, t em v eč tudi odgo v ornost do zgodo vine in znanosti s t em, k o odloči, k aj ohr aniti za prihodnost r azisk a v in do upor abnik o v , z nabor om gr adi v a, iz k at er eg a bodo u v elja v ljali s v oje pr a vice. Zat o v širšem k ont ek stu (ar hi v sk e in pr a vne) znanosti pisnemu str ok o vnemu na v odilu, ne g lede na t o, da je mat erialno dejanje, ni možno odr ek ati nar a v e pr a vneg a značaja. V pr ašanje pr a vneg a statusa pisneg a str ok o vneg a na v odila ni v sebina t eg a prispe v k a, je pa pomembno vpr ašanje za r azume v anje pr a vnih po - sledic, pr ed videnih z zak onom. 7.2.1. Priprava in izdaja pisnih strokovnih navodil Pripr a v a in izd aja pisnih str ok o vnih na v odil za posamezneg a ustv arjalca t erjata od prist ojneg a str ok o vneg a uslužbenca v ar hi vu t emeljit o pozna v anje pr edpiso v , ne le ar hi v skih pr a vnih akt o v , t em v eč tudi podr očnih (podr očje delo - v anja naslo vnik a na v odil) pr a vnih akt o v , pozna v anje or g anizacijsk e struktur e in prist ojnosti ustv arjalca, njego vih nalog (pr edmet poslo v anja), njego v eg a načina upr a v ljanja (pozna v anje upr a vneg a pr a v a) za pripr a v o str ok o vno k ak o v ostneg a in zak onsk o skladneg a na v odila. Zelo pomemben del pripr a v e na v odil je pr a vil - no sklice v anje na pr a vno podlago. Pr a vna podlag a za izdajo pisneg a str ok o vne - g a na v odila so ZVD A G A, ZA GOPP in UVD A G. V si drugi splošni in podr očni pr a vni akti služijo za ugota v ljanje in pripr a v o k onkr etnih ob v eznosti in pojasnil v na - v odilu t er se na v edejo k ot upošt e v ani pr a vni akti. V elik dosežek v str oki je dej - stv o, da zak onodajalec v se pogost eje v ključuje ar hi v sk e str ok o vnjak e v pripr a v o pr a vnih akt o v in s t em skr bi za tak ojšnjo harmonizacijo znotr aj pr a vneg a r eda (v saj na podr očju ja vne ar hi v sk e službe), k ar je ena izmed osno vnih zaht e v UR S. 7.2.2. Določanje obveznosti s pisnim strokovnim navodilom Pisno str ok o vno na v odilo je ob v ezno po zak onu (br ez njeg a se ne sme poseg ati v dok umentarno gr adi v o, 34. člen ZVD A G A), zaht e v e (ob v eznosti na - 31 »Arhivi iz prejšnjega odstavka vodijo register javnopravnih oseb, političnih strank in zasebno- pravnih oseb, ki so pridobile status delovanja v javnem interesu, iz tega zakona, za katere ugo- tovijo svojo pristojnost in od katerih bodo prevzemali arhivsko gradivo, na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije in v sodelovanju z Agencijo za javno pravne evidence in storitve ter ministrstvom, pristojnim za upravo. O spornih primerih odloči minister, pristojen za arhive. « 38 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers slo vnik a), na v edene v pisnem str ok o vnem na v odilu, so za v ezujoče po zak onu (dolžnosti opr edeljene v 39 . členu ZVD A G A) in mor ajo biti izvršene, neupošt e - v anje in neizv ajanje zaht e v (ob v eznosti) sta pod vržena sank cijam (92.–97. člen ZVD A G A). Kdaj in kako nastopijo sankcije? Sank cija med drugim nast opi tudi, če pr a vna oseba, samost ojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samost ojno opr a v lja deja vnos t , ne skr bi za dok umen - tarno gr adi v o na pr edpisan način, ne sodeluje s prist ojnim ar hi v om pri izdela vi na v odil za odbir anje ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a, ne izr oči v seg a ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a prist ojnemu ar hi vu v zak onsk o dolo - čenem r ok u ozir oma g a pr enese v lastno hr ambo, če izr očeno ja vno ar hi v sk o gr adi v o ni ur ejeno na pr edpisan način, če k adar k oli pr ed izr očitvijo ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a prist ojnemu ar hi vu iz t eg a gr adi v a v naspr otju z v elja vnimi pr edpisi in str ok o vnimi na v odili prist ojneg a ar hi v a izloči posamezne dok umen - t e, ki imajo lastnosti ar hi v sk eg a gr adi v a, če ne označi ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a na pr ed pisan način in v izr očitv enem zapisnik u ne na v ede r ok o v nedost opnosti, če ne zagot o vi odbir anja in izr očitv e ar hi v sk eg a gr adi v a ar hi vu (na v edene sank - cije se posr edno dotik ajo ob v eznosti iz na v odila). Sank cije pr ed vide v a ZVD A G A v primeru kršitv e na v edenih ob v eznosti. Ugota v ljanje določenih kršit e v ima v s v oji prist ojnosti inšpekt or za podr očje ar hi v sk e deja vnosti. 32 Inšpekt or lahk o ukr epa (z odločbo), če ugot o vi, da ja vnopr a vna oseba ni izr očila ja vneg a ar hi - v sk eg a gr adi v a v zak onsk o določenem r ok u, da obstaja neposr edna ne v arnost pošk odo v anja ali je že nastala šk oda na dok umentarnem ali ar hi v sk em gr adi - vu, da zar adi nepr a vilneg a r a vnanja ozir oma r abe ali zar adi opustitv e dolžne - g a r a vnanja z dok umentarn im ali ar hi v skim gr adi v om pri ja vnopr a vnih osebah obstaja ne v arnost njego v eg a pošk odo v anja, da je zase bno ar hi v sk o gr adi v o v ne v arnosti, da bo uničeno ali pošk odo v ano. 33 Če bi naslo vnik pisnih str ok o vnih na v odil (ne g lede na ob v eznost sode - lo v anja pri pripr a vi) želel izpodbijati na v odila, ne bi mogel upor abiti določil ZVD A G A za post opek (k er t o ni zak onsk a mat erija), t em v eč bi se r a vnal po splo - šnem zak onu. V t em primeru bi drugost openjski or g an odločanja ali prist ojno sodišče opr a vil pr eizk us, al i je izpodbijano na v odilo moč št eti k ot upr a vni akt ali ne. 34 Med pomembnimi elementi pr esoje je, ali ima izpodb ijani akt pr a vne posledice. Med deja vnosti ja vne službe sodi tudi pridobi v anje ar hi v sk eg a gr adi v a, ki je neločlji v o po v ezano z ob v eznostjo ustv arjalca za izr očanje ar hi v sk eg a gr adi v a prist ojnemu ar hi vu. Izr očanje ar hi v sk eg a gr adi v a ni le bir okr atsk a t ehnična zah - t e v a, s k at er o ar hi vi izv ajamo prisilo nad ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. Usme - rit e v in za v ezanost r esnici t er t emeljnim pr a vicam sta bili tudi izhodišče pozi v a K omisije EU g lede dost opnosti ar hi v o v . A k ot je pr a vilno ugot o vila dr . Melik o v a, »zaman bodo odprti arhivi, če v njih ne bo pomembnih dokumentov« . 35 Izpolnit e v zak onsk e ob v eznosti iz 40. člena ZVD A G A (izr očit e v ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a 32 Inšpekt or ima pooblastilo nadzir ati izpolnje v anje ob v eznosti v arstv a dok umentarneg a in ar - hi v sk eg a gr adi v a ja vnopr a vnih os eb iz 39. člena zak ona (dolžnosti ja vnopr a vnih oseb) in za - sebnih ar hi v o v , zaht e v ati pojasnila in odpr a v o pomanjklji v osti (77. člen ZVD A G A) t er nadzir ati izv ajanje določil ZA GOPP (8. člen ZA GOPP). 33 P oleg na v ede nih prist ojnosti iz ZVD A G A inšpekt or , prist ojen za ar hi v e, deluje v skladu z določ - bami Zak ona o inšpek cijsk em nadzoru, ki je splošni zak on in se upor ablja subsidiarno. 34 Zak on o upr a vnem sporu – ZUS-1 v 2. členu določa, da je upr a vni akt po definiciji zak ona »upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta« t er , da je »dokončni upravni akt tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja« . 35 Melik: Osnove prava in pravne države za arhive , str . 7. 39 Letnik 43 (2020), št. 1 v iz virn ik u, ur ejeno, popisano, v zaokr oženih in k ompletnih celotah, t ehnično opr emljeno – v se skladno s pisnimi str ok o vnimi na v odili) in 5. člena ZA GOPP je v ezana na določit e v zak onskih r ok o v »najk asneje 30 let« ozir oma »najk asneje 150 let« od nastank a gr adi v a. Zak onodajalec pa je pr enesel na Vlado R S poobla - stilo (8 8. člen ZVD A G A), da pr edpiše osno v e za odbir anje in izr očanje. T o je Vla - da R S tu di izv edla z določbami v VI. pog la vju UVD A G (28.–30. člen), s k at erimi je podr obneje ur edila in r azčlenila zak onsk e določbe, in sicer v skladu z namenom in z merili zak ona. Izr očanje ar hi v sk eg a gr adi v a ar hi vu je t or ej osno vni pogoj za zagota v ljanje dost opnosti ar hi v sk eg a gr adi v a (v okviru zak onskih določb) in s t em ur esniče v anje pr a vic oseb na t emelju dejst e v iz ar hi v sk eg a gr adi v a. 8. Dostop do arhivskega gradiva Dost op do ar hi v sk eg a gr adi v a, njego v a upor aba in ur esniče v anje pr a vic so zak onsk a mat erija, opr ed eljena v 3. oddelk u V . pog la vja od 63. do 70. člena ZVD A G A in v 6. členu ZA GOPP . T uk aj bi, v luči obr a vna v ane t ematik e, poudarila le določbo četrt eg a odsta v k a 68. člena ZVD A G A, ki nala g a ar hi vu, da ob ugot o - vitvi neizpolnje v anja pogoje v za vpog led (pr eg led, izpis, pr epis ali k opir anje) v ar hi v sk o gr adi v o za potr ebe ur adnih post opk o v pr osilcu za vrne dost op do le - -t eg a z odločbo. ZVD A G A ne v sebuje določb o izv edbi tak eg a post opk a, zat o je za pr a vilnost in zak onit ost izdaje odločbe tr eba upor abiti splošni pr a vni akt , ki obr a vna v a t e post opk e. Odločba je k onkr et en upr a vni (izvršilni) posamični akt , s k at erim ar hi v odloča o pr a vicah in pr a vnih k oristih posameznik o v ali or g ani - zacij t er je k ot tak (zak onit ost akta in posamičnih dejanj), k ot sem že omenila, pod vržen pr es oji drugost openjsk eg a or g ana in skladno s 157. členom UR S pri - st ojneg a sodišča v upr a vnem sporu. K dost opu in upor abi ar hi v sk eg a gr adi v a spada tudi pridobi v anje r epr o - duk cij (pr epis , izpis, f ot ok opija, digitalizat) ar hi v sk eg a gr adi v a (podatk o v iz ar - hi v sk eg a gr adi v a) na t emelju pisne zaht e v e upor abnik a. Ov erjena k opija, ki jo izda ar hi v , se po zak onu (68. člen ZVD A G A in 169. člen ZUP) št eje za izvirnik ozir oma v elja vno ja vno listino. Ov er o vit e v pr episa, izpis a ali k opije, ki potr di is - t o v etnost z izv irno listino, podpiše oseba, ki ima opr a v lj eno upr a vno o v er o vit e v lastnor očneg a podpisa, k ot potr dit e v njego v e pristnos ti (178. člen ZUP). P ou - darjam, da gr e za potr dit e v ist o v etnosti, ne pa r esnično sti zapisaneg a podatk a v do k umentu. Odgo v ornost za r esničnost podatk o v ne leži na ar hi vih, t em v eč na ustv arjalcih ar hi v sk eg a gr adi v a. Pri izdela vi pr episa ozir oma izpisa je nujno skr bno prime rjanje z izvirn ik om. Pr epis se mor a ujemati z izvirnik om, ne le v v sebini, t em v eč tudi v pr a v opisu, ločilih in okr ajša v ah (prvi odsta v ek 178.e čle - na ZUP), pri iz pisu pa mor a biti r azvidno, k at eri deli listine so v sebo v ani v izpisu in k at eri izpuščeni (178.g člen ZUP). Na t očki dost opnosti in u v elja v ljanja pr a vic, poleg nacionalnih pr a vnih akt o v , v st opajo na ar hi v sk o podr očje mednar odni pr a vni akti (ki ob v ezujejo Slo v enijo), 36 ki se upor abljajo neposr edno in s k at erimi mor ajo biti slo v enski pr a vni akti usklajeni (8. in 153. člena UR S), in pripor očila. 37 36 Ur edba E vr opsk eg a par lamenta in S v eta (ES) št . 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dost opu ja vnosti do dok ument o v E vr opsk eg a par lamenta, S v eta in K omisije , Ur edba (EU) 2016/679 E vr opsk eg a par la menta in S v eta z dne 27. aprila 2016 o v arstvu posameznik o v pri obdela vi osebnih podatk o v in o pr ost em pr et ok u takih podatk o v t er o r azv elja vitvi Dir ekti v e 95/46/ES (Splošna ur edba o v arstvu podatk o v). 37 C ouncil of E ur ope Committ ee of Minist ers R ecommendation No . R (2000) 1 of the Committ ee of Minist ers t o member stat es on a E ur opean policy on access t o ar chi v es (A dopt ed b y the Committ ee of Minist ers on 13 Jul y 2000, at the 717th meeting of the Minist ers’ Deputies), Council of E ur ope Committ ee of Minist ers R ecommendation R ec (2 002) 2 of the Committ ee of Minist ers t o member stat es on access t o official documents (A dopt ed b y the Committ ee of 40 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers 9. Napotek … … k r azume v anju pr a vnih in upr a vnih akt o v je del šir ok e palet e znanj, ki jih ar hi vist k ot ek spert s v oje str ok e potr ebuje. Ar hi vi (ar hi v sk o gr adi v o) od začetk a niso nastajali k ot k ulturna dediščina, t em v eč so bili (in so t o tudi danes) izho - dišče pr a vne, upr a vne in oper ati vne učink o vit osti, zar adi s v oje nar a v e, vr ednot in namena pa so postali k ul turna dediščina, k ar je vr ed nosti ar hi v sk eg a gr adi - v a, ar hi vistik e in tudi opr a v ljanja ar hi v sk e str ok o vne službe dodalo pomembno v logo. Načelo ur esniče v anja pr a vic (bodisi oblastnik a bodisi posameznik a) pa je pr epoznano sk ozi zgodo vino r azv oja ar hi vistik e. Že leta 1632 je v eseju De Ar chi vis liber singularis k oprski šk of (1653–1659), pr of esor pr a v a in sno v alec t eorije o v ar o v anju ar hi v o v Baldassarr e Bonif acio, v prv em pog la vju Kaj je ar hi v zapisal, da je ar hi v , po definiciji Serviusa Mauriusa, pr os t or , v k at er em se hr anijo ja vne listine in v naslednjih pog la vjih ut emeljil obst oj ja vnih listin k ot dok az člo - v ek o vih dejanj in pr a vic. 38 V s v ojem zapisu poudarja pr ed v sem pr a vni pomen ar hi v o v , četudi jim pripiše izobr aže v alno not o. V rnimo se ugot o vitvi pr of esorja Pusića z začetk a t eg a prispe v k a, da sta upr a v ljanje in str ok a d v a br ego v a. Ar hi vist in ar hi vistik a sta most o v a, a v endar je tr eba najti pr a v o mer o tudi v usmeritv ah za r azv oj ar hi vista. Pr esplošno r azu - me v anje nalog lahk o v odi v pomanjk anje str ok o vnih t emelje v in bir okr atizacijo, a pr a v tak o pr eozk o specialistično usmerjanje v le en segment znotr aj str ok e pa lahk o po vzr oči usta vit e v r azv oja ar hi vista na šir ok em znanstv enem podr očju. Zak aj je t o pomembno? Ar hi visti s s v ojimi pooblastili in odločanjem vpli v ajo na r azlična podr očja ja vneg a in zasebneg a ži v ljenja in ta vpli v mor a t emeljiti na znanju in r azume v anju t eh pooblastil. Zaht e v a, da za v ezanci in upr a vičenci po zak onu spr ejmejo, upošt e v ajo in izv ajajo na v odila in odločitv e ar hi vist o v , je izv edlji v a le, če je tisti, ki zaht e v a, usposobljen in su v er en v s v ojem znanju, t or ej k ompet ent en. PRAVNI VIRI – RS – ARHIVISTIKA Zak on o ar hi v sk em gr adi vu in ar hi vih ZA G A, Ur adni list R S, št . 20/97 in popr a v ek 32/97; pr enehal v eljati 2006. Zak on o ar hi v sk em gr adi vu, ki v sebuje osebne podatk e o zdr a v ljenju pacienta – ZA GOPP , Ur adni list R S, št . 85/16 . Zak on o v arstvu ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a t er ar hi vih – ZVD A G A, Ur adni list R S, št . 30/06 in 51/14). Ur edba o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a – UVD A G, Ur adni list R S, št . 86/06; pr enehala v eljati 2017. Ur edba o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a – UVD A G, Ur adni list R S, št . 42/17. Pr a vilnik o delu medar hi v skih delo vnih sk upin, Ur adni list R S, št . 66/16 . Pr a vilnik o določitvi nadomestila str ošk o v upor abe, k onservir anja in r esta vrir a - Minist ers on 21 F ebruary 2002 at the 784th meeting of the Minist ers‘ Deputies), Pripor očilo S v eta z dne 14. no v embr a 2005 o pr ednostnih deja vnostih za v ečje sodelo v anje na podr očju ar hi v o v v E vr opi. 38 Uv odne besed e knjige K oprsk a pisna dediščina, Od hr ambe ja vnih dok ument o v do ur editv e zgodo vinsk eg a ar hi v a, a vt oric Zde nk e Bonin in Debor ah R ogoznica in na v edeno delo Baldas - sar ea Bonif acia. V eč o Baldassar eju Bonif aciu in delu De Ar chi v es g lej prispe v ek Lest erja Bor - na v r e viji The American Ar chi vist , 1941. VIRI IN LITERA TURA 41 Letnik 43 (2020), št. 1 nja ar hi v sk eg a gr adi v a in hr ambe zasebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a v ar hi vih, ki opr a v ljajo ar hi v sk o ja vno službo, Ur adni list R S, št . 75/17 . Pr a vilnik o str ok o vni usposobljenosti za delo z dok umentarnim gr adi v om, Ur a - dni list R S, št . 66/16. Pr a vilnik o str ok o vnih izpitih in pridobi v anju str ok o vnih nazi v o v na podr očju v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a, Ur adni list R S, št . 33/17 . Pr a vilnik za v al orizacijo oseb zasebneg a pr a v a, ki so na podlagi zak ona pridobile status delo v anja v ja vnem int er esu, Ur adni list R S, št . 66/16 . PRAVNI VIRI – RS – DRUGI Usta v a R S – UR S, Ur adni list R S, št . 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43 , 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a. Zak on o Banki Slo v enije, Ur adni list R S, št . 72/06 – ur adno pr ečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17 . Zak on o dost opu do inf ormacij ja vneg a značaja – ZDIJZ, Ur adni list R S, št . 51/06 – ur adno pr ečišče no besedilo, 11 7/06 – ZDa vP -2, 23/14 , 50/14 , 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18 . Zak on o Drža vnem zboru – ZD Z, Ur adni list R S, št . 66/19 . Zak on o drža vni upr a vi – ZDU -1, Ur adni list R S, št . 113/05 – ur adno pr ečišče - no bese dilo, 89 /07 – odl. US, 126/07 – ZUP -E, 48/09, 8/10 – ZUP -G, 8/12 – ZVR S - -F , 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16. Zak on o gospodarskih ja vnih službah, Ur adni list R S, št . 32/93, 30/98 – ZZLPPO , 127/06 – ZJZP , 38/10 – ZUKN in 57/11 – OR Z GJS40. Zak on o gospodarskih zbornicah, Ur adni list R S, št . 60/06 , 110/09 in 77/11 . Zak on o inšpek cijsk em nadzoru, Ur adni list R S, št . 43/07 – ur adno pr ečiščeno besedilo in 40/14 . Zak on o ja vnih agencijah, Ur adni list R S, št . 52/02, 51/04 – EZ- A in 33/11 – ZE - K om-C. Zak on o ja vnih financah, Ur adni list R S, št . 11/11 – ur adno pr ečiščeno besedilo, 14/13 – popr ., 101/13, 55/15 – ZFisP , 96/15 – ZIPR S1617 in 13/18. Zak on o ja vnih skladih, Ur adni list R S, št . 77/08 in 8/10 – ZSKZ-B. Zak on o nek at erih k oncesijskih pogodbah, Ur adni list R S, št . 9/19. Zak on o ne v ladnih or g anizacijah, Ur adni list R S, št . 21/18. Zak on o or g anizaciji in financir anju vzgoje in izobr aže v anja, Ur adni list R S, št . 16/07 – ur adno pr ečiščeno besedilo, 36/08 , 58/09 , 64/09 – popr . , 65/09 – popr . , 20/11 , 40/12 – ZUJF , 57/12 – ZPCP -2D , 47/15 , 46/16 , 49/16 – popr . in 25/17 – ZV aj. Zak on o osno vni šoli – Z Osn, Ur adni list R S, št . 81/06 – ur adno pr ečiščeno bese - dilo, 102/07 , 107/10 , 87/11 , 40/12 – ZUJF , 63/13 in 46/16 – Z OFVI-L. Zak on o R dečem križu Slo v enije, Ur adni list R S, št . 7/93 in 79/10 . Zak on o Slo v enski ak ademiji znanosti in umetnosti, Ur adni list R S, št . 48/94 . Zak on o splošnem upr a vnem post opk u – ZUP , Ur adni list R S, št . 24/06 – ur adno pr ečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13. Zak on o stv arnem pr emoženju drža v e in samoupr a vnih lok alnih sk upnosti, Ur a - dni list R S, št . 11/18 in 79/18. Zak on o upr a vnem sporu – ZUS-1, Ur adni list R S, št . 105/06 , 107/09 – odl. US, 62/10 , 98/11 – odl. US, 109/12 in 10/17 – ZPP -E. Zak on o ur esni če v anju ja vneg a int er esa za k ultur o – ZUJIK, Ur adni list R S, št . 77/07 – ur adno pr ečiščeno besedilo, 56/08 , 4/10 , 20/11 , 111/13 , 68/16 , 61/17 in 21/18 – ZNOr g. Zak on o v arstvu k ulturne dediščine – ZVKD-1, Ur adni list R S, št . 16/08 , 123/08 , 8/11 – OR ZVKD39, 90/12 , 111/13 , 32/16 in 21/18 – ZNOr g. Zak on o v arstvu osebnih podatk o v – ZV OP -1, Ur adni list R S, št . 94/07 – ur adno pr ečiščeno besedilo. 42 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers Zak on o za v odih – ZZ, Ur adni list R S, št . 12/91, 8/96, 36/0 0 ZPD Z C in 127/06 ZJZP . Zak on o zdr a vniški službi, Ur adni list R S, št . 72/06 – ur adno pr ečiščeno besedilo, 15/08 – ZP acP , 58/08 , 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF , 88/16 – ZdZPZD , 40/17 , 64/17 – ZZDej-K, 49/18 in 66/19 . P oslo vnik drža vneg a zbor a – P oD Z-1, Ur adni list R S, št . 92/07 – ur adno pr ečišče - no besedilo, 105/10 , 80/13 in 38/17 . Ur edba o pogojih za elektr onsk o poslo v anje in elektr onsk o podpiso v anje, Ur adni list R S, št . 77/00 in 2/01. Ur edba o upr a vnem poslo v anju, Ur adni list R S, št . 9/18 in 14/20 . Pr a vilnik o določanju r ok o v hr ambe dok umentarneg a gr adi v a v ja vni upr a vi, Ur a - dni list R S, št . 49/19 . Odločba Usta vneg a sodišča št . U-I-70/12 z dne 21. 3. 2014 , Ur adni list R S, št . 24/14. PRAVNI VIRI – EU Listina E vr opsk e unije o t emeljnih pr a vicah, UL 2016/C 202/389, 7. 6. 2016. P ogodba o delo v anju E vr opsk e unije (PDEU) – pr ečiščeno besedilo 2016, UL 2016/C 202, 7. 6. 2016. P ogodba o E vr opski uniji (PEU) – pr ečiščeno besedilo 2016, UL 2016/C 202, 7. 6. 2016. P ogodba o usta no vitvi E vr opsk e sk upnosti za at omsk o ener gijo – pr ečiščeno be - sedilo 2016, UL 2016/C 203, 7. 6. 2016. Ur edba E vr opsk eg a par lamenta in S v eta (ES) št . 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dost opu ja vnosti do dok ument o v E vr opsk eg a par lamenta, S v eta in K omisije, UL L 145, 31. 5. 2001, str . 43–48, posebna izdaja v slo v enščini: pog la vje 01 zv ezek 003 str . 331– 336. Ur edba (EU) 2016/679 E vr opsk eg a par lamenta in S v eta z dne 27. aprila 2016 o v arstvu posameznik o v pri obdela vi osebnih podatk o v in o pr ost em pr et ok u takih podat - k o v t er o r azv elja vitvi Dir ekti v e 95/46/ES (Splošna ur edba o v arstvu podatk o v) (Bese - dilo v elja za EGP), UL L 119, 4. 5. 2016, str . 1–88. Council of E ur ope Committ ee of Minist ers R ecommendation R ec (2002) 2 of the Committ ee of Minist ers t o member stat es on access t o official documents (A dopt ed b y the C ommitt ee of Minist ers on 21 F ebruary 2002 at the 784th meeting of the Minist ers‘ Deputies). Council of E ur ope Committ ee of Minist ers R ecommendation No. R (2000) 1 of the Com mitt ee of Minist ers t o member stat es on a E ur opean policy on access t o ar chi v es (A dopt ed b y the Committ ee of Minist ers on 13 Jul y 2000, at the 717th meeting of the Minist ers’ Deputies). Pripor očilo S v eta z dne 14. no v embr a 2005 o pr ednostnih deja vnostih za v ečje sodelo v anje na podr očju ar hi v o v v E vr opi, UL L 312, 29. 11. 2005, str . 55–56. LITERATURA Bohinc, R ado: Osebe javnega prava . Ljubljana, G V Založba, 2005. Bonif acii, Balthassaris: De Archivis Liber Singularis . Ei v sdem pr aelectiones, et Ci - uilium Institutionum Epit ome, V enetis, MDCXXXII, Apud Io: P etrum Pinellum T ypogr ap - hum Ducalem, [Elektr onski vir] https://book s.goog le.si/book s?id=IvI_ngE A CAA J&pg= PP3&hl=sl&sour ce=g bs_select ed_pages&cad=2#v=onepage&q&f=f alse , (dost op: 23. 4. 2020.) Bonin, Zdenk a, R ogoznica, Debor ah: Koprska pisna dediščina, Od hrambe javnih dokumentov do ureditve zgodovinskega arhiva . K oper , P okr ajinski ar hi v K oper , 2010. Bor char dt , Klaus-Diet er: Osnove prava Evropske unije . Publik acije EU , Lux embo - 43 Letnik 43 (2020), št. 1 ur g, 2017, zadnja obja v a 9. januar 2018: [Elektr onski vir] https://op.eur opa.eu/sl/pu - blication-detail/-/publication/5d4f8cde-de25-11e7-a506-01aa75ed71a1 , (dost op: 23. 4. 2020.) Born, Le st er: Baldassar e Bonif acio and His Essa y De Ar chi vis. V : The American Archivist , V olume 4, Issue 4 (okt ober 1941), The Society of American Ar chi vists, str . 221–237. Br ezo vnik, Boštjan: Izvajanje javnih služb in javno-zasebno partnerstvo. [Elek - tr onski vir] / Boštjan Br ezo vnik. -Maribor: Inštitut za lok alno samoupr a v o in ja vna na - r očila (Le x localis), 2008: https://dk.um.si/IzpisGr adi v a.php?id=31277 (dost op: 23. 4. 2020). Br ezo vnik, Boštjan, T rpin, Gor azd, Pličanić, Senk o: Public administration system / Maribor: Institu t e f or Local Self-Go v ernment , (Le x localis. Public administr ation), 2019. Čibej, Nada: T ržna deja vnost v ar hi vih, primer P okr ajinsk eg a ar hi v a K oper . V : Glasnik arhiva i Arhivističkog udruženja Bosne i Hercegovine XLVIII 46 (2016), Sar aje v o, Ar hi vističk o udruženje Bosne i Her cego vine A UBiH, str . 25–46. Čibej, Nada: K do so ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a? V : Vzpostavitev registra ustvarjalcev arhivskega gradiva : zbornik r ef er at o v / [29. zbor o v anje Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, Maribor , 3. in 4. okt ober 2019]; [or g anizat orja] Ar hi v sk o društv o Slo v enije [in] P okr ajinski ar hi v Maribor; [ur edil Gr egor Jenuš; pr e v od izv lečk o v P etr a Mar k uš], Ljubljana, Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2019, str . 7–13. F et eris, T . E v elin: Fundamentals of Legal Argumentation, A Survey of Theories on the Justification of Judical Decisions , Nether lands, Amst er dam, Springer- Science+Business Media, B. V ., 1999. Melik, Je lk a: Osnove prava in pravne države za arhiviste . Publik acije Ar hi v a R epu - blik e Slo v enije. Zbir k a Prir očniki; zv . 1, Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2011. P a v čnik, Marjan: Argumentacija v pravu, Od življenjskega primera do pravne od- ločitve, 3. spremenjena in dopolnjena izdaja . Zbir k a Pr a vna obzorja 47, Ljubljana, G V Za - ložba, 2019. P a v čnik, Marjan: Teorija prava. Prispevek k razumevanju prava, 5. pregledana in dopolnjena izdaja . Zbir k a Pr a vna obzorja VI, Ljubljana, G V Založba, 2019. Pirnat , R ajk o: Osebe ja vneg a pr a v a (prispe v ek k r einstituciji pojma v slo v ensk em pr a vu). V : Javna uprava , v ol. 31 (1995) št . 4, Ljubljana, str . 477–492. Pirnat , R ajk o: Pr a vne osebe ja vneg a pr a v a: sist em ali k aos. V : Dnevi slovenskih pravnikov , 14.–16. okt ober 1999 v P ort or ožu, Gospodarski v estnik, Ljubljana, str . 910– 922. Pirnat , R ajk o ... [et al.]: Statusnopravni problemi pravnih oseb na področju javnega prava / nosilec pr ojekta R ajk o Pirnat; r azisk o v alno por očilo, Ljubljana: Pr a vna f ak ult e - ta, Inštitut za primerjalno pr a v o, 1999. Pusić, E ugen, Iv aniše vić, Stjepan, P a vić, Željk o, R amljak, Milan: Nauka o upravi, 12. izmijenjeno i dopunjeno izdanje , Zagr eb, Šk olsk a knjig a, 2002. Tičar , Bojan, R ak ar , Izt ok: Pravo javnega sektorja . Maribor , Inštitut za lok alno sa - moupr a v o in ja vna nar očila, 2011. T rpin, Gor azd: Ja vne službe in ja vni za v odi. V : Dnevi slovenskih pravnikov , 14.–16. okt ober 2004 v P ort or ožu, Gospodarski v estnik, Ljubljana, str . 1376–1382. T rpin, Gor azd: Nastanek in r azv oj ja vnih služb v Slo v eniji. V : Razvoj slovenske jav- ne uprave 1991–2011 . Ljubljana, Ur adni list R epublik e Slo v enije, 2011, str . 97–117. Žontar , Jože: Ar hi v sk o šolanje v Slo v eniji. V : Arhivski vjesnik , št . 40 (1997), Zagr eb, str . 111–117. Ž umer , Vladimir: Pr edlog or g anizir anosti ar hi v sk e službe v sist emu drža vne upr a v e R epublik e Slo v enije. V : Arhivi 13 (1990), št . 1/2, Ljubljana, str . 137–139. 44 Nada Čibej: Pr a v o in pr a vni akti t er upr a v a in upr a vni akti – ar hi v sk o pr a v o, str . 19–44 Članki in razprave || Articles and Papers LA W AND LEG AL A CTS AND ADMINIS TRA TION AND ADMINIS TRA TIVE A CTS – AR CHIV AL LA W T rusting ar chi v al science means trusting the compet ence of pr of essional w or k ers in both meanings of the t erm compet ence: mandat e and qualification. The lat t er usuall y encompasses the basic kno w ledge of la w and leg al acts, ad - ministr ation and administr ati v e acts, but not necessaril y also the authority of decision-making. In pr ocessing leg al task s in ar chi v es both usuall y int er lace. The Latin sa ying “Ignor antia iuris nocet” – not knowing the law is harmful – can be a guideline w hen demanding qualification and pr of essionalism. If leg al principles and rules, w hich define the acti vities of ar chi v es and the ar chi v al public service, ar e named ar chi v al la w , w e can see that ar chi v al la w is positi v e la w , a la w w e deal with. W e also decide t o concentr at e on one br anch, the administr ati v e (public) la w , w hich deals with the or g anization and function - ing of the stat e and public administr ation. A dministr ati v e matt ers, dealt with b y the administr ati v e la w , ar e al w a y s in the public int er est . Ar chi vists must view the definition of the public serv ice on tw o le v els: the firs t being the functioning and placement of ar chi v es and the ar chi v al public service in the cont e xt of the stat e and administr ation, and second, the function - ing of those (leg al) persons, w hich r ecei v e instructions, rules and duties con - cerning their e x ecution of a public service fr om the ar chi v es (cr eat ors of ar chi - v al r ecor ds). F or the appr opriat e use of documents, with w hich ar chi v es define duties, rig hts and leg al benefits, w e ha v e t o define compet ences pr o vided b y the Pr ot ection of Documents and Ar chi v es and Ar chi v al Institutions A ct . With gi v en mandat es ar chi vists aff ect diff er ent fields of public and pri - v at e lif e. Their actions must be based on the kno w ledge and understanding of these mandat es. W e can onl y demand duty holders t o oblige t o f ollo w ar chi v al instructions and decisions if ar chi vists ar e suitabl y qualified and compet ent . SUMMAR Y