Posamezna številka stane 60 vinarjev*
Naročnina lista:
Celo leto	.	.	K 50‘—
Pol leta .	.	.	„ 26'—
četrt leta	.	.	„ 13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	„	66,—
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica it. 5. — Telefon št. 220.
72, številka.
V
STRAŽA
Meodwlsen političen list za slovensko ljudstvo*
Maribor, dne 5. Julija 1920.
inserati ali oznanila
se računajo po K 1.8Q od enoredne petitvrste t pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
Letnik XHi
KS
, Socijalisti
V Mariboru izhaja listič z imenom „Vo'ksstim-me“, ki pravi, da je socijalističen, čeprav ima socializma zelo malo, a namesto s socijalizmom, se peča z raznovrstnim drugim zabavljanjem. V poslednjih številkah je začel pogrevati dvoje neresnic, katero je treba izpodbiti. Ce nikdo ne ugovarja, bi se slednjič res utegnilo utrditi prepričanje, da je to res in slednjič bi gotovi gospodje iz tega še hoteli kovati za sebe politični kapital.
Prva trditev je, da so takozvane meščanske stranke krive svetovne vojne, a socijalisti so Jo skušali preprečiti.
Druga trditev je, da so socijalisti s svojo revolucijo izsilili konec vojne in naredili mir.
To sta dve veliki zgodovinski neresnici, ki bijeta dejstvom v obraz. Laž je, da so krive vojske kapitalistične in meščanske stranke vseli narodov, a socijalisti so jo skušali preprečiti. Laž je, da se je takrat družba človeška delila na dva tabora: na eni strani buržuji in kapitalisti, na drugi pa socijalisti. Res je pa, da se je človeška družba delila na dva tabora, namreč na tiste, ki so podpirali nemški militarizem in imperijalizem, in na tiste, ki so bili proti.. Tudi socijalisti so bili razdeljeni in oni takozvani socijalisti, katerih glasilo hoče biti „Volksstimme“ , so z vso silo podpirali nemški militarizem in impe -rijalizem.
Prvi vzrok vojne so bile neurejene narodnost -ne razmere v Avstriji. Nemci so hoteli zavladati nad celo Evropo in iz nje nesti svoje gospodstvo še v druge dele sveta. V ta namen je bilo treba naglo germanizirati nenemške narode v Avstriji, kajti jasno je bilo, da se narodi z lastno narodnostno zavednostjo ne bodo hoteli navdušeno bojevati za Nemce. Narodnostna zavednost med Slovenci in Hrvati je zadobila oporo med Srbi v kraljevini. Torej je bilo potreba najprej s silo zlomiti Srbijo, da potem toliko lažje germanizirajo Slovence in Hrvate. Tako je torej narodnostno vprašanje Avstrije vodilo k vojni s Srbijo in iz tega se je morala po pravilih neizprosne logike razviti svetovna vojna. Kdor je netil narod -nostne boje v Avstriji, oziroma, kdor je oviral mirno rešitev narodnostnega vprašanja, ta je tudi povzročitelj svetovne vojne.
Nemški socijalni demokrati pa v rajnki Avstriji niso hoteli storiti ničesar, da bi se bilo mirnim potom rešilo narodnostno vprašanje. Obratno: pomagali so aktivno pri germanizaciji in nemškem nasilju nad nenemškimi narodi. Torej so tudi ravno tako kot nemški nacijonalci in krščanski socijalci sokrivi
In «njska.
svetovne vojne. Takratni vodja avstrijsko-nomšk ih socijalnih demokratov in sedanji poglavar avstrijske republike je delal sicer neprestano načrte za rešitev narodnostnega vprašanja, toda vsi njegovi načrti so bili po onem reku: „da bi bil volk sit in koza cela“ — da bi germanizacija ostala, a narodnostni boj: izginil. Mož nikakor ni hotel izprevideti, da je naš narodnostni boj bil del socijalnoga boja in vsled tega ni zadostovalo, da bi nam dali nekaj lastnih šol, katere bi morali sami plačevati, ostali pa nadalje pod nemškim gospodarskim pritiskom. Ce odštejemo te teoretične in popolnoma nemogoče in brezpomembne razpravice Rennerjeve, ne morejo pokazati socijalni demokratje čisto ničesar, kar bi bili storili v rešitev narodnega vprašanja. Bili so v avstrijskem držav -nem zboru najmočnejša stranka, imeli so oporo v širokih krogih velikih nemških mest. Ako bi bili hoteli, bi se bilo narodno vprašanje rešilo in do vojne bi bi ne bilo prišlo. Ker tega niso marali storiti, so sokrivi vojne. Naj povedo gospodje od „Volksstimme“, kaj so storili njihovi pristaši — nemški in nemšku -tarski socijalisti — da se reši narodno vprašanje na Štajerskem in v Mariboru? Ali zamorejo navesti le eno pridobitev, katero bi bili zadobili Slovenci z njihovo pomočjo? Kakor je nemški kapital germaniziral slovenski majhni kapital, nemška buržoazija slovensko malomeščanstvo, tako je potujčevala nemška so -orjalna demokracija naš proletarijat. Metoda je bila nekoliko drngača, manj kričava, učinek pa še hujši. Ker nemška socijalna demokracija ni hotela rešiti narodnostnega vprašanja, dasiravno je imela izdat -no moč, ni hotela v tem oziru sploh storiti ničesar , dasiravno je bila po svojem programu dolžna, je ra-vnofako kriva svetovne vojne, kakor druge nemške meščanske stranke.
Ni treba omenjati dalje, kar je splošno znano , da so nemški socijalni demokratje vedno glasovali za vojne kredite, da so voditelji socijalistov — n. pr. dr. Frank — vstopali kot prostovoljci k vojakom in padali na bojnih poljanah, a cela stranka jih je za to proslavljala kot mučenike! A tudi v Avstriji ni bilo popolnoma nobenega antimilitarističnega duha. Ob -ratno. Druhal, ki je prirejala orgije vojnega navdušenja, ki je na tako živinski način napadala v Ma -riboru in v okolici Slovence, o katerih je šel sum, da niso navdušeni za vojno, je stala v taboru socijalne demokracije! Povejte, koliko vaših pristašev je bilo preganjanih, ker bi bili osumljeni, da so zoper vojno? Kritizirati ste začeli šele potem, ko ste'uvideli, da gre slabo. Ko je bilo jasno, dai nemški meč ne
more izsiliti miru, ste postali nasprotniki miru meča< Dokler je bilo upanje, da ga doseže, ste bili zanj.
Razdreti je torej treba bajko, da je socijalna demokracija bila zoper vojno. Bila je zanjo, ker. ni ničesar storila za odstranitev narodnostnega vpra* šanja in ker je aktivno in z navdušenjem sodelova -la, dokler je bilo kaj upanja, da bo nemški meč odločil mir.
Ravnotako je bajka, da so socijalisti s svojim nastopom končali vojno. Končal jo je meč, kakor jo je začel. Vojna se je končala s tem, da je bil nemški militarizem poražen od ententarskega na flanderskih1 bojnih poljanah. Nemški socijalisti so pri tem ravno tako nedolžni, kakor nemški Hindenburg, ako prav nemški naciionalci iz demagoške politične taktike sedaj očitajo socijalistom, da so sokrivi poraza- V Makedoniji je pa srbski vojak razbil fronto, ki bi bila radi takih gospodov, kakor so okrog „Volksstimme“, lahko ostala cel človeški rod. Ruski boljševiki so res razbili rusko fronto, a s tem so samo podaljšali vojno, ki bi se bila drugače lahko končala že davno poprej. O Cehih je znano, kako so aktivno in pasivno delovali, da okrajšajo vojno in demoralizirajo militarizem, tudi med Slovenci je mnogo, mnogo oseb, ki so z vso zavednostjo delovale proti vojni, o socialistih ni bilo v tem oziru čuti ničesar. Pač, bili so tudi med slovenskimi socijalisti možje, ki so želeli poraza nemškemu militarizmu in osvoboditev narodov , ker so prišli do prepričanja, da je socijalna odrešitev človeštva mogoča samo, ako pride popreje narodno ošvobojenje. Toda, med Nemci in nemškutarji jih ni biló. Obratno! Ti ljudje so hoteli zediniti socijalno ošvobojenje z narodno sužnostjo.
Vi ste ravnotako, kakor drugi Nemci, sokrivi vojne, vi niste ničesar storili, da bi jo okrajšali ali hitreje zaključili. Narodna osvoboditev je prišla brez vas, v znatnem delu celo proti vam. Z vašim postopanjem ste se izneverili načelom socijalne demokracije in povzročili v lastnih vrstah krizo, ki vas razjeda.
Liberalna učiteljska Zaveza in šolski načrt.
Šolski načrt „Prosvetnega odbora“, ki' je sovražen veri in Cerkvi ter nalaga staršem samo dolžnost in nič pravic, jo sramotno propadel. Liberalna učiteljska Zaveza je zdaj ta načrt prenaredila ter popravljenega izdala kot prilogo „Učiteljskemu tovari -šu“. Res da je v prenarejeni ljudskošolski načrt sprejela točko:	„Smoter narodnega šolstva je, da
LISTEK.
M, L j u b š a,
S Ve Duh na Osipam vrhu«
Po ustnem izročilu je tam, kjer zdaj stoji cerkev sv. Duha, nekdaj stala cerkev sv. Primoža, katere so se proti koncu 16. stoletja „skakači“ polastili in tam uganjali svoje neumnosti. Sekovski škof dr Leopold Schuster" pa je neki 1. 1896 pri svojem službenem obisku kot škof trdil, da je z ozirom na lego cerkve in celega kraja tukaj gotovo žo v poganskem basu stalo svetišče staronemške boginje Ostare in dr- Frischauf pripomni k tem poročilu v „Oesterr. Touristen-Zeitung“, letnik 1897, št. 14, da se bo potrdilo tej razlagi imena „Osterberg“ gotovo vsestranski! Kako pa je prišla staronemška boginja v ta Jeraj, kjer nikdar Nemcev ni bilo, tega pa nam ne razložita ne dr. Schuster, ne dr. Frischauf. Oba sta prebirala gotovo kroniko tamošnje cerkve in tam že v najstarejšem zapisniku našla, da se hrib imenuje „Osterberg“, ker je jako .strm in težko pristopljiv , katerega vrh še je le bil bržčas pri zidavi prve cerkve toliko poravnan, da je bilo za njo dovolj prostora. Hrib je bil „oster“, zato so ga imenovali „Oster vrh'.“ Nemci bi ga morali pravilno prestaviti v „S ' arfenberg“, a ker slovenske besede „oster“ niso •• •. aeli, so jo kratkomalo prevzeli v nemško ime in - avili „Osterberg.“ Nemška temeljitost, pa je našla v tem imenu staronemško boginjo pomladi „Osta-■ra.“ Da bi kdaj tukaj bilo kako pogansko svetišče, se ne da dokazati.
Pa tudi ustno izročilo, da bi pred „skakači“ tukaj stala cerkev sv. Primoža, je neverjetno. Noben vir razun ustnega izročila nam ne ve najmanj o tem povedati. Nasprotno! Kolikor nam je zgodovina „skakačev“ znana, je ta iz Goriškega na Štajersko pre -gnani razkolniški otrok protestantizma najrajši iskal samotne gozdnate hribe in ljudem prigovarjal, da naj tam sezidajo cerkev sv. groba, ker hoče Bog sv, grob iz Jeruzalema, ki je v turški nevernikovi oblasti, tukaj sem prenesti. Povsod, kjer so „skakači“ nastopili, so zidali nove cerkve sv. groba. Zato pa je zelo neverjetno, da bi ravno tukaj na Ostrem vrhu že obstoječo cerkev hoteli porabiti za svoje namene. Kakor smo že omenili: noben pismeni vir ne ve kaj o cerkvi sv. Primoža na Ostrem vrhu.
Gotovo je, da so „skakači“ res imeli na Ostrem vrhu svojo cerkev, ki je bila — bržčas ob Svečnici — leta 1600 od reformacijske komisije sežgana, in razdejana. To cerkev pa. so „skakači“ sami pozidali in je bila najbrž prvo svetišče na tem kraju.
Spomin na .bivšo cerkev je j v ljudstvu pač ostal živ. Zato so kmalu na Ostrem vrhu postavili majhen zidan križ. Na zapadni strani sedanje cerkve malo pod grebenom v gozdu je takozvani „sveti kamen“ , precej velik samotar, od katerega si obiskovalci našega hriba radi odkrhnejo košček in .si ga ...vzamejo seboj za spomin. In vendar ostane kamen neki vedno enako velik. Ljudska pravljica trdi, da so pastirji večkrat videli na „svetem kamenu“ belega golobčka, sv. Duha. Zalo so tudi v križu postavili podobo sv. Duha. Ljudje, ki so mnogokrat križ obiskali, so tam puščali majhne darove. Iz teh in iz lastnega je gospodarica tega kraja in posestnica žlemskega gradu (Sehmiterenberg), Ana Kreseencija Stubenberg, roj.
pl. Scheit,, postavila na mestu križa sedanjo cerkev sv. Duha. Temeljni kamen so položili dne 20. julija leta 1667, za časa lučanskega župnika Andreja Stre-diota. Cerkev so dozidali v 12 letih, a blagoslovljena je bila dne 7. julija 1709 po sekovskem škofu Antonu Adolfu grofu Wagensberg (1702—17121. Župnik v Lu-čanah, kamor je cerkev kot podružnica spadala, je bil takrat Mihael Bernardin, rojen Lotmeržan, ki je ustanovil s svojim bratom v bližnjem trgu Arvež „novi“ beneficij.
Okoličani so pridno prihajali k novi cerkvi, pa tudi iz oddaljenih krajev. Prišlo je posebno ob bin-koštih mnogo ljudstva; ria ozkem prostoru je bila nevarnost za ponesrečenje ; zato je že leta 1693 župnik Bernardin (1691—1717) dal ograditi celi cerkveni prostor z zidom. Kronika sicer pravi, da je to ograjo napravil župnik Julij Cesar Gracol (ali Skacol), kateremu pa še je pred Bernardinom sledil Peter Ign. Matuš. Ako ima kronika pravo ime graditelja, moramo letnico znižati vsaj za štiri leta. Leta 1693 so pozidali kapelo sv. Avguština, drugega patrona na O-strem vrhu, bržčas da so dobili prostora za spovednice v deževnem vremenu. Tudi farna cerkev ima na južni strani zunaj soho sv. Avguština, ki je bila svoje dni v grajski kapeli sv. Ane na žlemskem gradu*.
Kakor danes, je imela cerkev že od početka tri oltarje. Prvotna podoba glavnega oltarja nam ni več znana; sedanja, prihod sv. Duha na binkoštni praznik, je prišla leta 1729 iz samostana benediktink v Gößu pri Ljubnem na Zgornjem Štajerskem. Stranska oltarja sta iz leta 1687 ; na moški strani oltar sv. Mihaela, nabavljen iz romarskih darov; Marijin oltar na ženski strani pa je darovala Marija Elizabeta vdove la plem. Clojach.
vzgoji deco v narodnem in versko-etičnem duhu“, do-čim je bil prej smoter samo narodnd-nravna vzgoja. ; Pa vidi se, kako prisiljeno so vrinili ta „versko-eti - i čni“ in šele na. drugem mestu, ker še pač pri Slo- } vencih, kakor pravi, pozneje dostavek, vzgoja slom j na verskem temelju in liberalna učiteljska Zaveza i tega za zdaj še ne more popolnoma prezreti. Tudi 1 Cerkvi popravljeni šolski načrt blagdhotno dovoljuje \ nek delež pri vzgoji, da bi pa cerkveni duh popolno- j ma prešinjal vzgojo, pa zopet ne pusti. S to veliko - j dušno popravo je' mislila liberalna Zaveza, da bo slo- j vensko krščansko ljudstvo lahko premotila, češ, saj hočemo tudi mi „versko-etično vzgojo“ in tudi Cerkvi priznavamo nekaj pravic pri vzgoji! TJoda to je le pesek v oči! Tudi ta popravljeni ljudskošolski načrt je popolnoma protioerkven !	t
Dokaz: Prvič je proti zasebnim šolam. Drugič ne priznava Cerkvi pri šolskih svetih nobenega za -stopstva.
O zasebnih šolah pravi član 11: „Ustanavljanje zasebnih učilišč in vzgojevališč se ne dovoljuje, že ustanovljena se čimprej podržavijo.“ S tem hočejo u-ničiti samostanske šole, katerim edino celo mnogi sv o bodomiselci zaupajo svoje otroke. Ugrabiti hočejo prvo popolnoma slovensko gimnazijo, ki jo je ustanovil ljubljanski ško! v St. Vidu pri Ljubljani. Svobodomiselna učiteljska Zaveza nič ne gleda na to, koliko stroškov in davkov si prihrani država s tem. ker ji precejšen del šolskih bremen prevzame požrtvovalnost katoliških redovnic in gorečega ljubljanskega škola , ki je za svojo prvo slovensko gimnazijo in prve slovenske učne knjige za srednje šole žrtvoval skoro vse svoje premoženje. Njej je le za to, da polagoma, ker naenkrat ne gre, izrine cerkev in potém vero iz šol. Najnaprednejša država, Severna Amerika, pu -šča zasebnemu šolstvu kar najsvobodnejši razvoj. Francoska, ki je bila zadnja,leta Cerkvi posebno sovražna, je privatno šolstvo, tudi cerkveno pustila, dasi slednje si precejšnjimi omejitvami. In naši liberalni učitelji v Zavezi hočejo zasebne šole polagoma u -krniti oziroma podržaviti — samo zato, ker so na Slovenskem zasebne šole v osovraženi ,Hčrni roki“ — Cerkve in cerkvenih zavodov. Kot učiteljske moči se naj po njihovem načrtu „na vseh narodnih šolah“ nastavljajo le posvetne učne osebe (čl. 39], Začasni u-čitelj (učiteljica) osnovne šole je lahko vsak, ki je z uspehom dovršil študij na kakem državnem učiteljišču (čl. 40).“ Od učiteljske službe so torej izključene vse učiteljice, ki so dovršile študij na samostanskih učiteljiščih, n. pr. na Štajerskem na učiteljišču šol -skih sester v Mariboru. S tem bi bila tudi samostanska učiteljišča uničena. Ali ni ta zvito „prenarejeni“ šolski načrt prav tako kulturnobojen kakor je bil prvotni ?
Šolski načrt, kakor ga je prenaredila učiteljska Zaveza, izključuje Cerkev iz vseh šolskih svetov. V pokrajinskem šolskem svetu so srednješolski profesorji šolski nadzorniki, učitelji, profesorji vseučilišča, zdra vnik, zastopnik in zastopnica socijalnoga skrbstva, ki se smatrata kot zastopnika staršev (!) referent za telesno vzgojo, 1 zastopnik ljudstva, voljen od trgovsko obrtne zbornice in Kmetijske družbe — vse prav — toda zastopnika Cerkve, ki ima pri vzgoji vsaj toliko govoriti, kakor zgoraj imenovani — ni v pokrajinskem šolskem svetu! — Isto velja za okrožni šolski svet; ki sestoji iz okrožnega šolskega nadzornika, zastopnikov učiteljstva, zastopnikov ljudstva, zastopnikov zdravstva, zastopnika telovadne zveze In skrbstvenega sodnika. Zastopnika Cerkve pa ni med njimi! Kaj pomaga, če načrt omenja „versko-etično vzgojo“, ako pravi, da naj tudi Cerkev ima neko besedo pri vzgoji: če pa Cerkvi ne pusti govoriti tam, kjer bi edino uspešno lahko vplivala na ureditev šolstva in vzgoje ! Ce ji ne da mesta v pokrajinskem in okrajnem šolskem svetu ! Ali se to ne pravi norčevati iz Cerkve in iz Cerkvi udanega slovenskega ljudstva? Ali imajo naše ljudstvo za tako malo izobraženo, da ne bi spoznalo, kako ga hoče liberalno uči -teljstvo varati za najdražje — za vero, četudi le po -lagoma ih korakoma!
Liberalna učiteljska Zaveza, ki je v tako proti-eerkvenem smislu prenaredila šolski načrt, hoče ve -Ijati kot zastopnica vsega slovenskega učiteljstva. S terorjem in zvijačo hoče zlasti na Štajerskem tudi krščansko misleče učiteljstvo pridobiti za se, apelira pri tem na edinost in slogaštjvo. In v imenu vsega učiteljstva prenareja šolski načrt v proticerkvenem duhu, češ, to je mnenje vsega slovenskega učitelj -stva!
Ali ni krščansko misleče učiteljstvo ravno se -daj, ko so njih liberalni tovariši zopet pokazali svoje
L.	1689 in 1690 je dobila cerkev tri zvonove , največjega v zadnjem letu. Leta 1885 so zamenjali najmanjši zvon z malo težjim lučanskim, leta 1891 pa so bili trije novi zvonovi nabavljeni in od prejšnjih je ostal samo največji, v novi harmoniji drugi. Ta še zdaj sameva na hribu, nove pa je pobrala svetovna vojska.
Cerkvica sv. Avguština ima svoj zvon iz nek -danje kapele sv. Ane j/ žlemskem gradu. Veličastvo tega nekdanjega gradu oznanjajo sedaj še mogočne razvaline.
Ob enem z novo oltarno sliko sv. Duha se je leta 1729 napravila prižnica, ki pa je imela do leta 1891 vhod od zunaj cerkve. Župnik Fr. Šegula je dal napraviti sedanje stopnice na njo.
Romarska pot k Sv. Duhu se je posebno povzdignila, ko je lučanski župnik Andrej Anderson tukaj ustanovil bratovščino sv. Duha, potrjeno v Rimu leta 1768.
(Konec prihodnjič.)
kulturo obojno lice, naravnost poklicano, da odločno nastopi proti takemu proticèrkvenemu ravnanju, da odločno povdarja svoje versko, katoliško in cerkve -no mišljenje, da skupno, organizirano pokaže, da ne pusti, da bi se Cerkev pri šolstvu tako prezirala ! Pa organiziran mora biti ta nastop! Posamezni protesti ne zaležejo mnogo. Organizacija daje pogum, da krščanskomisleče učiteljstvo svoja načela neustraše -no in javno izpove ! Zdaj je treba naglašati, da ho -čemo. vzgojo otrok na krščanskem, cerkvenem temelju ! Uspešno bo moglo krščanskomisleče učiteljstvo nasproti liberalnemu tako vzgojo otrok in tako šolo zahtevati le, če se krepko organizira v ,„SlomŠkovi zvezi“, ki stoji na verskem, krščanskem, cerkvenem temelju.
politični ogled.
.	i
Jugoslavija.
UDU. Beograd, 1. julija. Triumfalni pohod regenta Aleksandra po Hrvatskom in Sloveniji, zla -sti pa slavnostni sprejem v Zagrebu in v Ljubljani je napravil v Beogradu najboljši vtis pri vseh državnih, posebno pa v političnih; krogih. Soglasno smatra javnost, bodisi v zasebnih razgovorih, bodisi v u-radnih ali poluradnih izjavah, da je regentov pot v nove kraje zelo karakterističen in da bo imel velik vpliv na ureditev naših notranjih in zunanjih raz -mer. Beograjski listi so vsak dan prinašali obširna poročila o regentovem potovanju v Zagreb in v Ljubljano ter so vsak tudi najneznamenitejši dogodek o-pisali.
V	Beogradu se je zopet sešlo Narodno predstavništvo k zasedanju parlamenta. Pri prvi seji so se obravnavale razne pritožbe in zakonski pred -logi, stavile so se tudi interpelacije. Pred Narodnim predstavništvom je na to poročal zbornični predsed -nik dr. Ribar o slavnostnem pohodu in sprejemu regenta v Zagrebu in v Sloveniji. Njegove besede so bile z radostjo pozdravljene od poslancev. Le repu -blikanec je protestiral proti odzivu Ribarja, 'ki je prr-sostoval pohodu regenta, Prodanoviča je zavrnil mi -nistrski predsednik Vesnič, ki je povdaril velik po -men, katerega je imela Riharjeva prisotnost v spremstvu regenta.
Seja Narodnega predstavništva 2. t. m. se je bavila z debato o pasivni in aktivni volilni pravici uradništva. V to debato je posegel) itudi Protič s pripombo, da nastopajo tozadevno govorniki, ki so politični nevedneži in da se nalašč zavlačuje debata o volilnem zakonu.
LDU Beograd, 1. julija. Danes je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. do 13. ure . Na tej seji je bilo rešeno vprašanie napredovanja o-ficirjev in sicer stare vojske in onih, ki so bili na -novo sprejeti. Razpravljali so obenem tudi o spreje-j mu novih častnikov v našo vojsko. Potem je bil na \ tej seji sprejet proračun za leto 1919—20, ki ga je J predložil finančni minister. Razen tega so se raz-j pravljala tudi razna druga važna vprašanja, ki se I nanašajo na zunanjo in na notranjo politiko naše dr-j žave.
i	LDU Beograd, 1. julija. Predložen bo
1 narodnemu predstavništvu proračunski predlog za 1,
I 1919—20 in 1920—21. Svota, vseh dohodkov in izdat -\ kov znaša približno 0t milijard dinarjev. Razlika ! med dohodki in izdatki v znesku 100 milijonov dinar-j jev je z ozirom na celotno svoto tako malenkostna , j dai ne pride niti v poštev. V Italiji n. pr. znaša deficit 14 milijard lir, med tem ko je pri tms komaj 100 milijonov dinarjev. Ta povoljni položaj bo vsekakor vplival na vrednost našega dinarja, ki se bo gotovo dvignila.
O preosnovi naših pokrajinskih vlad se še ni tukaj sedaj po regentovi vrnitvi v Beograd prav nič razpravljalo,, ker v Beogradu nista navzoča : dr. Korošec in ne Pribičevič.
Na beograjski univerzi je osnovana teološka fakulteta in, j;i je tudi izvoljen prvi kolegij profesorjev, Id bi naj določili še ostale učne moči.
V	Splitu je proglasilo vodstvo komunistične stranke splošno stavko, ker je vlada izgnala nekatere komuniste, Stavka je le delna.
Ministrski svet je naročil hrvatski vladi, da dovoli politične shode.
Občinske volitve v O' s g e k u. Pri občinskih volitvah je bilo oddanih 2148 glasov, medtem ko je bilo pri prvih volitvah oddanih 4131 glasov. 2000 glasov, ki jih je pri sedanjih volitvah manj, odpade na komuniste, ki se volitev niso udeležili. Posamezne stranke so dobile: socijalisti 2 mandata, hišni posestniki 2 mandata,, zionisti 3 mandate, radikalci 10 mandatov, ljudska stranka — 6 mandatov , demokrati 2 mandata, trgovci — 2 mandata, hrvatska zajednica — 10 mandatov, obrtniki — 3 mandate. Ljudska stranka je ìmehy pri prvih volitvah samo 3 mandate, danes si jih je priborila 6.
Italija*
LDU Pariz, 1. julija, Po brzojavkah iz Ri -ma je proglašena v Rimu splošna stavka v znak vzajemnosti s položajem v Ankoni. Delo je popolnoma u-stavljeno, razen pri telefonu in brzojavu. V mestu in predmestjih so močni oddelki policije in vojaštva.
LDU Pariz, 1. julija. Po brzojavnem poro -čilu iz Carigrada je medzavezniška cenzura preprečila objavo komunikeja italijanskega komisarja, ki zatrjuje, da se napredovanje grških čet v Anatoliji vrši brez predhodne, pritrditve Italije in da Italija v tem pogledu odklanja vsako odgovornost.
Cali notranji politični p o 1 <> ž a j v Italiji je zelo resen in opasen. Zastopniki delavskih zvez -so sklenili splošno stavko, ki je pričela 29. jun. Stavka se je raztegnila celo na Rim in okolico. Po vseh večjih mestih krog Rima je popolnoma kot iz -umrlo poulično življenje, trgovine so zaprte in cestne železnice ne vozijo. Delavstvu so se pridružili glede stavke tudi kmetje in koloni posebno v Forliju v Romanji, kjer je doseženo združenje med socijalisti, republikanci in anarhisti. Celo gibanje stavbarjev pa nikakor ne poteka mirno, ampak so boji in poboji na dnevnem redu. Listi nam poročajo o krvavih spopa -dih v Ankoni, ki so zahtevali 200 žrtev, v Ceseni, v Rimini; v Pesari so pognali v zrak demonstranti večjo smodnišnico. Vodstvo socijalistov in delavskih zvez izraža svojo popolno solidarnost z vsemi dogodki.
V	italijanski zbornici se pričkajo poslanci, ali se naj ukine italijanska vojaška akcija v Albaniji in ali naj se nadaljuje. Predlog je prišel na glasovanje v parlamentu, kjer je glasovalo od 359 navzočih poslancev 108 za ukinjenje, 247 pa proti;, predlog je propadel. Vlada je sicer obljubila, da ne bo pošiljala čet v Albanijo, vendar italijanski proletarijat tozadevno ne zaupa vladi.
Med italijanskimi in albanskimi četami se še vedno bijejo boji v okolici V alone . Po poročilih zmagujejo v teh bojih Albanci; Italijani imajo občutne izgube na moštvu in na vojnem mate -rijalu.
Čehoslovaška,
Cehoslo vaško učiteljstvo je imelo kongres, na katerem, je govoril tudi predsednik Ma-saryk, ki je povdarjal, da mora biti šola: 1. narodna, 2. pa mora se držati tudi socijalnega programa. Revnim otrokom se mora poskrbeti za kruh in v njih vzbuditi ljubezen do dela. Sola mora podati otrokom politično izobrazbo, a ne strankarske.
Avstrija.
Nova avstrijska vlada bo koncentracijska ter bo sestavljena iz vseh treh glavnih strank« Vladi bo predsedoval krščanski socijaleo 'dr* Mayer* dr Renner postane minister za zunanje zadeve, kr -ščanski socijalec Mi klas bo imenovanj za naučnega ministra, ostali resorti bodo pa porazdeljeni med vse-nemce in socijalne demokrate.
Stanje avstrijske armade bo določeno sledeče: ali ostane! 15,000 aktivnih mož pod zastavo, dočim bi bilo na dopustu 30.000 mož, ali bo pa ostalo v okvirju brambnega zakona 30.000 mož, od katerih bi bil en del, kateri se bo šele določil, v rezervi.
Nemčija,
Nova nemška državna vlada na- čelu ji državni kancelar in voditelj nemškega centra Fehren baeh, se je dne 28. junija predstavila novi nemški državni zbornici. Ob tej priliki je imel Fehrenbach, ki ie nedvomno eden največjih državnikov Nemčije , svoj velezanimiv nastopni govor, v katerem je izvajal med drugim sledeče: Nemčija mora odkritosrčna in v polnem obsegu izpolniti vse ji naložene mirovne pogoje. Odklanjati se mora vsako vladstvo kakega posameznega razreda, absolutno vladati ne sme ena ne druga stranka, naj se potem oblika absolutnega vladanja imenuje diktatura ali drugače. Uničena je dobra polovica našega celokupnega premoženja, kljub temu se zahteva vse le samo od države in le država, bi naj pomagala vsem, namesto da bi vsi državo pod pirali in jo krepili. Saniranje državnih financ je prva naloga Nemčije. Ako se obistinijo novi viri državnih dohodkov, ki se jih ceni na 24 milijard, bi še ostal državni dolg kljub temu zelo velik. Naše reformno delovanje glede finančne in državne preosnove še ni končano. Naša. edina rešitev je delo in zopet delo, da skušamo zvišati z naporom vseh sil vso produkcijo. Kar dostaie naše prehrane, je naša prva dolžnost v bližnji bodočnosti, da zvišamo kolikor le mogoče naš uvoz. Naša glavna naloga je pa, da krepimo in ojačimo naše domače kmetijstvo in poljedel -stvo, katero mora tvoriti glavni del naše prehrane« Z vso vnemo in resnostjo se moramo lotiti obnove našega poljedelstva. Nova vlada bo v socijalnem in gospodarskem oziru storila vse, da bomo ,imeli dovoli premoga, V interesu narodnega gospodarstva bo predložila zbornici zakonsko predlogo glede soci j ali -zacije predvsem električnih' sil. Mlada od socijalizacije raznih nameravanih panog ne bo odjenjala. Iz -vesti se mora tudi preosnova glede raznih zavaro -vanj, katera se morajo preosnoviti tako, da bodo odgovarjale potrebam časovnih razmer. Predvsem bo vlada določila nove mezdne razrede in bo treba nanovo urediti prispevke za zavarovanje invalidov. Zakonski osnutek za zavarovanje za slučaj delavske brezposelnosti je zbornici že predložen. Nova vlada ne mara in tudi ne bo vladala proti delavstvu, am -pak v prid delavstvu, .hoče biti vlada, sporazuinljenja in sprave in v prid državni celokupnosti morajo iz -giniti vsi strankarsko-politični interesi. Kanclerjev, govor je zadovoljil vse stranke, še celo socijalne de -mokrate !
V	Nemčiji na Pomor an skem je izbruhnila
stavka med poljskim delavstvom:	Prišlo je celo d©
strelov in stavka se širi.
Nemški finančni minister je priznal v, državnem zboru, 'da znaša ves dolg Nemčije 265 milijard mark.
Nemčija zahteva v posebni noti na, zavez -nike, da se vzpostavi njena enotnost, njena gospo« darska neodvisnost, da jej nabavi ententa zadosti prehrane in sirovin ter da se njej dovoli armada 20®-tisoč mo#,
5. julija 1920.
Stran 3.
TH'AZ'A
Poljska.
Poljska je pozvala pod orožje vse moške od 20. do 30. leta,	J
Poljska in ruska vojna poročila sporo -čaj o o bojih med poljsko in boljše viško armado. Vsi ti boji potekajo za Poljake dokaj neugodno' in z vodnim umikom.
Busija.
Svoj čas smo poročali, da so se vršila v Londonu pogajanja med Anglijo in sovjetsko Rusijo za vzpostavitev medsebojnih trgovinskih zvez. No -vejša poročila javljajo, da je ruski tozadevni poslanik Krasin odpotoval iz Londona, ,Po tem poročilu so se pogajanja razbila.	j
Turčija.	J
Mustafa Kem al paša, katerega so nakle- i stili Grki pri Smirni, je razglasil na turško prebi - j .valstvo splošno	vstajo proti Grški	in	Franciji.	j
Amerika.	?
Za predsedniško mesto v Zjedinjenih , državah se	bo	potegovalo baje	14	kandidatov.	j
Pnevne vesti.
Regent predsednika Slovenije. LDU Ljubija -na, 1. julija. Predsednik deželne vlade dr. Brejc, ki je spremljal regenta ves čas njegovega bivanja v Sloveniji in na zletu v Maribor do Zidanega, Mosta, se je tukaj ob -razstanku poslovil od prestokmasled -nika in se mu imenom Slovenije zahvalil za njegov obisk, ki je prebivalstvu Slovenije dal priliko, videti in pozdraviti svojega prvega vladarja po osvoboditvi in ujedinjenju. Regent se je ginjen poslovil od predsednika deželne vlade in izjavil, da se ima on za -hvaliti prebivalstvu za iskreni in topli sprejem, ki se mu je priredil povsod v Sloveniji. Regent je nadaljeval, da je bil očaran od izrazov tople ljubezni in radosti, s katero ga je prebivalstvo povsod spremljalo in od vzornega reda in discipline, ki je vladala povsod med prebivalstvom Slovenije sploh in posebno sedaj ob sprejemnih manifestacijah ter o organi-zatoričnem duhu vsega življa v Sloveniji. „Vse, kar sem videl“, je rekel regent, „mi ostane v neizbrisnem spominu.“ Regent je prosil predsednika, naj to sporoči prebivalstvu. Na prošnjo predsednikovo, naj bi regent kmalu zopet obiskal Slovenijo, je regent zagotovil, da, to stori ob prvi priložnosti in obljubil je, da bo že letošnjo jesen poselil naša lovišča. Tudi regentovo spremstvo je opetovano izreklo svoje občudovanje nad lepim redom, ki je.neprisiljeno vladal na vseh krajih. Ob izletu na Gorenjsko so se čuli ponovno vzkliki občudovanja o lepoti pokrajine. Kranj je ugajal posebno radi svoje nenavadne prisrčnosti — Bied in Blejsko jezero pa je tako očaralo goste, da je bila splošna sodba ožjega spremstva regentovega, da je „kakor bajka "iz 1001- noči.“ Izlet na Štajersko je napravil najboljši .vtis radi vseskoz toplih’ in prijaznih pozdravov, pred vsem pa radi veličastnega sprejema v starodavnem Celju in radi umetniško zasnovanega in praktično urejenega aranžmaja v modernem Mariboru. Na vsej poti iz Ljubljane do Maribora so vzbudili splošno pozornost regenta in njegovega spremstva snažnost in ličnost gostih naselbin, pestra slika pokrajine in kremeniti značaj prebivalstva. O umetniškem izvajanju Glasbene Matice je splošna sodba, da je to nekaj tako lepega in izred -nega, da se more tak zbor povsod na svetu pokazati. Soglasno je bilo mnenje, da bi pevski zbor Glasbene Matice, ako bi nastopil v velikem Parizu ali kjerkoli, odnesel gotovo prvenstvo.
Na pomoč krajem, ki so trpeli vsled toče. Slov. kmetska zveza v Mariboru je storila vse potrebne korake, da se kolikor mogoče prihiti na pomoč nesrečnežem, ki jim je toča uničila pridelke. Tfajništvo KZ je poslalo vladi v Ljubljani in v Beogradu, ter okrajnim glavarstvom v Ptuju in1 Mariboru poziv za nujno pomoč. Dobili smo ugoden odgovor. Mariborski okrajni glavar g. dr. Lajnšič se je takoj po odhodu regenta Aleksandra peljal v prizadete občine, da si na licu mesta.oOgleda škodo. Spremljal ga je finančni Svetnik Novotny. Tudi vodja ptujskega glavarstva dr. Pirkmarer si je ogledal škodo v1 prizadetih obči -nah. Nekateri kraji so popolnoma uničeni. Beda je velika. Dr, Lajnšič nas je obvestil, da se bo najbolj prizadetim odpisal davek, ustavi se izterjevanje ze -mljiškega davka, za mariborski okraj se bo po ceni 7—8 K Iz a 1 kg) razdelilo med najbolj poškodovane semensko a,jdo. V to svrho je mariborsko glavarstvo nakupilo ajde v Prekmurju dva, vagona. Siromašni posestniki* dobijo ajdo po znižani cenit Gospod glavar je v to svrho izposloval' 100.000 kron podpore. Za u-boge viničarje in najemnike, ki jim je toča uničila živila, se je vložila prošnja na vlado za dodelitev oe -nejših živil. Tjudi prizadeti viničarji dobijo semen -sko ajdo. V mariborskem okrajnem glavarstvu bodo tvorili komisijo, ki bo delila prej omenjene podpore , odposlanci okrajnih zastopov, vse občine, v katerih je toča napravila škodo, naj takoj javijo okrajnemu glavarstvu in okrajni davčni oblasti. Občinski urad mora popisati vse one posestnike, ki jih je zadela toča. Navede naj pri vsakem posamezniku koliko od -stoikov pridelkov je uničenih. Navede se naj parcela, in vrsta kulture. Občina naj za vse prizadete prosi pri okraj, davčni oblasti za ustavitev izterjevanja in za odpis davkov. Prošnj'e za semensko ajdo in za podporo ubogim se naj nemudoma ^ pošljejo o -krajnemu glavarstvu. Občinski' urad naj navede, koliko semenske ajde bo potrebovala cela občina. Tukaj je treba naglo delati. Občinski uradi imajo stro*
go naročilo, da zabeležijo in odpošljejo vsako naznar nilo škode. — Prosimo župane, da tudi nam takoj sporočajo o škodi po toči. — Tajništvo Slov. kmetske zveze v Mariboru.
Toča v Sromljah. V nedel’q 27. t. m. je pri-hrula nad Sromlje nevihta s točo, ki je v desetih minutah nekaterim posestnikom uničila vse vinograde. Ljudstvo obupava, ker je pri) nekaterih vino edini pridelek, od katerega živijo.
Prekmurci proti liberalnemu učiteljstvu. Pri seji šolskega sosveta za Prekmurje dne 23. junija t.
!.. so vložili katoliški in evangelski duhovniki predlog: Naj se ne pošiljajo v Prekmurje učitelji, ki vero sovražijo. Ce se tem in drugim zahtevam, ki so jih stavili, ne ugodi, stopijo starši v pasivno resi -steneo, to je, otrok ne pustijo v šolo. Pritožili so se tudi čez „Učiteljskega tovariša“, ki nesramno napada prekmursko domače učiteljstvo in s tem mir kali. Omenili pa so tudi, da je s krščansko mislečimi učitelji, ki so prišli v Prekmurje, ljudstvo zelo zadovoljno. Na javnem shodu Kmetske zveze v Beltincih 20. junija So odločno zahtevali, da, se pošljejo v Prek -murje izključno le krščansko misleči učitelji in uči -teljice !
Na naslov mariborskega okrajnega glavarstva. Iz krogov jugoslovanskih železničarjev smo dobili t arie dopis: Ravnateljstvo južne železnice, oddelek Ljubljana, je odslovilo iz službe tri brate, zagrizene Nemce: Hansa, Karla in Antona Witzany, ki so o-pravljali službo vratarja v St. liju v Slov. gor. Za odpust so bili tehtni politični in narodni momenti. Dva brata sta dobila sedaj službo v Lipnici, tretji (Karl) pa si je zelo dober s tihotapci. Okrajno gla -varstvo vprašamo: Ali vam je znano, da ti trije germanski zagrizenci dan za dnevom slobodno smučejo pri Spilju „kot železničarji“ čez mojo in prinašajo med naše ljudi razburljive vesti? Aid ni zadnji čas, da se- te čedne germanske bratce enkrat za vselej na popodi v deželo gladu?
Podučen tečaj v Ljubnem v Savinjski dolini bo v nedeljo, 18. julija, po pozni sv, maši, katerega priredi Slovenska kmetska zveza. Na sporedu same važne zadeve. Vabimo domačine in sosede, da se v velikem številu udeležijo političnega pouka. Govornik pride iz Maribora.
Za orlovski tabor so darovali dva vagona lesa naši vrli pristaši iz Ribnice na Pohorju, Brezna in Vuhreda: župnik Andrej Fišer, Amaffija Zapečnik , Roza Miklavc, Jožef Ričnik, Luka Držečnik, Janez Pušnik, Peter Mravljak, Rudolf Sgerm, Anton Skočir, Rebernik (Koper), Urnaut (Kozjak), Osvald (Vetu šok), Bizjak, Hudej, Koležnik, Gros, Cas, Lampreht.
Nemške napise še ima južna železnica med Pesnico in Spiljem na prehodih. Zahtevamo, da se te table z napisi: „Warnung“ in „Beim öffnen“ takoj odpravijo.
Ustanovitev Dekliške zveze. Dne 27. junija je bila v Veržeju ustanovljena Dekliška zveza, ki je pač najmlajša hčerka naše slovenske krščanske socijalne zveze. Ustanovni govor je imel č. g. Gomilšek, župnik od Sv, Benedikta.	t»
Novi predpisi o vožnjah na železnicah. Kdor gre zdaj na peron, ne da bi si kupil vozni listek, ho moral plačati 1 dinar globe ; kdor pa vstopi brez voznega listka v osebni vlak, ho moral plačati 10 dinarjev globe. Ako zaloti sprevodnik v železniškem vlaku potnika brez voznega listka, mora plačati vožnjo dvakrat.
Nove Kmetijske podružnice so ustanovili pri Sv. Tomažu blizu 0,rmoža in v Pernicah nad Muto.
Lndovlk Kresnik iz Črešnjevca, znani štajerci-janec, dunajski romar in samostojnež, je umrL
Komunist — izvozničar. Pred kazenskim sodiščem v Splitu v Dalmaciji se je vršili te dni zani -miva kazenska razprava, pri kateri se je dognalo, da je dobival znani komunist Prkušič od bivšega soci -jaldemokraškega ministra Korača izvoznice za izvoz masti v celih vagonih iz Jugoslavije v Avstrijo. Dognalo se je, da je Prkušič zaslužil v kratki dobi več milijonov kron. Mično je, kako znajo skrbeti .socijalni demokratje, kadar pridejo na vladno krmilo, za svoje duševne bratce — komuniste!
Zanimiva prikazen. Naši liberalni listi napadajo in blatijo sv. Očeta Benedikta XV. — Turki pa ga slavijo ! V Carigradu so namreč pred kratkim papežu krasen spomenik postavili z napisom: „Dobrotniku narodov — brez razlike narodnosti in veroizpo-vedanja — v hvaležno priznanje — vzhod.“ Pomenljivo je, da so se prispevki za spomenik pobirali samo pri Turkih in da se je več nabralo, kakor je bilo potrebno.
Obeclniea zadnje večerje (eenakulum), kjer je Jezus upostavil Najsvetejši zakrament in kjer so a-postoli prejeli sv. Duha, je zopet izročen oo. frančiškanom. Turki so bili ta sveti kraj v svojo oblast dobili leta 1551 in ga obdržali do svetovne vojne. Nahaja, se eenakulum na zapadni strani jeruzalemski , na Sionskem hribu, blizu dormierje, t j. kraja Marijine smrti.
Glede dob. davka. Poslanec Sušnik je zahte val, da se zviša eksistenčni minimum glede odmere dohodninskega davka od dosedanjih 1600 K na 10.000 K. Finančni minister Stojanovič je tozadevno . sam obljubil, da bo predlagal, da se zviša eksistenčni minimum za 100%, torej na 3200 K.
Mariborske vestì.
Gospodarska zadruga v Mariboru se Je ustanovila v nedeljo 20, junija. Nadre vizor Vladimir Pušenjak je razložil pravila in dal pojasnila glede delo-
vanja zadruge.; V načelstvo so izvoljeni kot načelnik Franc Rudi, posestnik v Lajteršbergu, kot načelnika namestnik Matija Obran, posestnik v Mariboru, kot blagajnik Jožef Goleč, gostilničar v, Mariboru, kot člani načelstva Jože! Tirafenik, tajnik posojilnice v Mariboru, Franc Penič, posestnik v Mariboru, Matevž Potočnik, posestnik v Radvanju in Jožef Vezjak, posestnik v Vodolah. V nadzorstvo je izvoljenih t 11 uglednih mož in sicer: Matej Štrakl, župnik pri Sv. Petru kot predsednik, Ivan .Klemenčič, župan pri Sv, Martinu kot podpredsednik, ter 9 mož zastopnikov iz raznih župnij. Kot zaupniki so se imenovali ugledni možje iz vseh župnij, kateri bodo večkrat pri posve -tovanjih tolmačili želje in zahteve članov. Po izvršenih volitvah se je izrazila želja po dobavi cene ma -nufakture za obleko, usnja in podplatov za obuvalo, koksa in železa za kovače itd. Obljubilo se je, da se bodo takoj storili vsi potrebni koraki, da se kolikor mogočo ustreže želji prebivalstva. Pravila so vlože -na in je upati, da bode zadruga po preteku jednega mesca začela delovati.l Dela se na to, da se za ljudstvo preskrbi najpotrebnejše potrebščine. Sprejemajo se še nadalje člani, osobito v onih krajih, kjer se še ni oglasilo dovolj članov.
Kmetijska podružnica v Mariboru ima svoj občni zbor dne 25. julija. Predava višji žavinozdravnik Fr. Pirnat.
„Koroška vas kliče!“ Pod tem naslovom imel je v petek, dne 2. t. m., v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru g. Zvonimir Hren informativno predavanje o Koroški. Obisk je bil razmeroma slab, menda so živci našega meščanstva še izčrpani od zadnjih dogodkov. Zato je pa občinstvo, kar ga je bilo, sledilo toliko marljiveje res krasnemu in stvarnemu predavanju ter ga sprejelo z veliko pohvalo « Po predavanju se je oglasil g. prof. Ribarič in izjavil, da bo Jugoslovanska Matica vse svoje sile in sredstva posvetila Koroški.
Slovenska ljudska stranka ima danes, ponde-ljek dne 5. julija zvečer ob 8. uri v dvorani Stro -kovne zveze svoje mesečno zborovanje. Tokrat je nujno potrebno, da pridejo pristaši, posebno, zaupniki in zaupnice iz vseh ulic in delov mesta, Radi tega prosimo, da agitirajte od pristaša do pristaša za obilno udeležbo.
Cernu taka jereinijada! Cernu taka jeremijada v „Mariborskem delavcu“ radi oprostitve urednika g.
Goleča. Zemlja se ni ugreznila in nebo se ni polomilo, sploh se ni zgodilo čisto nič, kar ne bi se bilo dogajalo neprestano in povsod. V prejšnjih časih imel je ljubljanski „Slovenec“ večkrat obravnave pred ljubljanskimi porotniki, a je bil vsakokrat obsojen in se je tako z gotovostjo vedelo, da bo obsojen, kakor veš gotovo, da boš umrl. A to samo vsled določbe, da morajo ljubljanski porotniki znati nemški. Ker so na Kranjskem večinoma le vpokojeni žandarii, trgovci, gostilničarji in podobni ljudje, ki znajo nemški, a ti so bili pripadniki liberalne stranke, jo bilo nemogoče dobiti porotno klop, kjer bi liberalci ne bili imeli večine in ti so obsodili vsakega klerikalca. V krogih ljubljanske napredne stranke je to bilo znano in se je zdelo popolnoma razumljivo. Zastopnik pri takih obravnavah je bil dr. Tavčar, brez dvoma eden naj-poštenejših mož v napredni stranki, a on se ni nikdar zgražal in ni pisal jeremijad, če je njegova stranka zmagala. Ako je na Štajerskem ali na Koroškem imel Slovenec politično pravdo zoper Nemce, je gotovo pogorel in vedelo se je že v naprej, da bodo nemški porotniki glasovali za Nemca. — Navedem še eno dejstvo, ki sicer ne spada v politično poglavje, pač pa v poglavje o porotnikih. Pri ljubljanskem o-krožnem sodišču so vsako detomorilko vedno oprostili, pri novomeškem je pa bila ravno tako gotovo ob’-* sojena. Ženska, ki je hotela umoriti novorojenčka, je morala samo prestopiti mejo iz novomeškega v ljub • ljansko sodišče, pa je lahko bila prepričana, da se ’ ji nič ne zgodi. Porotniki sodijo po svojem prepriča-, n ju in liberalni ima svoje prepričanje, katoliški pa svoje. Ce se vam zdi čisto naravno in samo oh sebi 1 razumljivo, da liberalni daje prav liberalni stvari, j mora biti ravnotako razumljivo, da porotnik od dru-I ge stranke smatra za pravo in pravično zadevo svo-! je stranke. Seveda je položaj abnormalen, če je na ! pr. v Ljubljani v prejšnjih časih vsak pristaš Slov, j ljudske stranke dosledno pogorel pred sodiščem sa» t mo radi neumnega predpisa, da morajo porotniki ! znati nemški, čeprav niso nemščine nikdar rabili, i Toda take abnormalnosti niso krivi ne porotniki, ne j Ljudska stranka, ampak naprava porotnih sodnij na i splošno. Pravosodje je vendar takorekoč domena mi» \ nistrov in poverjenikov demokratske stranke. Refor-S mirajte porotna sodišča, kar bi bilo že davno potre-I ba, da se ne bodo dogajali tako čudni slučaji, kakor j se sedaj, o katerih je nedavno obširno in drastično Ì pisal „Slovenski narod.“ Dokler se pa to ne zgodi, I se ni treba čuditi, če se porotniku pristašu SLS za-\ deva njegove stranke zdi ravnotako pravična, kakor 1 pa pristašu JDS stvar njegove stranke. Ne pišite je-j remijad radi stvari, ki se je prakticirala vedno in ! katero je vedno v veliki meri izrabljala bivša na» I predna, sedanja JDS stranka. Zavzemite se raje za ; to, da se politične zadeve, kakršne so sploh vse čas» j nikarske pravde, izločijo izpod porotnih sodnij.
Trgovina Pinter in Lenard. Pred nekaj dnevi j je bila otvorjena v Mariboru, na Aleksandrovi cesti, i trgovina z železnino na debelo in na drobno lastni -I kov Pinter in Lenard. Mlada, podjetna moža imela I sta pred vojno v Gorici, v Raštelju, veliko in dobro I upeljano trgovino, ki se je naglo razvijala in bila ra-\ di svoje solidnosti in poštenosti na najboljšem glasu. I Kot praktična trgovca se seveda nista pečala s po-I litiko, toda bila sta zraven pri vsaki narodni stvari
z navdušenjem in požrtvovalnostjo. Izbruhnila je vojna, morala sta zapreti trgovino in oditi k vojakom . Pinter je odšel v Kotor, od tam so ga gnali na Crno-goro in v Albanijo ter se je šele s polomom Avstrije vrnil domov. Lenard je moral v Galicijo, a je že v nekaj dneh bil pri Rusih, vstopil v srbsko armado , se vojskoval ž njo povsod in delil njeno usodo, pre -potoval Albanijo in se čez Solun vrnil v Makedonijo, pomagal razbiti avstrijsko fronto in kot srbski vojak prikorakal v Ljubljano. Tu je zvedel, da so Italijani med tem zasedli Primorsko in da je razpadlo celo prejšnje delo v Gorici. Sedaj sta se zopet našla stara tovariša v Mariboru in začenjata s staro žilav o-stjo od kraja. Solidna trgovca toplo priporočamo. G. Rado Lenard je obljubil, da bo opisal svoje dogodke v podlistkih našega lista. Prvi dopis prinesemo v. ©ni prihodnjih številk našega lista.
Orlovski vestnik.
Dijaški Orel v Mariboru si šteje v dolžnost, da se. najprisrčneje zahvali za tako požrtvovalno so-
delovanje ob priliki njegovega prvega javnega nastopa v Krčevini. Vkljub dežju, viharju in slabemu potu je prireditev uspela v zadovoljstvo vseh, zlasti pa je tudi gmoten vspeh navdušil za nadaljne delo, ker se iz tega vidi, koliko zanj žrtvujejo njegovi prijatelji, kako so mu naklonjeni. Posebno zalivalo izreka go -spej dr. Leskovarjevi, g. Kirbišu, družinam Požauko in Ber lic, g. Boltavzarjevi, čč. šolskim sestram, sestram Orlicam-gojenkam,, vsem gospodičnam kakor vsem ostalim, ki so pomagali. Bog plačaj!
Slavnost v Jarenini se je sijajno obnesla. Pri telovadbi Orlov popoldne je bila ogromna udeležba. Podrobno poročilo sledi.
ffajoovejše!
Naš zunanji minister T rumbi č izjavlja, da se je naše razmerje napram Italiji zboljšalo in da je morda dan temelj za sporazum.
V Zagreb j e dospel transpo rt na -r ših vjetnikov iz Sibirije in Turkestana. Vjetniki so iz cele Jugoslavije. Drugi transporti sledijo.
Naknadne volitve za izpraznjena me -sta v zagrebškem mestnem zastopstvu se vršijo dne 18. t. m.
Po novem finančnem pr e d 1 o g u bo urejena bira tako, da bo plačal vsak davkoplačevalec 2 dinarja letno. Na ta način se bo zbrala svota 3,709.840 dinarjev, ki bi razdelilo ministrstvo za verstvo med posamezne župnije sorazmerno z ozirom na število davčnih obvezancev.
B o ! j š e v i k i napram Poljski vedno napredujejo in je velika nevarnost, da prodrejo do Varšave. Poljska' prosi poiftoči, da bi se naj prisililo Rusijo političnim potom, da ostavi prodiranje. Francija'bo mobilizirala letnike 1835—1902, da jih baje pošlje na pomoč Poljski.
Cete Kemal Mustafa stoje 30 kra predi Carigradom. Paša je dal angleškemu komandantu 3-dnevni rok, da izpraznijo Angleži postojanke, sicer; bo napadel Kemal Mustafa paša turški del mesta.

Inserirete v „Straži".

I Mala naznanila.
Raznai


I
f
t
&

JOSIP NEKREP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU
se pr porbča za popravila fin za napravo nev.h stavb za točno izvršitev
Kupi se:
■aapaaoiHaaaaHHÉo
tTimìrvin vreče, steklenice IV upi mo in gode po naj-
viijih .~|oiirnn“Tr20VBk* cenah.	tt*1 prometna
d. c o. z. v Maribora, Gosposka
altea 44. Telefon 898.	888
Kupim trijer S.
cq), dobro obranjea z veternieami, za ječmen in oves morebitno z rezervo, cilindrom za pšenico in rž. Piijazne ponudbe na
J. GfGOVlč, podružnica Maribor, Glavni trg 21.
634
voz
sli
Kupim kočijski
gig že rabljen toda dobro ohranjen. Prijazne ponudbe na
J. GIGOVIČ, podružnica Maribor, Glavni trg 21.
536
Preda sei
Dobro gostilno
s posestvom pri MARIBORU,
majhno hišo za
takojšnje stanovanje, po ceni,
krasno hišo TÄ0
trgovino. Vilo, posestva, gozdove proda pisarna za posestva t? >1 TkÌ<1k Maribor, Gosposka nlšca 28.	537
URE
vsake vrste se sprejmejo y popravilo. Zaloga zlat nine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba točna.
JAN IGNACIJ, MARIBOR
GRAJSKI TRG v grada (Barg).
Pri lil n e A Priblifno dva IT I Uvid St? vagona ('200'000
kosov) 1 palec debelih,
suhih desk za navadno strešno opeko (Ziegei-
bretter für Bibeischwaazzi geln 1, tnalo rabi ekh, kos po 4 K franko postaja Radgona. Vprašati pri por sestniku KARLU VOGLER, CAN-kova, (PREKMURJE).	582
Proda se posto! ja j
pripo-teljoa mizica z marmornato ploščo, navadna miza, fin u e i valili k, vse kakor novo, po zmerni ceni. Tomanova nlica 7, II. nadstropje, duri3.	581
®3-ea*E96a-;eig
n
I MILO,KAVA, » J SLADKOR I
v kockah 533 1 [!] po znižani ceni pri i
§ Ipac TisoMsr, Marite 1
9 (U •Bel
Aleksandrova cesta 19

Trda spalnica,
z mra-mo vitato ploščo in ogledalom po cesi, 4 mehke postelje tudi posamezno 10 vrat, vse dobro ohranjeno se se proda v Tržaški cea i štev. 1, Rihterič, Maribor.	536
Službe i
I. jugosl. tovarna
za nanje in čevlje, na Bregn pri Ptuju sprejme več usnjarjev in dingih delavcev, dalje učenk alli učencev v novootvorjeni obrat za izdelovanje gamaš in torbic. Prijave se naj pošljejo na tovarno. 629
Naročsjte naše liste S

_ H§H- ! j
.-<%<§> j
Af
7#!
Preselitev trgovine!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da se je preselila trgovina Rotovški trg št. 8
(prejšnja mestna prodajalna)
v Gosposko ulico št 4, Maritar
(preje trgovina QUANDEST.) Moj trud bode tudi za naprej preskrbeti svoje odjemalce vedno s svežim in najboljšim blagom po najnižjih cenah ter iste z vsem zadovoljiti.
Odličnim spoštovanjem	501
JAKOB PliEAC, trgovec
U -HD
IK®,

•suHnnMnmiHMnnimiiHHMUtttiftMmiiii
niiizKitzzzmmmHiimwwowninwimunmmHimis

mHIMUfUIMMWmaMMttNUaUIUIIMWIHUIW
Klel	C me s® padle S
Samo v veletrgovini
Kiel
Aloji DIILAB-jt pspreje Oskar geittsr v Slovesjgradsa.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem izdatno znižal cene pri vsej svoji zalogi kakor: manufakturi, špeceriji in železnini. — Prodajam koruzno moko po K 6*—
Koruzni zdrob po ...... „ 6‘50
Dobi se tudi sladkor in Rogaška slatina v poljubni množini. Za obilen obisk se priporočam z odi. spoštovanjem
523	ALOJZ DULAR.
I ! S Pridite vsi in prepričajte se ! i i
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE V MARIBORU
Orožnova ulica■■■2, I. nadstropje
sprejema vloge na tekoči račun in jih
obrestuje po 4 od sto
dovoljuje menične in koütök'orentne kredite trgovcem in obrtnikom proti
~6rt/©flint obrestim
brez dragih stroškov. . . , 479
Manufaktura vseh vrst, kakor etamine, batiste, eefirje, sifon, platna, gradi za žimnice, platno za namizne prte, in namizne prte š servieti, jadrevina (Segel-leinen) za krojače i. t. d. po najnižjih daevuih cenah.
RUDOLF NIEEERGAL
MARIBOR
KOROŠKA CESTA 1.
,511
id pa
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice
r. ®. a ®« a» -
prodale razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usuje, deske, stavbeni les in i’.	.'. poljedelske stroje.
KUßttjg pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. PssretfElie pri nakupu rečjfh poljedelskih strojev, kako? parnih mlatilnic in motorjev
ii
NeuiM se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Glavna trg ovinaifipisame j Gornji Radgoni. Podružnico« Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci.	259
GdwfmiJd šMr. ^osip JLeshocar
nasnumja, du je se®j® pisarno premestiš
e? &mtm® utico št,	M. mmđstir.
INDUSTRIIM ZESTS O.
zmm®
BRZOJAVI :	9AÀE1PR- TELEFON
SpiritusiadusOija.	&& §•§	«r% E i®	interurDaa 4—96.
eoSKÖwifevA uücfl 7»	505
Ima v Ljubljani skladišče finega rafiniranega špirita kot:
JflLICAN*, trgouska s pe dici] $àa In komisijska dein, dr^
tega dobavlja iz svojih tvornic, surovi špirit za tvornice, kis in denaturirani špirit na veliko. Naročbe prejema glavni zastopnik MAVRO FÜRST, LJUBLJANA, SODNA UL. 5.
na veliko, z velikim konsumom in čistim dobitkom, z veliko za to stroko zgradeno trgovsko hišo, modernim ve- : likim dimnikom v eni na Donavi ležeči veliki občini v Banatu je z celim 62& inventarjem za prodati ali v dioničarsko društvo za preureditev. Dopisi pod „Trgovinavina št. 1026“ na Blockneijev zavod za oglaševanje. Zagreb, Jurjevska ulica št. 31.
S 1 julijem otvorim svojo odvetniško pisarno v MARIBORU, Aleksandrova . • . cesta Štev. 18, I. nadstropje. • .
dr. ^.lojzij T-u.-va.ri.
537	odvetnl le,.	492
II
Otvoritev gostilne t ! !
Naznanjam oenj. občinstvu, da sem kupil in prevzel bivšo REISERJEVO GOSTILNO v Pekrah pri Mariboru ter jo otvoril pod imenom
„Gostilna pod Pohoriem“
y «edelšo dne 37» itauffa t. L
Ob nedeljah in praznikih popoldne $vira priljubljena domača godba iz Limbuša. — Za izborna stara in nova vina mrzla in topla jedila ter za sveže pivo je kar najbolje poskrbljeno.
Za mnogobrojan obisk se najtopleje priporoča
MIHAEL Žime, gostilni!!? v Pekrah«
Papir in sicer konceptni in boljši se 'dobi zdaj v Cirilovi tiskarni v Mariboru, kolikor ga kdo želi. Cene dosedanje , brez vsakega poviška. Trgovce in urade opozarjamo, da porabijo to priliko in si naro-6e papir, dokler ga je dobiti.
Pohištvo
TVORNICA IN ZALOGA MARIBOR KOROŠKA CESTA 46 53
Poter ttmhnemm
in drygowi Tovarniške cene
izdajatelj la založnik :t Konsorcij „Straža.*
Odgovorni urednik: .Vekoslav Stupac.
ffisk tiskarna sv. Cirila v Maribora*