DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novice ůíiajajo vsnU fetrteli ; Hko : ; je tli fiaii pniznik, (ian poproj. : : Cen» jim jo za celo leto (od aprila tio aprila) S K, za poi ieta t-.>0 Iv. Naroiiiina za Nemčijo, Boauo in (iriifi-o evropsko države ziiasa îi-ôO K, za Atiieriko +%>() K. I^ist ill oglasi so plačujejo iitijtreJ. : Vse dopise, niiiočiiiiio iti ozniiiiilti : sprejemu tiskarna J. Krajec uasl. Ob prihodu prevzvišen. nadpastirja na Dolenjslio. Kakor iiretlliodiiik tuko zaželenega iniiu se nam zdite, prevzvišeiii, ko pri-iiajate med Vam srčno iidiiiio dolenjsko ljudstvo. To ljudstvo po svoji naravi tako veselo, je sedaj vsletl dolgotiajne vojske žalostno, potrto, a strto ni. Obupava nc. Ohranilo je namreč v svojo največjo, časno in večno srečo najdražji zaklad, ki mu ga niliče ni mogel iztrgati, olii'iinilo je nepokvarjeno, edino zveličavno sv. katoliško vero, katei'a ga krepČa ter tolaži v teh težkih, strašnih časih. Zato pa navdušeno pozdravlja namestnika Njega, ki jc to sv. veio iirinescl na svet, navdušeno pozdravlja svojega nadpastirja ter imi kliče besede pesnikove: „Božji poslanec! Vodnik nam bodi po stezah težavnih, da se sovražnih ognemo sil, stcptamo napade !" Namestnik Njega ste, ki je mogočno, pre-pričeviilno zaklical: „Jaz sem pot in resnica in življenje," namestnik Njega, ki je svoje učence pozdravljal: „Mir vam bodi," naiiiestnik Njega, ki se je sočutno ozrl po množici, riikoč: „I\Iiinžii'.a sr. ini sinili." Zato se, kakor narava ob pomladanskem solncu, verno dolenjsko ljudstvo veseli in poživlja o Vašem prihodu. Oznanovaiec miru ste; zato se veseli osiveli starček, kateremu je strašna vojska zagi'enila večer življenja; vesel je sedaj, tane tedaj z ovojem in poštnino vred 150 ]{ 50 h, vsaka nadaljna brenta pa okoli 100 kron. Polnenje škropilnic „Avtomata" se zvrši na ta-le način ; Vsaka brenta ima na vrhu (na pokrovu) pripravo za mei jenje pritiska. Pumpa se zveže s pomočjo vijaka z gumijevo cevjo, ki vodi iz brente in se odpre pipica te cevi. Nato se iiajiirvo napumpa v brento tolika zraka, da nastane v njej pritisk dveh atmosfer. Da je v brenti zadosti zračnega pritiska, spoznamo na pripravi za merjenje pritiska. Tam se prikaže trivoglata palčića z zarezo, pri kateri je zapisano število 2. To pomeni, da ste v brenti dve atmosferi zi'ačnega pritiska. Kadar se to zgodi, pre- LISTEK. Kaplanske zgodbe. i. Miklavž. Kakor bi raztrešči iižol, tako je, kadar se vsujejo otroci iz Šole, in kakor bi razlresel orehe, tako je, kadar se otroci zasmejejo. Tisto popoldne pred Miklavžem so se vsuli otroci kot iižol in orehi po strmih stopnjicali kaplanije; vsak je Imel list Domoljuba, Novic, Slovenca, na robu zapisano svoje ime: bile so to prošnje, naslovljene na Miklavža, ki se bo gotovo ])o noči iiialo oglasil v kaplaniji. Na nekaterih jc bila tudi bolj ali manj pohlevna prošnja. Na eni: „Jutri Miklavž nosi, zato ga tudi Jurček pi'osi, luij mu kaj na ta papir natrosi." Na drugi : „Sveti Miklavž iiita otroke rad, to bo pokazal spet letos enkrat." Na tretji; . „Sveti Miklavž, pridi iz nebes, pi'inesi nam svinčnikov, zvezkov, peres; — še raje prinesi pa jabolk, orehov nam v dai'; za svinčnik, pero dajo že oče denar." „No, kaj bo, Nacek?-' „Sem prinesel nastavit Miklavžu." ' „Miklavžu? Ce se bo kaj oglasil ; 'J-' pri meni „O, saj ve, da ste gospod!" „Kaj pa ti, Tonče?" „Če bo kaj Miklavž prinesel ?■' „Kaj pa? Palico „Ke vem, bo že kaj ! Palice jia ne, — palico parkelj nosi; k vam pa parklja gotovo ne bo." „Pa ti, LojzkaV-' „Nastavit sem prinesla." „Kaj pa, past?" „O ne, Miklavžu." nehamo s jiunipanjem zraka v brento, sesalno cev pumpe vtaknemo v pripravljeno tekočino in pumpamo v brento tekočino in sicei' toliko časa, da se pokaže na merilu pritiska število 4, kar pomeni, da znaša pritisk v škropilnici sedaj štiri atmosfere. Naprej se pumpati ne sme, ker bi se brenta sicer lahko razpočila. Nato zapremo pipo, odvijemogumijevo cev škropilnice od pumpe, privijemo na-njo škropilno cev z razprŠilnikom in gremo škropiti. Kadar vsa škropilna tekočina iz škrojjilnice izpi'ši, se zatvomica na dnu brente sama ustavi, da ne moi'czrak ulwijati. Nato gremo k čebru s tekočino in napumpamo vnovič tekočine v brento in škropljenje nadaljujemo. Zrak se tedaj na-IHimpa v brento samo enkrat, to je, predno se škropilnica v jirvič napolni, potem ostane vedno v njej, dokler ne odvijemo zaklojinico na dnu brente. To se pa priporoča stoiiti vedno takrat, kadar škropljenje dokončamo in škropilnica dlje časa počiva. Pri tem vso Škropilnico, brento in pumpo dobro osnažimo. Če škropilnico dobro negiijemo in pumpo dobro snažimo, vzdrži mnogo let brez popravila. B. Skalický. O pridelovanju buč brezluščinastih jedrc. Ker se čutim podpisujil zilruvstveno jako slabega, naprosil sem za kmetiški napredek jako vnetega in delavnega gospoda predstiijnika kmetiške podružnice novomeške, Č. g, V. liohrmann-a, ravnatelja Deželne kmetiške šole na Grmu, da izvoli on zadevo pridelovanja brezluščinastib, takozvanih brionskih buČ v svoje delo-krožje sprejeti. S pismom iz 8. januarja t. 1. mi je gospod ravnatelj odgovoril, da je drage volje prii>ravljen to storiti, za kar se mu i)rav srčno zahvaljujem. In zato prosim vse tiste kmetovalce novomeške okolice, kateri se za pridelovanje lakih buč v namen pridobitve jako izdatne prašičje krme, osobito pa še za pridobitev užitnega olja — do 40% — iz njenib brezluščinastih jedrc, intercsnjejo, da se v tej zadevi, ako potrebno, na navedenega gospoda ravnatelja obrniti izvolijo. Kake gosjiodarsko važnosti da je stvar, dokaže nam sledeča istina, G. Teli, „Miklavžu si past prinesla nastavit — raje parklju, ali ne?" Ill tako je Šlo naprej in nabralo se je prošenj, kot na kakem glavarstvu. Kaplan jih je uredil po pridnosti prosilcev: naj-pridnejše, niatij pridne, še manj pi'idne in jih položil po tleh, da je bila vsa soba, kot en sam velik, razgrnjen časopis, da bi imel Miklavž boljši razgled in bi se ne mudil predolgo. Če se kaj oglasi. — — Ko je diugo jutro vstal kaplan, je bila soba, kot sejmarjev šotor: s papirjev so se smejala rdečeličtia jabolka, iz katerega je gledala svetla šestica, iz diiigega ponižen grošek, iz tretjega dolgočasen krajcar; smejali so se orehi, sla(lkai'ije; tu tam zgodbice in katekizemček, rožni venček, raznobarvni svinčniki, peresnice; pa tudi rmene vi'bove palice, ki jih je menda parkelj nařezal mimogrede za vasjo ob drobnem potočku, so zašle v to pisano družbo. In ko je kaidan odmaševal in pi'iŠel iz zakristije, se je vsula za njim gruča otrok in kaplan je stal med njimi sklonjen in je delil Miklavževa darila: mlad je bil kaplanov obraz, čei)rav ni bil obrit in oči so se mu smehljale, kot oči veselega otroka.' Z radostjo je gleilal skozi zavese pri oknu, kako so otroci pregledovali in nosili okrog Miklavževe darove in je bil zadovoljen, čeprav ni samemu Miklavž ničesar prinesel. 5, itopica in osemdeset cigar. Jiivel je v tistem kraju Rudolf, -fant od l'are in je bil za hlapca. Tega Rudolfa je imel kaplan rad, kot vsakega, ki Je fant od fare. Rudolf pa je bil, dasi brez zvijače, vendar ])a dovolj pameten, da je kmalu spoznal, da človeka po zimi zebe, če nima tople obleke in, da ima kaplan dve topli jopici. Primerjal je olioje spoznanje in prišel do zaključka: „Oe bi dobil od g. kaplana eno jopico, pa bi me dosti manj zeblo, kot v samem suknjiču." In ta sklep se mu je zdel Čimdalje lepši, redil ga je in grel v svojem srcu in samo Čakal prilike, oskrbnik velike gi'ašČiiie bai'ona lîacliofeii v ïMiirstalieii pi'i Lobiiiigii na >ígoi tijein Štajerskem, mi v odgovoru na tiioja vprašanja glede ocene v govoru sfojciili bui, med (inigini še tole odgovaija; „l'n'ironmiti liočem še, da sem sprejel od deželnega kulturnega inšpektorata v Dalmaciji na-ročitev na 12 kilogr. jedrc brezhiščinastili l)U(''iiatili jedrc, ker riamci'avajo tuili tam 1.0 vrsto buĚ upeljati." Tako gospod Tel). Ako toraj v Dalmaciji, v poglaviini avsli'ij-ski, olivno olje pridelajoči deželi za i)ravo s}KJnnajo, tudi tam Iniie brezluščiriastili jedre v namen pridelovanja olja skusiti, vjirašam, zakaj bi se to pi'i nas na Dolcnjskctii ne storilo'? To vprašam tembolj, ker i)rÍdelo-vanje v govoru stojeCili niti vinar več , lie stane, nego stane pj'idelovanje iiavadnib, in ker ne l'ode slabši nicnio poslednili, niarvefi še celo bolje. Toraj dolenjski ktne-tovald! Izkažite se napredne in polotite se pridelovanja bufi brezlušČinastili jcdrc. 11. Dolenc, Gospodarstvo. Jajca za valenje od šlajerskili kokošij po 4D vin. komad oddaja kmetijska šola na Grnui, pošta Novo mesto, po povzetju. 50 vagonov semenskega krompirja je kupila na Ogi'skem in takoj plavala Že tiieseca oktobra 1916 c. kr. kmetijska družba kranjska, in sicer visoko nad maksimalno ceno. Od takrat naprej se neprestano vršé pogajanja, da družba sme oddajati ta krompir čez maksitiialuo ceno, kar je sedaj konino dovoljeno, in da se dovoli izvoz krompii ja z Ogrskega na Kranjsko. Tega izvoznega dovoljenja se doslej še ni dalo izj)oslovati, tudi ni veliko upanja, ga dobiti, toda zadeva bo te dni i'ešena v enem ali drugem zniistu, in će bo ugodno j'ešena, bo prišel semenski krompir še-le okoli 1. maja t. 1. v Ljubljano. To ni prejrozno, kajti ki'oinpir se lahko s pridom sadi še celo pi'vo polovico meseca maja in v tem iasii sajen, dobiti poprej sajenega. (Je kmetijska družba dobi ta semenski krompii', bo jti'išel natřesen v vagone ter ona nima delovnih sil in iasa, ga v V]-eče polniti in nadrobno oddajati, izvzemšl doloCeno množino v Ljubljani, zato ga bo ijitro ]-azpošiljat.i v eelib \'agonib in je torej oddajo za vsak slučaj že sedaj oi'ganizirati. V slučaju. Ce družba dobi ta krompii', česar se pafi nič i^sebno ne nadeja, naj se takoj in že sedaj zglasé tiste podi'už-niee, zadruge, žuj)an9tva itd., ki so pripravljena jirevzeti cele vagone semenskega krompii'ja, in sieer s pogojem, da imajo di'užbene podi'užnice in družbeni udje prednost, in se ^■l■butega z nai'oćilom vred pravoveljaviio zavežejo do))o.slani krompir l)revzeti po teži, ki se dožene na prejeiiuii železniški postaji in da ne ugovarjajo pi'oti prstenemu in deloma ranjeiietiiu krompirju, kajti lu-i toliki množini je izključeno, da i)i tisti veleposestnik, ki je krompir družbi prodal, ga pustil z i'oko prebirati, ampak ga mora nakladati le z lopatami naiavnost iz s pistjo pokritili jam. (."^ena kronii)irju bo okoli 30 kron za ] 00 kg iz postaje iz Ljubljane. — C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Naznanilo, v prejšnjem letu izdane doloibe o prevzemanju konj z razvidni-canii, ki jlii laštTiiki prostovoljim ponudijo vojaški iipfavi, zgubili so do nadaljue odredbe veljavnost z 31. nmrcem 1.1. Vojaška upi'ava torej ne bo več prevzemali prostovoljno ponudenili konj z razvid-nicami. Take prošnje vlagati pri okrajnih glavarstvih ali jiri vojaškem poveljstvu, je brez koristi in naj se opusti. Spomin na vojne zvonove. VIII. župnija StOpiČe. V naši župniji smo v vojaške namene oddali zvonove v dnevih 7. In 8. marca. Župna eerkev Stoj) i če; Drugi zvon: oOOkg; podobe: Sv. J^'lorijan, Marija Jezusom v naročju, Ki'istus na Oljski goi'i, Janez, Marija t>od ki ižem. Napisa: Schauta Maria Mate Dey ora pro nobis, anno Domini 1717; na sloku; Coiu'adus Schneider me fudit i.'illeae; glas: as. — Tretji zvou: G K) tinitđv ; podobe: Sv.Lovrencij,sv. Jožef, ki'iž. Napis: Nr.'iiiiS. Opus Ant. Bamassa, Labaei 1834; glas: lies. — Gorenja Težkavoda: Veliki zvon: 34ry funtov 4 lole; podobe: Sv. Urban, papež, Jlaiija, Janez pod križem, Marija Bi'eztiiadežna z dvema angelčkoma s hai'fo in lilijo. Napis: Nr. 131)4. 0[ius Antonii Samassa, Labaei 1859; glas: c. — Črmošnjice: Oba zvonova; vel.: 145 i'lintov 5 lotov; jiodoba: Janez, Marija pod križem; grb: Albert Samassa, k. k. Mofglockengiesser, Laibach. Napis; Nr. 812. =^ 1877; glas: es. Mali: 122 funtov; podobe: Marija Magdalena s kelihom in knjigo, križ. Napis: Nr. Ifi27. Opus Antonii Samassa, Labaei 18(j3; glas: ges. — Št. ,lošt: Veliki zvon: 4(i7 kg; podoba: Sv. Jošt; grb: I\lax. Samassa, Labaei. Nr. 315y, 19U4; glas: as. Mali zvon: 143kilogj',, podoba: Sv. Jožef; gib: i\lax Samassa, Labaei. Nr. 31tiO, 1904; glas: es. — HruŠica: Velilii zvon: l(i9 kg 5()(lkg; podoba: Sveta Neža; grb: iMa.': Samassa, Labaei. Nr. 3111, 1904; glas: des. — Pangrčigrm: Mali zvon: 30kg 50 dkg; podoba: Sv. Nikolaj, škoí'; grb: Max Samassa, Labaei. Najds: Nr. 3994, A. 1913; glas: c. — Oreliek: Veliki zvon: 613 funtov; podobe: Sv. Andrej ap., Uožniveiiska Mati liožja, Marija, Janez ]K>d križem. Najfis : Nr. i)41. Opus Antonii Samassa, Labaei 1852; glas: bes. Srednji zvon: 249 funtov; podobe: Sveti Anton Tadiianski, Marija lîi'ezm., kiiž. Napis: Opus Joanis Jacobi Samassa, Labaei 1801; glas: des. — Zajčjivrli; Veliki zvon: 325 kg; podobe: Sv. Matija, Čudodelna Mati r.oŽja, Marija, Janez pod ki'ižem; grli: Aibei't Samassa camp, fussor aul. Labaei. Napis: Nr. 110tí, * 1881 ; glas: as. Srednji zvon: 294 funtov; jiodobe: Sv. Matija, Marija, Janez pod križem. Napis; Št. 286. Vlil Albert .Samassa v Ljubljani leta 1H70; glas: c. — Dolž; Veliki zvon: 467 kg; podobe: Svv. Kozma in Damijan, sv. Peter apostol, sv. Florljan; gi'b: Max Samassa, Labaei. Nr. 3328, 1907; glas; as. Si'ednji zvon: 170 kg 50 dkg; podobe: Sv. Silvester pj)., sv. Jožef, sv. Blaž; grb: Max Samassa, Labaei. Nr. 3639, 1909; glas; es, — Cerovee: Vt;l, zvon: 3fi3kg; podobe: Sv. Mai'ko ev., sveti .laiiez ev., Marija, Janez pod križem; gi'b: Albert Samassa camp, fussor aul, Labaei. Najiis: Nr. 1238, *1882; glas; bes. Srednji zvon: 150 kilogr.; podoba: Marija, Janez pod križem; grb: Alb. Samassa eainp. fussor aul. Labaei. Napis: Nr. 1239, *18S2; glas: d. Vsi ti 17. zvonovi so bili 15. m area stehtani na kolodvoru v Novem mestu; skupna teža znaša: 4134 kllogr., cena pa 16.536 ki'on. Dne 29. novembra smo brezplačno kot zvonai'ino poslali na naslov; K. u. k. Kriegsministerium „Patriotische Kriegs-itietalisanuiihing" od župne eei'kve Štiri male zvončke kg .S3 dkg) in od po-di'užnice v Orehku nei'abni zvon: 34 kg 7 5 dekagi'., napis; Gloria in exeelsis Deo 16(i7, s podobama: -Križ, Marija, -Tanez pod križejn. ( Prijjoi'očujemo se za točne nadaljne dopise in podatke od drugih župnij, da bode statistika popolna. Uredništvo.) Vojni pregled. Itiilijaiislio bojišče. — Iz uradnih porodil pretočenih zadnjih dni ijosuamenio, (ia so 8, t. m. zjutraj sovražna letalu metala brezuspešno bombe na Barkovtje in Ses^an, Kmalu nato je napadlo več naših letal sovražno tabore lop pri Verme^anu in jih uspešuo z bombami obstreljevalo. Izmed morskih IctaJ, ki so se v dobrem stanu vrnila, pogrešamo enega, — J)ne lO. t. m. jc presvitli ceaar obiaku! jjoriàko boji,íče in Trst. — Na primorski bojni črti so Italijani splošno živahnejše stresali s topovi, na več mestih tudi ponoči. V dolini Adiže iu pri Gardskem jezeru jc sovražnik vztrajno nadaljeval svoj uničevalen ojiciq na na.šc kraje. — n. t, m. ao na Goriškem naakakovalnc patruijo pošpolkov št. 71 in 7G vdrlo v sovražne jarko vzhodno Spodnje Vertojbo ter ujele 4 častnike in l.'ir) mož, zaplenile pa dvo atrojni puški in tri metalce min. Na posameznih mestih primorsko bojne črte je bil boj s topovi in minami od časa do časa zelo živahen. — i:i. t. m. se javlja, da jo na Krasu iii v Vipavski dolini boj s topovi pri lepem vremenu zopet trajno živahen. Italijani so razvijali 13. t. m. tako živahno kakor brczuspesno etalsko delovanje. Po naših letalcih so bila pregnana sovražna brodovja, ki so prodrla pri Plaveb in prod Vijmvski dolini. Pri Dornbergu je padlo eno italijausko letalo Da tla. Letalca sta uu'tva. Naši brambni topovi so jirisilili v ozemÇu Proseká in pri Piranu sovražna letala k vrnitvi. Metanje bomb je bilo brez uspeha. Več baračnih da ga bo v primerni besedi razodel gospodu, kadar bo imel ta najbolj prijazno llee. In res je kaplan nekega večera na-■ taknil posebno piijazen in vesel obraz, ko je stopil v kuhinjo. Rudolf, ki je cepil luč, jc pogledal v kaplanov obraz in si je mislil: „Zdaj je veliki treinitek, zdaj, ali pa nikoli." Naslonil je sekij'ico na tla in I)ogledal je s tistim pogledotii, ki hoče že ]iaprej videti uspeli in možko zastavil vprašanje: „Gospod kaplan?" „No," je rekel gospod kaplan in se je okrenil. • „Gospod kaplan, ali ni tako prav: če ima kdo dve reČi, drugi pa nobene, da dá eno tisl.e«ui, ki je nima? Že dostikrat sem slišal to pri pridigi." „Kaj me to izprašuješ, to vendai' ve vsak kristjan, da je prav to in krščansko," odvrne kai)lan in Rudolfova korajža je šla jirl teh besedah zelo visoko, kot čc po zimi dahneš v tojdotner, zleze živo srebi-o v drobni cevi daleč nad ničlo. „ VI imate dve jopici, jaz pa nobene," Kaplan je v trenutku spoznal, da je piišei med dva sitna vprašanja in je debelo potegnil dim iz cigare, kar bi ne bil nikdar storil v času, ko tako manjka tobaka, če bi ne bil prišel v zagato. „No, pa kaj potem," vpraša kaplan, kot bi ne bil I'azumel stavka. „I, akramiliule, če bi meni eno dali," in udaril je s sekiro po panju, da bi juanj razločno slišal kaplanov odgovor, Če bi bil nepovoljen. ICaiilan pa je še enkrat potegnil dim iz cigai'e, nato pa je povzel besedo in rekel: „Uudolf, bom pa še jaz I'ekel eno besedo. Živela sta dva brata, eden jo stavil v loterijo in je zadel terno in si je kupil koleselj in konjička in se je vozil okrog, dokler ni zajiravil terne, koieslja in konjička. Drugi je pridno delal, zaslužek pridno spravljal, si kupil njivico in jilug in konjička in je v potu svojega obraza oral njivico. Kaj misliš, ali je bil prvi bolj vesel vozička in konjička, ali drugi njivico in pluga V" „Akramihule, drugi je bil bolj vesel, kei' je njivico zaslužil." „Vidiš. Tako tudi ti: zasluži jopico!" Kakor bi bila senca švignila čez Rudolfov obraz in bi se bila ustavila na desTii strani pod nosom, kjer je boječe pi'iklila iirva brčiea na dan, tak je bil ta hip Rudolfov obraz in rekel je polglasno: „Jopice so zdaj drage." „Ne bo predraga," je povzel kaplan "in skoro mu je bilo žal, da je potlačil fantovo srce v tako malodušnost. „Ne bo jH-edraga. Jutri boš peljal seno za vojake v Novo mesto, piinesi mi sto cigar; plačal jih bom jaz, za Irud pa dobiš jopico." říarek upanja, vendar pa silno boječ, Hi pregiuU tisto senco od mlade, iiadebudue bi'Čice. „Kako bom dobil sto cigar zdaj, ko jih je v največji'traJiki na svetu komaj sto! Malo odnehajte, gospod kaplan! Za petdesot nai'ediva! In naredila sta po dolgem pogajatiju za osetmleset. — —. (Koncil Hlcdi.) taboriSč napadli so naši letalci na Goriškem. Naši oddelki so vdrli iz tolminskega mostišča v italijansko opiraIi.šče pri Čigi^ja, premagali posadko in se vrnili z 12 ujetniki. — Rano zjutraj Ifi. t. m. vdrle so na bojni črti doline Fleims naše napadalne patrulje v ozemlju ("ima di Boche v italijanske postojanko ter ujele 7 častnikov in 124 mož. Klisko bnjiSče. — Od tistega dne, ko BO na.ši osvojili mostišče Tobol pri Stohodu niao prinesla uradna poročila nikakih vesti o večjih spopadih na tem bojišču. Vršili ao se l)ač na raznih točkah bojne črte raai^ši, za Ruse splošno brezuspešni spopadi večinoma na predpotju, kar je pripisati zmedenim razmeram v notranjosti Rusije, katere gotovo tudi močno upJivajo ua armado na bojni črti, katera vsled teh dejstev tudi nič več ne napada. Glede tega piše „Popolo ď Italia" 14. t, m,: Vojno silo sporazuma, o tem naj se no dvomi več, predstavljajo danes lese Anglija, Francija in Italija._ O Rusiji se več no varajmo, kajti dežela, ki se mora notranje popolnoma prenoviti in s katero se igrajo razne struje, se sama izloči za vojno iniciativo. Rusi so gotovo še kos sovražnim četam, a za uspešno ofenzivo niso več sposobni. Zuhothio boJiSče. — Na tem bojišču so Angleži pričeli s pričakovanimi jjomladan-skimi bitkami. Temeljiti topniški pripravi, ki se je pričela aprila, je sledila bitka na prostoru Lens-Arras, izvršena v širini 20 km v smeri proti Douai. Sovražniku se je sicer v prvem navalu posrečilo vdreti v nemške postojanke, a predri jih vemlar ni nikjer. Sedaj se bijejo na zahodnem bojišču dvo bitki; ena v prostoru mej La Bassée in Croisilles (severno in južno Arrasa) in ena v prostoru mej Baissons in v okraju Riponta (zahodno in vzhodno Reimsa). Topniškega presenečenja, kakor pri Arrasu, v bitki Saissons-Reims ui pričakovati, ker so nemške baterije topniško pripravo za francoski napad uspešno preprečevale. — Bitka pri Arrasu spremenila se je za Hodaj v delne boje, a pričakovati je v kratkem splošnega angleškega po načrtu izvedenega napada na večjem delu bojne črte. Pozorišče krvavega boreiya se razteza sedaj preko Lensa da La Bassee in proti jugu od Arrasa preko okraja Croisilles, kateri okraj vže spada v območje po Nemcih izprazi^ene bojne črto; tu na severni točki nove nemške bojne črte, zamogel je sovražnik vže pričeti z napadi na tako zvano Hindcnburgovo črto. Na uiorjii. — Vsled vojnih odredb osrednjih velesil je bilo marca potopljenih 4i)5 sovražnih in nevtralnih trgovskih ladij z 8t;i.0(t0 bruto tonami. Mir ,so bliža, — Začasna ruska vlada je 11. aprila razglasila izjavo, da Rusija nima namena gospodovati drugim narodom, jim jemati njihovo narodno dedščino in silovito zasedati tujo zem^o, pač pa da hoče doseči trajen mir na temelju pravice narodov, da sami odločujejo o svoji usodi. Za to izjavo je naša vlada izvedela, in ker se iz nje spozna, da hoče začasna ruska vlada doseči cilj, ki se krije s tistim, katerega je c, in kr: zunanji minister v svojem razgovoru dne 31, marca 11. označil kot vojni cilj avstro-ogrske monarhije, je možno, da ae bode ugladiia in našla pot, po kateri pridemo do mira, katerega ne želimo samo" mi, ki hranimo domovino pred tujim gospodstvom in razkosavanjem, ampak tudi Rusija, ki se žrtvuje za svoje dežel lakomnc zaveznike. — Ki. aprila so iz Curiha poroča, da so ruski krogi v Švici obveščeni, da je Ruaija osrednjim evropskim velesilam ponudila mir. Tatovi na novomeškem pokopališču. Pi'ijatelj našega lisla nanj piše: Pomlad se je vrnila. Novomeščani že pridno popravljamo gi'obove svojih dragih. Nekatei'i smo že tudi nasadili nekoliko cvetk, ki prenesó pondadni mraz. î^e dvigujejo po-^ lagoma nedolžne svoje glavice izza skiom-nega pomladnega zelenja. Kaj moremo pač še za drage rajne storiti, kakor zanje moliti ter njili gomile zaljšati in rožice negovati, ki vzklljejo iz grude, katera krije, kar nam je bilo nekdaj najdražje. A nimajo vsi ljudje kaj smisla za tako pijeteto, dasiravno so štejejo med kristjane. Kajti glej, kakor v pi'cjšnjih letili, .so se tudi lelos že pojavili pokopališki tatovi, ki z jiiťzlo, surovo roko in brezbožnega srca izrujejo nežne krasotice naših vrtov s koreninami, ali celo s posodo vred iz gi'obov ter tako oropajo gomile naŠib dragih. Rilo je v torek, dne 17. t. m., zjutraj ob 8. uri, ko pridem na pokopališče in zasačim odraslo, kmctsko dekle v spremstvu K) letne deklice, ki sta na nekem grobu natrgali nekoliko ravno razcvelili rožic, najbujiiejše cvetoćo pa s koreninami tz-rnvali. Tatvina je bila že v torbici starejšega dekleta, toda še ne popolnoma na varnem, kajti osramočeni vrniti ste nii morali tatici cvetlice. Mlajša deklica: A. M. iz V. mi jc na zalitevo pokazala svojo legitimacijo, druga, ki je bila kot iiniogo starejša prava křivka, se je seveda branila povedati svoje itiie. Ne bom jih ovadil, dasiravno bi zaslužili nekoliko kazni. Vendar kličem njima in vsem, ki so že kaj enaccga zakrivili: „Ali se Vam ne vzbudi vest in Vas ni groza po izvršeni tatvini V Ali se je sploh mogoče razveseliti nad cvetlico, če premislite, da je vzklila iz blagoslovljene zemlje, v kateri trohne trupla v Bogu spavajoCih? Ali inenite morda, da Vas in Vaše početje blagoslavljajo oni, ki so kupili za drag denar rožice, jiU nasadili, zalivali itd., ko zagledajo, kaj je storila brezbožna, tatinska roka V" Jido pa omogocuje take tatvine V Vsi, ki navzlic opetovaMim opominom in prošnjam še vedno tie zaklepajo pokopaliških vrat. Bodo-li tc vrstice kaj pomagale V DomaČe in tuje novice. Za vojnega ministra je imenoval cesar ckscelenco generala S t tiger Stoincr 1)1. Ste i ns tiitten, branitelja Gorenjske. Minister je bil rojen v l'eineggii na Štajerskem leta 1861. Novi vojni minister se odlikuje po vojaški znanosti,bogati praktični izkušnji in obsežnem poznanju oseb. Iskreno pozdi'avijatiiotudi Dolenjci ekscclenco novega vojnega ministra na novem, odliínem mestu s prisrino željo, da mu Bog daj v truda-polnejn delu in odgovornosti polnem poklicu V.SO potrebno moč, da pripomore naši dragi Avstriji do popolne zmage njene pi'avice! Najviâje pohvalno priznar\je z meči ^BigiJlirll liHlilis^ ju jil ujul g. ])i>t txîiiik Jífíti îiarlé. Našemu priljubljenemu dopisova-telju in soLiudniku „Dol. Novic" naše naj-prisrčnejše čestitke k zaslužnemu odlikovanju. Bog ga ohrani še nadalje čvrstega in čilega v ponos in blagor armadi in domovini ! Promocija. Na vseučilišču v Gradcu je bil aprila t. 1. Novomeščan g, Pavel Krajce promoviran doktoi'jem vsega zdravilstva. (čestitamo vrlemu rojaku ! Odlikovanje. Njega Veličanstvo presv. cesai-jo podelil g.dr.Živkotu Lapaj ne-tu, C. kr. nadzdravniku, sedaj šefu dveh vojaških bolnic v (îaracahi na Rumunskem, vitežlíi križ Fran Jožcfovega l'cda, Cesarsko odlikovarye. Njega Veličanstvo je y t. oktolira 191.4 na severnem bojišču Častne smrti padlemu nadporočniku g. Milanu Kodcrman iz Novega mesta blagovolilo naknadno podeliti vojaški zaslužni križec III. vrste z vojno dekoracijo, koje odlikovanje se je izročilo njegovemu očetu, ces. svetniku in o. kr. pis. ravJiatclju v p., g. Fran Koderman v Novem mestu. Odlikovan z železnim križcem na traku hi'abrostne svetinje je bil g. Janez Kalčič, posestnik v Řniihelu in notarski uradnik v Novem mestn. Čestitamo! Podružnica Slomšlcove zveze za novomeški in črnomeljski okraj ima svoje zborovanje dne 3. maja t. 1. ob 11. iJii f.") niiiuit dopoldne po dohodu vlaka iz Ljubljane na Gnnn pri Novem mestu V šolskili prostorih deželne ktnetijskc šole, v katerih je za Časa vojne nastanjena novomeška deška šola. Vspoied : Predavanje: 1. Mladina naša največja skrb: gdč. učiteljica Pavla Štiutiibelj. 2. Nazorna slika: Gad: šol. vod. P. Atanazij Ausser. 3. Slučajnosti. Člani in članice Slomškove zveze, kakor njeni pi'ijateiji, pridite v obilnem številu! Preskrbite si pi-avočasno legitimacije! Odbor. Za društvo invalidov je daroval kot podporni Član stotnik, preblag, g. Gustav Smola kron. Bog plačaj in vzbudi obilo ])Osncmpvalcev ! Nenadna smrt. Novomeščanom dobro znani stotnik g. ,ložef 11 a s t re i te i-, računski svetnik v Gradcu, je dne 14. aprila vsled vojnih tiaporov na rumunskem bojišču v zdravilišču Reichenhall na Bavarskem nagloma umrl, stai' r)4 let ter bil ondi začasno pokopan, Kajni je bil odlikovati s „Signum laudis" na Iraku hrabrostne svetinje in s častnim znakom Rdečega križa z vojno dekomcijo. H. I. P.! Umrl je v Novem mestu 14. aprila bivši mesar in vdovec g. Fi'anc Setina po dolgem hiranju, v starosti 65 let. Lep, meščanski pogreb je bil v nedeljo 1 5. aprila. Kajni je btl dobroznana oseba daleč naoki'og kot „mešetar Grebene". Naj počiva v miru ! Smrtna kosa. Umrl je v Rottenmaiuiu 11. aprila po kratki bolezni vsled oslabelosti srca vodja „Zadružne tiskarne" v Krškem, g. Ivan Koželj, pešcc i)i'i 27. strelskem pešpolku, star 43 let. Pogreb se je vršil v petek, 13. aprila. Pokojni je bil svojČas ushižben tudi v novomeški tiskalni tei' bil prijaznega in miroljubnega značaja. Bodi nui ohranjen blag spomin! Smrtna kosa v Ljubljani. Umrl je 15. aprila g. Karol K1 e m e n t s c h i t s c h, prokurist veletvrdke A. Zeschko, kateri je shižil dolgo zvesto in udano. Njegovi zaostali rodbini naše sožalje! — Dne 14. aprila je umrl C. kr. ravnatelj 11. državne gimnazije v Ljubljani, g. Anton Htritof, po kratkem bolehanju, star 5tl let. Naj počiva vele-zaslužni vzgojitelj mladine v miru ! — Dne K-i. ai)rila je po dolgi bolezni umrl revident dež. naklade, g.Matej Pogorele ter bil 17. aprila pokopan. — Okrajni komisar dr. Bogumil Scnekovič pa je izgubil svojo ljubo dvojčico Marijo v naj-nežnejši njeni dûbi. — Umrl je, tudi v Novem mestu še v dobrem in spoštovanem spominu ohranjen okrajni gozdar g. Anton Rupar, star 03 let. Genjeni žalujoči rodbini naše sožalje! Preskrbovalnim častnikom je imenovan strokovni učitelj kmetijske šole na Gniui, veleceiijeni gospod lAtalasek, sedaj C. in kr. nadporočnik v ZamošČ, Poljsko. Pri vojakih ima tudi dovolj zabave s kmetijstvom ; dokaz temu, da je že drugič v tej vojski imenovan i)reskrbovalnim častnikom (Proviantoftizier) in sicer obakrat na splošno željo vseh častnikov njegovega polka. Kot tak mora ttidî skrbeti zanasajenje 20,000 ur zelenjave. Delo je vzlic temu, da tudi tam vreme še vedno nagaja, v najlepšem razcvetu. Dal Bog, da bi gospodu nadporoč-niku prav vkratkem bilo mogoče zopet kranjsko zemljo tako obdelovati in kratijskc fante, naše domaČe ljudstvo, podiičevat-i v kmetijstvu, kakor je to uspešno storil pred vojno s poukom v šoli na Qi'imi in s strokovnimi članki v „Dolenjskih Novicah". Pošilja pozdrave vsem Dolenjcem. Mi pa želimo odličnemu g, nadporoirîiku prav kmalu srečne vrnitve v našo dolenjsko sredino. „Živel naš pešpolk Cesarjevič!" — je koračnica za klavii', katero jc zložila gospodična Ervina Rop asova, in je ravnokai' izšla. Skladba je zares živahne vsebine in veje iz nje pristni, krepki, na-1'odni duh. Posebno lepo je izražena misel v „trio", kjer se z vezočimi sinkopami mora zadovoljiti najbolj muzikalno uho. Ker jc koi'ačnica po vsebini povsem pi'i-kladna naslovu in je tako v prvi vrsti namenjena proslaviti kranjske junake, ne sme gotovo nobeden izmed ljubiteljev glasbe in našega vrlega ' pešpolka „Cesarjevič" zamuditi prilike: Vsak sezi liitro po nji! — Koračnica se dobiva pri J. Jirajec nasi, in Urb. llorvat-u v Novem mestu in pri skladateljici v Kandiji za ceno 2 r)0 kron; po poŠti vin. več. — Omeniti moramo, da se to delo odlikuje tudi po svoji lepi tehnični izpeljavi s svojim nenavadno čistim in okusnim tiskom. Za po potresu ponesrečene. Dobrosrčni Brusničanje so darovali za po potresu ponesi'ečenc v Krškem okraju lepo svoto GO kron. Čast bjusniškim faranom, ki se o!) vsaki priliki izkažejo pri darovanjih tako vrlo dobro Tn sočutno! Umrl je v Dobrepoljah v letu starosti posestnik iti trgovec g. .ložef Stih. Mož je bil poštenjak in pravičen. Počivaj v mii'u! Potrtim si'cciu javljamo vsem pr^ateljom in znancem pretažno veat, da je naša predraga mati oziroma tašča in atara mati, gospa Epnestina Clorici poj. nagatthay pi. EhpenbiiliBl danes ob 5. uri popoldno, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 85. letu mirno v Gospodu zaspala, Pogreb predrage rajnke bode v petek, 20. aprila ob u. uri popoldne. Žalujoča rodbina; CIarIci-Musič. K.\NDiJA, dne 18. aprila 1U17. se je poslovila iz očetovo hiše. V torek lu. aprila smo jo sitremili k večnemu počitku. Ginjeno je bilo videti, stopati belo oblečene deklice z venci v lokah pred njeno lielo krsto. Glej sedaj cvetica na nas z nebeškega vrta in otîraj stariŠem pekoče solze. Blaga i\lici, dokoni^ala si svoje mlado življenje in si mirno zaspala in angel je odnesel tvojo dušo v -lezusov raj. Blagor ti, raduj se v Bogu in prosi za nas Dopisi. Iz Mirne peči. Preteklo nedeljo je imela Mirna peč enega največjih praznikov. Presvitli knezoškof dr. Bonaventnra Jeglič je namreč posvetil novo ťarno cerkev in ob cneÈU podelil tudi zakrament sv. birtiie. Presvitli vladika se je pripeljal že v soboto dopoldne. Čez cesto je bilo več jako mično narejenih slavolokov. Pred vhodom v vas so ga pozdravili duhovščina, občinski svet in šolska mladina. Po običajni počastitvi sv. Rešnjega Telesa v cerkvi, je Presvitli takoj prisostvoval izpraševanju v soli, kjer se je jako pohvalno izi'azil o g. katehetu in Šolski mladini. Četudi je v soboto celo popoldne deževalo, vendar je solnce v nedeljo na vse zgodaj poveličevalo krasen dan. Slovesnost, h kateri se je zbrala duhovščina in ljudstvo od blrèu v velikem števil», se je začela olj B. uri. Po dolgih, velepomembnih obredih znotraj in zunaj cerkve, j c govoril presvitli knezoškof zunaj cerkve. Omenjal jo težave pričete stavbe in veselo povdarjal lepo izvršitev cerkve, ki naj bo v Čast božjo in v lepoto cele občine, /ielo pohvalno se je izrazil o pridnosti in požrtvovalnosti vseh občanov za novo hišo božjo. Govoru je sledilo po-svečevanje altarjev. Čemur je navzoče ljudstvo prav pozorno sledilo. Nato je biia sveta maša. iJerkveni zbor pod vodstvom gdč. Ele llladnikove je prav izborno pel. Po sv. maši je bil Še kratek nagovor, v katerem je Presvitli orisal hude vojske zunanje svetovne in notranje duševne in spodbujal ljudi h dobretiiu življenju. Nato je podelil zakrament sv. bii'me otrokom, katerih je bilo oki'og 400. Vsi Mirnopečani smo od srca hvaležni Presvitieuni za njegov trud in lepe nauke. Iz StopiČ. Na velikonočni pondeljek in na belo nedeljo je priredila dekliška Marijina družba prijetno veselico. Uprizorili sta se igri: „Trmoglava Minka" in „Pri gospodi", poleg dveh dekhimacij : „Domovini" in „Oljki". Tudi za izvrstno petje je poskrbel cerkvcni pevski zbor. Igrale so pa tako izvrstno, da je neki profesor, ki se precej razume na umetnost, izjavil, da je prepričan, da se kmečkim igralkam včasih bolje posreči, kot pravim mestnim igralkam. Predvsem zaslužijo pohvalo: Mecona, Katra, gospa Mazinec, Minka in Pini. Dohodkov je bilo 12i! kron 02 h. Odbor je sklenil, da se dobiček razdeli. Ker pa dekliška Marijina družba goji posebno misijonski odsek, zato se je daroval znesek 35 kron 62 h za frančiškanske misijone v Afriki. 35 kron za vdove in sirote. Ostalo se bo pa jiorabilo /a stroške in za napravo desk za oder. Iz Bele cerkve. Umrla je v lieli cerkvi dne H. aprila Marija Simončič, v starosti 18. let. Bila je izredno marljiva, tiha in blaga članica Marijine družbe. Mrtva tz Adlešič 14. aprila. Iz naše župnije je bilo že več vojakov odlikovanih. Zadnje mesece sla bila odlikovana zopet dva. Marija Novak, udova iz Sel, ii. št. 5., dobila je od svojega sina Mikota, sanitejca, diplomo, na kateri se bere, da je dobil za svoje zasluge v vojski bronasto kolajno ati svetinjo „RudeČega križa" na vojnem Irakn. — Ana JakobCič iz Fučkovec, h. št. 3. pa je dobila od vojnega ministerstva pismo, v katerem jo prosi, da naj mu pošlje po vojski sliko in kratek življenjepis svojega moža Mthata, ki se je liuli odlikoval v vojski, da se ohrani njegov spomin v spominski knjigi avstrijskih vojakov-junakov. Izmed ptic-sclilk so se vrnile k nam pastaričice že 2(j.(febr., kukavica ií8. marca, slavec L aprila, včeraj pa sem videl prvo lastavico. Kukavica se je vrnila letos k nam kaki teden preje, kakor druga leta, ko prihaja navadno še-le prvi teden api'ila. Letos se je menda pač zmotila, ker je našla po hostah še snega in posebno po dragah še dosti, a hrane pa Še nikjer nobene. Letošnja izredno huda zima in velik sneg, ki je ležal od 17, januarja in sl#oraj -do konca marca, nam je močno uničila strni, da so moi'ali marsikatere njive pre-01'ati. Le okoli 'J'ribuč so na nekaterih njivah šenice še dosti lepe. Lani je obrodila pri nas strn slabo, letos bo pa še slabše. 'Zadnji čas se je oglasilo za „Dol. Novice" zopet 5 novili nan)čiiikov, do zdaj toraj že 15 novih. Ljudem prav ugajajo. Iz Drske pri Novem mestu. „Dolenjske Novice" so nam poročale, daje 21. mai'ca uiiul g, Franc Jerman ter bil pokopan v Smihelu dne 23. marca. — Ker je bil rajni dobro znana oseba in daleč naokrog sloveči tesarski mojstei', ki zasluži, da mu oliranimo trajen spomiti, omenim še o njem kot dopolnilo sledeče: Jerman je bil rojen v Ločni 1, 18,">0. Bil je tedaj 07 let star. Pii Jožefu Zupancu v Tojilicah se je izučil tesarskega rokodelstva ter bil oproščen 13. maja 188D. leta kot dobro sposoben tesai'ski pomočnik. Nato je bil potrjen k vojakom. Služil je kot drjgonai', pešec in lovec pri drag. polku št. K), pri C, kr. pešpolku št. 17 in pri lovskem bataljoini št. 33 deset let, sedem mescev in 22 dni; nadalje je služil jui C. kr. bi'ambovskcm bataljonu št. 24 kakor Častniški strežnik dve leti, torej je služil skupaj 12 let, sedem mescev in 22 dni in sicer, kakor pravi njegovo odjiustno ))ismo z dne 31. dec. 1883. iz deželne brambe; zvesto in pošteno. — In kot poštenjak jo Živel in delal Jerman kot jiomočnik in kot mojster celo svoje življenje, dokler nni ni odvzela nekaj mescev pred smrtjo huda bolezen orodja iz utrujenih rok za vedno. Rajni si je prizadeval [lostati v svojem rokodelstvu, katero je ljubil in spoštoval, vedno ])opolnejši in izvrstnejši. Nobeno prilike nt zamudil, da si je pridobival čimveč strokovne znanosti in si priučil tudi tehnične vOde. Postal je pa zares spreten in sloveč stavbeni tesarski mojstei'. S svojo'pridnostjo in Ijubesiiiijo do svojega stanu in poklica, zapušča rajni -lerman pač lep posnemovalni zgled rokodelskim pomočnikom in mojstrom. Ni v Novem mestu, Kandiji in v celem okraju skoro cerkve, šole in vsakovrstne velike in majhne stavbe, ne manjših poslopij, katerim bi ne bil pokojni .lormaii (iveskrbcl tlobi'ega íu triiežnega klobuka. Ker je bilo njegovo ddo zaros solidno iii so bile tiuli cene ziiicine, ni ciida, da si je pridobil povsod na Ki'anjskcin in bližnjetn Hrvatskem splošno spoštovanje in slavno ime. Moëtio ga bomo pogi'eŠali vsi, kei- je .Tcrnian i'avnotako skrbno opi-avljal tudi manjša dela in popiavila. Zato mu botno olji'anili vsikdar Častc6 spomin. Bog niu bodi pa večni plačnik! Pozdrav od jugovzhoda. Kakor di ugi, tako sem tudi jaz žele! Vam, bralcem „Dol. Novic", jiosiati prisi'ćen pozdiav od daljnegajugovzboda. Naznanjam Vam vsem, kateri se še nahajate doma v naši mili domovini, da odkai- sem zapustil mojo rojstno vas, se naliajam se vedno zdrav in Čil kakor sem bil. Obenetii želitn vsem skupaj vesele velikonočne jiraznike^ da bi jih veselo oJjhajali, tako kakor nil, Se eden pozdrav pošiljam vsem slovenskim fantom na jugu, zapadli, severu in \'zhodii do veselega svidenja, kakor tudi vsem fantom in dekletom, iiiožetu in ženam cele Dó-lenjske. Vas pozdi'avlja vse Fr. Kadovan, Korpstelegraphenabti Iz koroške fronte. I'pam, dragi bralci, da mi ne boste zaiiierili, ako vam podam tukaj nekaj vrstic z naše koroške fronte. Predvsem pa se zahvaljujem v iiiienti mojih tovarišev za prejete pozdrave dolcnjskili deklet, kar nam v^siaj nekaj tolažbe dela v teh krutih ćaaili vojne. Mi sc imamo Še primeroma dobro tukaj v teh sneženih velikanih. Zimo imamo tukaj pa še jako ostro. Snega tri do šiii'i metre, punekoii še veř. Veliko tiioi'amo prestati tudi radi plazov, ki so nam hujši sovražnik kot po-lentar. Ampak ujiamo vendar, da bo skoraj konec te grozovite vojne in da se bom» zopet veseli snidli v naši lepi dolenjski domovini. Pošiljamo Vam še, draga dolenjska dekleta, mnogo srčnih pozdravov ter Vam obenem želimo vesele velikonočno praznike. Sjiomnite sc tudi kaj na nas pri delitvi pirhov. Dolenjski Janezi od cesarskih strelcev, sedaj pri visokogorski stotniji. Šenica Josip iz Straže pii Toplicah; Jožef Zupančič Řt.Jernej;Josií) Šinkovec izNovega mesta; Alojz Šei'celj, Meniška vas pri Toplicah ; Karol Lekše, Št. Peter pri Novem mestu. Iz laške fronte. V kiatkem bodo tri leta minula, odkar sem zapustil ljubi dom in se podal med bojni grom. Po dolgem času dobiti! zopet tako priljubljeni list „Dolenjske Novice", da vsáj nekoliko zvem iz domovine. Ako dovolite, cenjeno uredništvo, tudi jaz Vam sporočitii jiar vrstic iz koi'oške ozii'oma i)riiiiorsko-laške fronte. Danes, ko to pišem, marca, je še snega Štiri do pet metrov, v višini 15U metrov; na višjih postojankah seveda še več, Kako težave so tu v i.em gorovju zdaj po snegu s preskrbo živil in nninicije, vé samo týti, kateri poskusi, Na sti'mili višinah stojé raznovrstni topovi vseh kalibrov, akoravno se sedaj toliko ne strelja, ker ovira slabo vreme razgled, ali vseeno kolikortoliko ; stranska pota vsa zasnežena, le glavna pot je prosta; ne jireostaja druzega, kakoi' moštvu na rame, kar se potrebuje, in hajdi v jiostojanke! Največje važnosti je pa za nas žična vspenjača (Dialitseilbahn). Ta ne odreče; iz doline do nas slaba pot, včasili nič, tako, da bi bili odrezani od ostalega sveta; ali vspenjača pa nam do-vaŽa gor redno, kar poti'ebujenio : živež in municijo in to brez najmanjšega truda. Tako imamo, koder so bila popi'cd pota, zdaj predore pod snegom, da liotlimo sem in tja; tudi iilazovi se oglašajo ter zahtevajo tu in tam kako Ži'tev. Ites, kaka razlika pi'oti naši Dolenjski ! 1'i'i nas po navadi vijolice, trobenticc, ali tukaj pa večni sneg. Zdaj še-le *zna človek ceniti dojiiovino, katero je po])i'ed mai'sikaieii prostovoljno zapustil. AU bo v tem oziru po vojski kaj boljše V — KoiiČujetn in Želim vsem zavednim Dolenjcem in Dolenjkam vesele velikonočne praznike doma, kakoi' tudi sotovarišem na bojišču, Z spoštovanjem F. Vide. smarnice. Kei- leios ne izidejo nove Řtnarnice, priporočamo kot zelo praktične; „LurŠkl prizori", na svetlo dal kanonik Anton Žlogai; Izvod y kroni, po pošli '20 vin. več. Prodaja jili knjigai'na Krajec nas). Novo mesto. Samo zlato. Na nebu zlato soliiee, v gorici zlato vince, v [iioŠnjici zlat cekin. Nebo nam daje solnce, nam sohice daje vince, nam vince daje zlat cekin a vse nam daje Bog, lanaz Pucelj. » Loterijske številke. Gradec, I I, aprila 84 8 11 53 12 Krajepisno-zgodovinske črtice iz Belekrajine. Priohiil L. Kolbczeii. Romantično lego Črnomlja, ki je od treh strain obrobljen od vode liki srebrnemu {>iisii, ki obdaja mesto, zelo i)OveliČujc novi krasni most, v čegar sredini bi se pi'av podal na kanieniteni stebru kip presv. Brca Jezusovega, ki blagoslavlja mesto in okolico, ali sicer spomenik kakega za Belokrajino zaslužnega rodoljuba. Tod mostom na mestni strani, kjer prehaja mesto po vrtovih k vodi, je stalo prej kcglišče na vi tu gostilničarja Kolbezna, ki je imel.na onem ki'aju mesnico, kjer je prej stal mestni stolp in kjer je zdaj skedenj g, Ki amariča. Ob vodi se na obeh straneh Dobličice raztezajo par metrov široki travniki takozvane „iaČicc", ki so tik ob vodi obdane z gostim gnjiovjcm, kjei' gnezdijo divje race, povodne kokoskice, povodni kosi; prejšnje čase je bilo odtod slišati pomladna jutra krasno petje slavcev in kosov, ki so gnezdili na mnogobrojnih grmoviii ob vodi; zadnja leta je pa, žal, skoi'0 docela ponehalo njih veselo petje. Od ločkega brega (kjer Ločani živino napajajo) se v 1'avni čili do konca vasi razteza liki liiale grive nekdanji rimski nasip, ki doseže nsjvečjo višino na mestu, kjei' stoji zdaj rojstna hiša žujuiika Kidbezna. Ta stari rimski nasip je služil za obrambo rimske naselbine, ki je stala na sedanjem ločkem okljuku. Kei' dela potok Dobličica s svojim vijugastim tekom neprestaneovinke, takozvane „okljuke" (konienski, pokomendi nem. vit. reda), svibniški, kočevski, Haringov, ločki, vojinski, so ti okljuki kaj pripravni za vojaške utrdbe in mala rimska mesteca (oppida). Ravno polje, semintja valovito, ki se i'azteza od izvirka Dobličiee do njenega izliva pri PriniostkiJ, ki je dokaj i'odovitno, se je starim, praktičnim Rimljanom prav prileglo, da so ondi ustanovili vojaške tabore in naselbine s toplicami. Od treli strani od vode obdano i'avan, so na odprtem kraju preko))ali in zvezali vodo po jarku. Pri prekoi>avanju so zemljo nametavali na notranjo stran tako, da je nad jarkom nastal nasip kot najboljša obi'amba zoper sovražnika, ki je moral najprej vdreti v jarek in nato še čez nasip iiaskakovati. Taka je bila navadna lega rimskih taborov, kar je še zdaj doliro ohranjeno v ločkeni okljitku. Stare izkopanine so dokazale, da so se Rimljani kaj radi pri svojih naselbinah ])oshiževali toplic, kjer so po lončenili kanalih dovajali vodo in jo segreli do poljubne stoiiinje. Tak kanal rimskih toplic je še dobro ohranjen na njivi posestnika ňvajgeija v ločkem okljuku. Od Črnomlja ob Dobličici navzgor pride za loČkim Haringov okljuk, kočevski, svibniški in nato komcnski, ki se posebno odlikuje po temnem gozdu vitkih smrek, ki delajo krás okoïïci in poživljajo razgled. Ti smre- kovi gozdički se kaj jnilegajo za poljem, kaťerega deli potok. IVijetni izprehodi do Jfanižarice izvabijo črnomaljske lovce, da poskušajo svojo srečo na divjih racah, ki v jatah plavajo in obletavajo teimiozelcne bregove komenskcga okljuka in plašno zlxížé čez Kanižarico in jernejsko polje dalje v dobličko ali jelševiiiško jezerce, (la ondi v gostem bičju ob vodi najdejo varnega zavetja. Zares mikavni Sir izpiehodi iz tJrnomlja proti Svibnikn in dalje na Stražni-vrh in Jlaverl in odtod čez dobličko goro, Jcrnejo vas in Kanižarico nazaj. Kakoi-poševna stena sc dvigajo pred tabo Male in Velike Rodine, Rožič\'rh in SLražnivrli s svojimi preleitimi vinogradi in belimi zidanicami, ki izgledajo kakor ulice i^o gori raztresenega mesta. LiČne cei'kvice vmes dajejo naravni lepoti idealni značaj in nehote dvigajo tvojo dušo k občudovanju žive vere naših pradedov in umetniškega čuta za naravno lepoto, ker so si znali izbrati tako pripravna mesta za hišo božjo, kjer bi se vezala naravna lepota krajev z nadnaravnim veličjeiii božjim. Tu navajam kot prvo cerkev svete Marije Magdalene v Tuševem dolu, kjer preiiaja ravno polje v vinske gorice; cerkev svetega Miklavža v Sti'ažnem vrhu ob cesti na koncu strmega klanca med vinogradi, koder je bil prej velik prevoz vina s konjsko pri-jirego iz Črnomlja v Kočevje in ribniško i/olino. Izredno krasno lego ima cerkvica sv. Vida v doblički gori, ker leži v sredi pobočja mijd vinogradi in zre pod sabo kot si'ebi'ii pas vijočo se Dobličico, ki nastopa iz dveh pritokov, ki se stekata iz doblič-kega in jelševniškega jezerca. Med tema pritokoma se razteza jernejsko in jelšev-niŠko polje, ki pi'ehaja po bregovih in smrekovih lozaii v svibniško in kočevsko polje. tJerkev sv. Jakoba v Malih Rodinalt in iMarije Pomočnice v Vel. Rodinah ležita istotako med vinogradi z belimi zidanicami in rujavinii hišicami in gledate poleg sebe kočevske in slovenske mejaše. Kot krona nad vsemi se dviga ita levi cerkev sv. Križa na Grodezbergu, po koje sredini teče meja med črnomaljsko in kopiivniško žnpnijo, odkoder je preki'asen j'azgled po vsej Belikrajini in se lahko našteje 50 cerkva. Najvišje med njimi pa stoji cerkev sv, Frančiška Ivsaverja na Friedensbergu nad Planino, ki je najvišji vrh v Belikrajini (1048 'metrov). Zaniuiiv je ta najvišji vrh (belokranjski Triglav^ z božjepotno, nekdaj slovečo cerkvijo sv. Frančiška Ksaverja, V 17, in 18. stoletju so zelo častili tega svetnika, kot pomočnika zoper nevihte in hudourjt Kakor še zdaj atari Ijndje pi'ipovedujejo, je stala na kraju, kjer je zidana cerkev sv. Frančiška, jama prepadiiica, odkoder se je dvigala megla, ki je napravljala točo in poškodovala;vso okolico; vzroka tedaj dovolj, da so sv, Frančišku posvetili ta kraj, ki leži na kočevskem ozemlju in je ob cerkvenih slovesnostih bil dobro obiskan od Kočevarjev, Kranjcev in Hrvatov, ki so se ondi shajali med košnjo osobito radi kupčije s kosami. Žal, da je ta nekdaj sloveča božja ]iot zaspala, ki ima toliko privlačne sile za turiste, izletnike, priiodo-slovce, sploh ljubitelje lepe narave. Odtod se ti odpre razgled po vsej Belikrajini in Hrvaškem dalje do Zagreba, do bosenskih hribov in Kleka, dalje Čez Goijance in Zapiaz na Štajersko, Čez kočevske hribe do Nanosa na Notranjskem, čez ljubljanski grad na kamniške jjlanine, na Grintovec in Triglav. Poleg cerkve še stojé razvaline, pet ali Šest poslojnj in stanovanja za duhovnika, ki je gori bival na strmem liribu tri četrt ure iioda nad vasjo in župnijo kočevsko Planino. Hrib je bil nekdaj ves obraščen z mogočnimi bukvami in romarska pot se je vila v dolgem oviidtu navkrebei". Zdaj je hrib precej presnažen in lei)a senožet s sočnato planinsko travo in pašo se razteza z zdravim gorskim zrakom, priporočljiva izletnikom in vsem, ki iščejo zilravja in razvedrila v svežem planinskem podnebju. Kako so nekje v Belikrajini lisico lovili. Oilkar je vojska, imajo tudi lisjaki in lisice večjo prostost, vs.ij menda znajo, da so naši lovci v vojski, naše puške pa pri glavarstvu, zato so pa l(diko bolj predrzne i)i prihajajo večkrat po svoj plen kar v selo. atari lisjak je ilobro vedel, da ima naš liregar lepe in debele kokoši in kokote, vsaj jih je večkrat videl, kako so se pasle pod njegovo hišo, zato se mu je zahotelo j)o njih. Vedel je pa tudi dobro, da spijo nad svinjakom, in si je mislil, samo dober skok, pa sem na svinjaku in mastna kokošja pečenka mi ne uide. Pa se priplazi ponoči tiho pod svinjak in skoči nanj — da zna dobro skakati, je znano, vsaj spada v pasjo vrsto — toda zmotil se je. Ker svinjak ni bil popoden, skočil je namesto na svinjak — v svinjak. Z njim vred pa je padla od samega stialia tudi kokoš. Kako blizo je imela zdaj zvitorepka svojo pečenko. Samo skočila bi bila na-njo in ji zavila vrat, pa bi se mastila z njo. Toda tega ni storila, ker si je mislila, kokoš bi zakrevčala in me izdala. Ko zjutraj tiaš gospodar Bregar vstane in gre mimo svinjaka,' začuje v njem nenavaden glas in si misli, kaj bi neki bilo to. Ko odpre malo vrata svinjaka, pa zapazi v njeni v eneni kotu lisico, v drugem pa kokoš. Hitro gre povedat svoji družini, kako nenavadnega gosta so dobili ponoči v hlev. Mož je pa tudi hitro naredil načrt, kako bodo sovražnika kokoši in kokotov šundrali. Svojima hčerama, Marici in Katici, da vsaki motiko v roke in njima naroČi; Jaz bom svinjak odprl, in ko skoči iz njega lisica, pa ji z motiko glavo odsekajte. In ko res odpre vrata, tedaj skoči ven -— in hči ji odseka glavo. Toda komu? Kokoši! Pa so imeli tisti večer pri Bregarju dobro večerjo, kokošjo pečenko. Kaj pa lisica? Ta je ostala v kotu in si je mislila; naj poskusi naj)))'Vo kokoš svojo si'ečo, in Če ta odnese srečno svojo glavo in kožo, bom z drugim skokom pa jaz iz svinjaka. Toda naš Bregar ni odprl drugič vrat, ker se je bal, da mu morda še lisica popiha iz njega. Vzel je rajši roglje aH gnojne vile in je od zgoraj svinjaka šumiral lisico. /iibvula. Zii ljuticznjivo izknznno softiitjo iio-vodom smrti tmio [iroljubljcne hicre, WBtrc in svnkiiijcl ^o^po Mirni Wimraer roj. MogoUč in 7,a mnogobrojno iíprcuistvo k njencnni lirorarenui grobu, so iiíijpriKrínejSo za-livaljiijenio mil g, ijrostu, ptei. diibovšOini, blagurudniii) gg. nrAclcikoni, dragiii) me-áÍBtiom ju VBCtii, ki HQ polastili tiašo rtýiiko un /.ftduji poti. Osobito izrokfliiio inkrono Zíibvslo iirîiiittiiju, blag, gospodu dr, J. .StrnSok-u za njegov poittvoTalni trud ob težki boicztii na^e ncpombuG umrlo. Žalujoči rodbini: Mogolič in Pakiž. NOVOMliSTd, 16. aiirihi 1^17. Izšla je koračnica za klavir Živel našpešpoll{„CESjlR]EiIIČ" zložila Ervina Ropaš. — Dobiva se v knjigarnah J. Krajec nasi, in Urban Horvat v Novem mestu in pri skladateljici vKandiji pri Rudolfovem za ceno 2-tii) K, po pošti 2r> vinarjev več, js-ai KostanjBU les od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan all v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka: : : J. POGAČNIK i : Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.