Poštnina plačana v gotovini!
ODVETNIŠKA PISARNA
GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA ZA SLOVENIJO
Štev. 1.—4.	V Mariboru, mesca aprila 1929.	Leto XVI.
Vsebin/a: 1. Naš dom (Dragotin Gilčvert). 2. Delavske zbornice v Jugoslaviji (Filip Uratnlik). 3. Zakon o odvetnikih (dr, R. Fa-ninger). 4, Prva slovenska odvetniška kandidatinja v Jugoslaviji. 5. Legitimacije po § 31 c. p. r,. v nevarnosti? 6. Razno.
Naš dom.
Zrno dlo zrna pogača,	Po otvoritvi Delavske in na-
Kamen do kamna palača.	meščenske izbiomice za Slo-
venijo. ' Dragotin Gilčvert.
= Izhaja vsak mesec. = Naročnina stane za celo leto 48 dinarjev. — Posamezna številka 4 dinarje.
Uredništvo in upravn štvo Aleksandrova cesta št 16. Dopisi morajo biti podpisani :--- ■ in frankovani. ---
Nova palača Delavske in nameščenske zbornice v Ljubljani.
Veličastno se dviga v sredini bele Ljubljane — v prestolici Slovenije — tam v lepi in široki Miklošičevi cesti poleg palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in nameščencev ter nedaleč od palače Pokojninskega zavoda za nameščence, nov socijalni dom, palača Delavske in nameščenske zbornice.
Z žulji in znojem prisluženi, od ust pritrgani prispevki tiče v tem veličastnem poslopju.
Trdino stoji pred nami čuvar interesov delavcev in nameščencev. Viden jle sad1 idejnega stremljenja strokovnih organizacij.
To naše zatočišče, žarišče prosvete in naše skupno svetišče, doseglo je delavstvo in nameščenstvo s trudapolnim delom in z velikimi žrtvami.
Kdor je bil vsaj zadnjih 10 let organiziran, ta je lahko posebno ponosen na naš skupen dom. Organi-ziranci namreč niso prispevali k tej stavbi le zakonitih prispevkov, temveč mnogo več. Oni so prispevali
poleg zalk. prispevkov za Delavsko zbornico še posebej v svoje strokovne organizacije 4—Škrat višje denarne zneske, katere so težko utrpeli. Poleg tega pa so nekateri žrtvovali svoj prosti čas in duševne sile za dosego skupnih uspehov.
Voditeljem tega pokreta gre še posebno priznanje za vse dopninešene žrtve, za železno vztrajnost in smotreno delovanje. Ne bodemo mogli vseh zaslužnih borcev zapisati z zlatimi črkami v spominsko knjigo Delavske zbornice, temveč vtisnimo si jih z globokim spoštovanjem in iskreno ljubeznijo v dno naših hvaležnih src.
Plemenit človek deluje med ljudmi, ustreza njih željam in zahtevam, zato pa tudi zahteva isto od njih.
Še pred desetletji so bili nameščenci in delavci praznih rdk, povsem nezaščiteni, ko so idejni organizatorji pričeli orati pusto ledino na organizatoričnem polju. Prežeti globoke ljubezni do svojih sotrpinov,
šli so na težavno delo. Ustanavljali so društva, spojili ista v strokovne organizacije in slednje združevali v Zvieze. Vise to je bila podlaga za zaščitne zakone. Iz teh so vzklile prve bilke za zaščitno zakonodajo za nameščence in delavce.
Za ustanovitev Delavskih zbornic je bila najprej podlaga znana naredba z dne 21. maja 1921, potem pa Zakon o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922. Ta je še le legalnim potom omogočal razmah in vres-ničenje idej naših prvoboriteljev za ustanovitev naših legalnih in od zakonodaje priznanih zastopnic Delavskih zbornic.
Od leta 1921 do 1924 Delavske zbornice niso mogle vršiti svojega programa, ker niso mogle pobirati tozadevnih materijelnih sredstev. S finančnim zakonom od leta 1924 in 1925 pa je bilo dovoljeno pobiranje prispevkov. jS tem so bile omogočene zlasti volitve za Delavske zbornice, ki so se izvršile za Slovenijo dne 7. februarja 1926.
Po čl, 36 pravil Delavske zbornice je bilo izvoliti 60 delegatov za skupščino v ločenih volilnih skupinah in sicer: I. 50 članov od obrtnih in industrijskih delavcev in II. 10 članov od privatnih nameščencev.
V	skupini I. bilo je vpisanih v volilne imenike 75.102 volilnih opravičencev, oddanih je bilo 56.217 veljavnih glasov in vloženih 5 kandidatnih list, na katerih je bilo izvoljenih 50 kandidatov in 50 namestnikov iz vrst delavcev.
V	skupini II. je bilo vpisanih 9780 volilnih upravičencev in ker so vložile vse pri Delavski zbornici registrirane organizacije privatnih nameščencev dogovorno le 1 kandidatno listo, bili so proglašeni vsi postavljeni kandidati za izvoljene in sicer 10 članov in 10 namestnikov plenuma Delavske zbornice iz Vrst privatnih nameščencev.
S tem so bili podani zakoniti temelji za redno poslovanje skupščine in upravnega odbora Delavske zbornice, ki naj bi delovala na uresničenju programa, katerega so si strokovne organizacije začrtale.
Kdor v tej pomembni dobi ni bil organiziran, ta ni prav ničesar prispeval k idejnemu pokrctu nameščen-stvai in delavstva. Dotičniki torej tudi nimajo nikake zalslUge nia novi stavbi — na tem vidnem templju strokovnih organizacij. Ako bi bilo šlo po pojmovan nju teh brezbrižnežev, ki niso imeli nikakega smisla za skupno delo ter niso polagali primerne važnosti v moč solidarnosti in organizacij, ne imeli bi mi danes Delavskih zbornic in pred nami ne bi stali »Naši domovi«. Delavstvo in nameščenstvo bi se po krivdi teh »nevernih Tomažev« in duševnih lenuhov še vedno nahajalo brez moči, brez siocijalhe zakonodaje, zapostavljeno in zasužnjeno, kakor je bilo pred1 30 leti.
Stavba nosi naslov »Delavska zbornica,«. Na prvi pogled ni prav točna ta označba za dom, pod kojega streho se nahajajo uradni prostori raznih sekcij za delavce in nameščence.
Že sam zakon predvideva dve posebni kategoriji delegatov (za delavce posebej in nameščence posebej) in ločene volitve istih za plenom D. Z,
Napis na pročelju palače bi se moral glasiti:
»Delavska in nameščenska zbornica.«
Ta napis najdemo na palačah Delavskih zbornic tudi v nekaterih mestih sosednih držav. V tem smislu
se je glasil tudi predlog delegatov Narodnega kluba v skupščini D. Z,, kateri je bil v zakonu utemeljen,
Ako pogledamo nazaj na razvoj Zbornic gospodarskih krogov, najdemo tudi pri istih namesto prejšnje »Trgovske zbornice« sedaj skupno Zbornico za trgovino, obrt jn industrijo (T. O. I,). Ločene pa so Odvetniška, Notarska, Zdravniška zbornica itd.
Neorganizirane nameščence in delavce lahko sicer spravi obstoječi nate lov na palači »Delavske zbornice« v dvom, je-li to dom samo' za delavce, ali pa sme prag te palače prestopiti z istim nravom še kdo drugi?
Toda organizirane nameščence in delavce ta skrajšana oblika naslova »Delavska zbornica« ne bode motila, da ne bi gledali s polnim zaupanjem in z vso iskrenostjo na naš skupen dom, ker ta streha, pokriva naše skupne interese, kjer je ognjišče obeh kategorij delavstva.
V	smisllu § 36 zaikona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922 se smatra za delavca ali nameščenca vsakdo, brez razlike spolih:, ki daje svojo telesno ali duševno delovno moč v službo tretjim osebam, bodisi za nagrado (plačo), bodisi zaradi lastnega izučevanja, kolikor ni ta služba (javnopravnega značaja.
Kdor vrši službo po pretežni večini s fizično močjo, tegai uvrščamo praktično' med fizične — manuelne delavce, n. pr. delavstvo po industrijah, rudokopih itd.
Kdor pa redoma izvršuje pretežno duševna opravila ter je za to mesečno plačan, odnosno ima uradniški značaj, kakor je pač služba, ta spada v vrsto duševnih delavcev ali nameščencev. (Glej tudi razmo-trivanjla k § 1 Pok. zakona). Med slednje spada tudi pisarniško osobjjie, zlasti uradlništvo po industrijskih pisarnah, po odvetniških in notarskih pisarnah, urad-ništvo denarnih zavodov itd.
Člani obeh kategorij so torej v gornjem: širšem pomenu besede označeni kot delavci. Le tako je umljiva označba naše socijalne institucije, kakor tudi nje palača »Delavska zbornica«. Po taki razlađi za-monete biti obe skupini telesnih in duševnih delavcev s to skupno označbo zadovoljni.
Radi tega pa se vesele i prvi i drugi otvoritve palače Delavske in nameščenske zbornice, katero pozdravljamo kot »Naš Dom« z željo, da bi na tej veličastni stavbi mogočno plapolala zastava ter bodrila in vabila delavstvo in nameščenstvo k skupnemu in smotrenemU delu.
Slavnostni dnevi v Ljubljani.
Svečana otvoritev palače D. Z. je bila določena za nedeljo, dne 17. februarja 1929 ob pol 11. uri. ’Svečanost ise je imela proslaviti tudi s 4dinevnim intenzivnim delom v Ljubljano došlih delegatov in drugih odposlancev.
Vk]|jiub skrajno nevarni vožnji in hudemu mrazu zbralo se je v teh dneh lepo število delavskih in na-meščenskih zastopnikov, delegatov strokovnih organizacij in D. Z. Iz Beograda je dospel v Ljubljano centralni tajnik D. Z. g. dr. Živko Topalovič.
V	petek, dne 15. februarja je imel konferenco centralni tajnik D. Z. g. dr. Topalovič z vodstvom Pokojninskega zavoda, na to predavanje, popoldne pa se je vršila seja Upravnega odbora D. Z. V soboto dne 16. februarja se je vršila
»Anketa o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev«,
katere so se udeležili zastopniki vseh Delavskih zbornic v državi, Pokojninskega zavoda, Zbornice T. O. L, katero sta zastopala gg. dr, Windischer in dr, Pless, Suzor je bil zastopan po ravnatelju g. dr. Glaserju, nadalje številni delegati organizacij privatnih nameščencev iz vse države ter drugih korporacij. Ministrstvo za socijalno politiko je zastopal g. dr, Tujkovič.
Anketo je vodil predsednik Saveza privatnih na-mještenika v Zagrebu g. Vladimir Pfeifer, Anketo so pozdravili, odnosno na njlej referirali tajnik centrale D. Z. v Beogradu dr, Živko Topalovič, tajnik D. Z. za Slovenijo Filip Uratnik, podpredsednik Pokojninskega zavoda Evgen Lovšin, za ministrstvo za socijalno politiko dr, Tujkovič, nadalje dr. Obersnel kot predsednik Zveze društev privatnih nameščencev za Slovenijo in član načelstva Pokojninskega zavoda v Ljubljani, potem ravnatelj Pokojninskega zavoda dr, Sagadin, podravniatelj dr, Vrančič in d'rugi. Obravnavala so se vsa najvažnejša vprašanja pokojninskega zavarovanja, zlasti pa osnutek novega zakona, kakor je bil izdieian od Pokojninskega zavoda v Ljubljani, med drrgim tudi vprašanje, da se pokojninsko zavarovanje razširi na vso državo. (O poteku in sklepih te važne ankete, pri kateri so sodelovali prvi strokovnjaki iz države, bodemo obširneje poročali v bodočih številkah našega lista.)
Popoldne se je vršila konferenca prosvetnih referentov D. Z., seja odbora centralnega tajništva D, Z. in seje klubov delegatov plenuma D. Z,
V	nedeljo, dne 17. februarja 1929 dopoldne je bila na slovesen način izvršena otvoritvena svečanost, popoldne pa so se vršile klubske seje in zvečer koncert v dvorani D. Z.
V	pondeljek, dne 18. februarja 1929 se je vršila skupščina D, Z., pri kateri je bilo med drugim na predlog tajnika g. Uratnika sklenjeno, da D. Z. prispeva 50.000 Din k akciji za nujno pomoč gladujo-čim revežem.
Elementarne sile
so povzročile, da se teh važnih posvetovanj in svečane otvoritve niso mogli udeležiti vsi delegati iz Dalmacije in dla je ostalo na potu, oz. doma nekaj delegatov iz mariborske oblasti.
Ljubljanska in zagrebška železniška direkcija se je tiste dni borila s katastrofalnimi snežnimi zameti. Dne 16. februarja 1929 je doneslo časopisje vesti o novih snežnih zametih, o orjaških plazovih in železniških nesrečah. Med Celjem in Zidanim mostom je bil vsak promet za 24 ur ukinjen, ker so la vine na progi že segale do brzojavnih žic ter so zlasti pri Laškem prihrumele nove lavine ogromnih dimenzij, ki so zasule dve tretjini Savinje, Za 16. februarja 1929 se v Maribor ni pričakovalo nobenih vlakov iz juga. Na Koroški progi je zasul ogromen plaz progo med Št. Lovrencem in Ribnico v dolžini 300 m in sicer 12 m na debelo. Maribor je bil odrezan od Ljubljane. Bo očiščenju proge iso pričeli prihajati v Maribor vlaki s 16-do 20,urno zamudo.
Vsled teh nepričakovanih elementarnih pojavov so došli v Ljubljamlo le oni delegati, kateri so se odpravili na nevarno potovanje že pred 15. februarjem
1929. Oni pa, ki so odišli pozneje, so došli le do Celja. Mnogo odposlancev strokovnih organizacij iz mariborske oblasti je vsled teh nepredvidljivih ovir moralo zadnji hip opustiti nevarno potovanje v belo Ljubljano in le v duhu slediti bogatemu programu te stanovske svečanosti.
Otvoritvena svečanost.
V največjem snežnem metežu, ko so na progah orjaški plazovi prehiteli drug druzega ter povzročili katastrofo za katastrofo, so se zbrali v nedeljo', dne 17. februarja 1929 proti 11. uri v Delavski zbornici številni predstavniki oblasti, korporacij ter zastopniki nameščenstva in delavstva. Prostori D. Z., zlasti dvorane, so bili prenapolnjeni.
Osebno so prisostvovali zlasti: gg. dr. Tujkovič kot zastopnik ministra za socijalno politiko g. dra Drinkoviča, Veliki župan za ljubljansko oblast dr. Vodopivec, nadalje dr. Brecelj v zastopstvu ljubljanske oblasti, dr, Puc Dinko kot mestni župan ljubljanski, dr, Glaser kot predsednik Suzor-a (Središnji ured za osiguranje radnika), Miha Krek, predsednik O. U. Z. D. (Oklrožni urad' za zavarovanje delavcev), zal zbornico T. O. I. predsednik Ivan Ogrin ter glavni tajnik dr, Windiischer, načelnik rudarskega urada dvorni svetnik Stergar z nadlsiv e trnkom Pehanijem, dalje delegati vseh Delavskih zbornic v držafvi — razen splitske — s centralnim tajnikom dr, Živkom Topa-lovičem.
Pismeno pa so otvoritev pozdravili ter opravičili odsotnost gg. vladika - ljubljanski knezoškof dr. Bonaventura Jeglič, Veliki župan mariborske oblasti dir. Schaubach, župan mesta Maribora dr. Juvan in mestni komisar vladini svetnik dr. Mencinger. Vsi ti visoki predstavniki oblasti so v daljših in krajših pismih prisrčno čestitali Zbornici k novemu dotmu.
Slovesnost je pričela ob 11. uri z uspešnim nastopom pevskega zbora »Grafike«, ki je odpela; dvoje delavskih pesmi ter žela za to buren aplavz.
'Slovesnost je otvoril predsednik Delavske zbornice g. Melhior Čobal, z dlailljšim govorom na prisotne, katere je prisrčno pozdravil. Prečitani so bili tudi pismeni pozdravi, od katerih priobčujemo le pismo g. ljubljanskega
knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča,
katero se glasi '
»Zborovalcem v Delavski zbornici!
Današnjega Vašega dne se tudi podpisani srčno veselim. Prav iz srca čestitam snoštovane-mu delavstvu za ta napredek, za to veliko pridobitev.
Sedaj boste lažje proučevali delavsko vprašanje, lažje spoznali njegove naravne pravice, lažje določevali korake v njihovo dosego, pa tudi lažje uravnavali vse sklepe tako, da bodo v soglasju z naravnimi pravicami drugih stanov.
Pozdrav in blagoslov!
V Ljubljani, dne 17. februarja 1929.
Dr, Anton Bonaventura Jeglič, škof.«
Vsi pozdravi so bili sprejeti od navzočih z velikim nlavdušenjem in viharnimi pozdravi.
Tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik je ilmel na bo lep govor, v katerem je izrekel zahvalo višem1, ki so pri tem delu (sodelovali. Prva zahvala gre deltu, ki ustvarja vse in ki j!e ustvarilo1 tudi bo. Zahvala gre zlasti onemu neznanemu junaku, slovenskemu delavcu, iz katerega truda je vstal ta diom. (Prisrčne ovacije in dolgotrajno odobravanje. /
V imenu ministra za sooijalno politiko g. dr, Drinkovica, ki je bil zadržan, je pozdravil in čestital k otvoritvi g, dr. Tujkovic.
Na to so imeli krasne govore gg. Veliki župan dr. Vodopivec, mestni župan ljubljanski dr. Dinko Puc, podpredsednik Zbornice T. O. I. Ivan Ogrin, glavni tajnik iste dr. Windischer, dr. Brecelj kot zastopnik ljubljanske oblasti, generalni tajnik Delavskih zbornic dr. Živko Topalović iz Beograda.
Visi govori so bili z velikim navdušenjem in viharnim ploskanjem od navzočih sprejeti. Ne dopušča nam prostor, da bi vse krasne, globoko zasnovane govore odličnih predstavnikov oblasti in prijateljev namieščemstva in delavstva dobesedno ponatisnili. Dovoljeno pa nam naj bode, da objavimo tehten in velepomemben govor Velikega župana ljubljanske oblasti, govorjen z oficijelne strani, z odločnimi in prepričevalnimi besedami, ki je vzbudil splošno pozornost ter je bil od prisotnih z velikim aplavzom prav živahno pozdravljen.
Govot Velikega župana g. dr. Frana Vodopivca.
Spoštovana gospoda!
Pomemben dan praznuje danes slovensko delavstvo. Dobilo je svoj dom, dobilo je svoje ognjišče, okrog katerega se bo zbiralo, kakor se rodbina zbira okrog svojega ognjišča. Legalno zastopstvo delavstva, Delavska zbornica in njene institucije so dobile dom, iz katerega bodo tem uspešnejše razvijale svoje delovanje v korist delavstva. Še pred 20 leti ni bilo mogoče misliti na to, da bi slovensko delavstvo kdaj doseglo ta cilj, toda že v desetih letih obstoja naše mlade države je pridobilo eno socijalno pravico za drugo in doseglo je tudi Delavsko zbornico. To je velik uspeh legalno organiziranega delavstva, ki se z legalnimi sredstvi bori za svoje pravice.
Nekateri so mislili, da je sedaj prišel ugoden trenutek, da se socijalne pridobitve, ki jih je delavstvo težko pridobilo, zmanjšajo. Toda to so le želje posameznikov.
Tu ne gre za izraz širših gospodarskih krogov, ki se zavedajo, da je zadovoljen delavec predpogoj uspešnega dela in ki ne nameravajo okrnje-vati doseženih delavskih pravic.
Saj se je naš modri vladar sam v svoji pro-klamaciji spominjal izmučenih in utrujenih, toda še vedno patrijotičnih ljudskih množic in je ravno trpljenje teh množic napotilo vladarja do zgodovinske odločitve.
Mislim, da je nastopil čas, ko bodo nastali novi viri dela in zaslužka. Z mirnim pogledom v bodočnost se lahko udaste v miru vsemu svojemu veselju nad svojim novim krasnim domom. Ta dom naj Vam daje novo pobudo za zboljšanje Vašega delovnega položaja. Delavski zbornici pa iskreno čestitam in želim, da še nadaljuje uspešno delo.«
Predsednik D. Z, g. M, Čobal se je v zbranih besedah prisrčno zahvalil' govornikom za pozdrave in pomemhna izvajanja. Navdušeno ploskanje navzočih je pričalo, da je predsednik Čohal govoril iskrene besede iz srca vsega delavstva in nameščenstva.
S tem je bila otvoritvena slavnost končana. Predstavniki oblasti in korporacij ter delegati strokovnih organizacij so si na to ogledali prostore nove palače, ki pom e n ja krasen uspeh za vse strokovne organizacije delavstva in nameščenstva, za njih plrvoboritelje in za našo skupno zakonito predstavnico, Delavsko zbornico.
Palača Delavske zbornice v Ljubljani stane nad 7 milijonov dinarjev, V isto sta vložili obe samoupravni delavski instituciji — Delavska zbornica in Borza dela — nad' 3 in pol milijone dinarjev, torej polovico zazidanega kapitala.
Zgradbo v tem obsegu je bilo možno dograditi le nia ta način, da se je ta gradbena akcija Delavske' zbornice zdlružila s stanovanjsko akcijo mestne občine ljubljanske, ki je šla Delavski zbornici pod vodstvom g. komisarja dr. Antona Mencingerja in g. župana dr. Dinka Puca v vsiakem oziru na roko.
V	palači Delavske zbornice so v pritličju prostori Delavske zbornice, Borze dela, Izseljeniškega urada,, Oblastne Inšpekcije dela, Javne kuhinje in brezalkoholne gostilne ter prostori krasno se razvijajoče knjižnice in čitalnice Delavske zbornice.
V	prvem nadstropju imajo prostore delavske kulturne in strokovne organizacije vseh smeri.
Na dvorišču palače so prostori za pevska društva im godbo ter lepa dvorana z odrom. Poleg vsega tega se je našlo v zgradbi, ki jo moramo imenovati v resnici palačo, še prostora za 28 stanovanj.
Delavski dom v Celju.
V	Celju je kupila Delavska zbornica za Slovenijo poslopje bivše celjske okoliške šole in ga popolnoma prezidala. Zgradba stane 800.000 Din ter je dograjena s sredstvi Delavske zbornice. V lično prenovljeni stavbi so nameščene podružnice Javne borze dela ter strokovnih in kulturnih organizacij v Celju.
Tudi za novi dom v Mariboru se pridno zbirajo sredstva. Dosedaj je v ta namen zbranih nad 1 miljon dinarjev. V zadnjem času se izdelujejo načrti ter vrše pogajanja za zidanje palače, kjer bi dobili nameščenci in delavci primerne prostore za Ekspozituro Delavske zbornice v Mariboru, Borzo diela, razne strokovne organizacije itd. Tudi ti načrti se bodo v doglednem času uresničili, da bodo zgradbe v Ljubljani in Celju dobile sestro tudi v Mariboru. Kako bode izgledala ta stavba v Mariboru, bode odločila bližnja bodočnost.
Iz slik ob pričetku in na koncu tega priobčila razvidimo impozamtnost palače Delavske zbornice v Ljubljani in lepo stavbo Delavske zbornice v Celju.
Kar kdo dobro postavi,
Ne more biti porušeno!
Poslopje Delavske in nameščenske zbornice v Celju.
..........................milu..um....muhi.............................................
Delavske zbornice v Jugoslaviji.
Filip Uratmiik, tajnik Delavske zbornice.
Zakonito podlago za organizacijo naših Delavskih zbornic tvori naredba z zakonodajno močjo z dne 21. maja 1921, ki je prišla kasneje v celotnem, obsegu v zakon o zaščiti delavcev, Zakon o zaščiti delavcev je izšel, kakor znano, lerta 1922.
Po tem zakonu obstojajo Delavske zbornice iz 60 izvoljenih delegatov, od kojih odpadle na nameščence 10 in nia delavce 50 delegatov, ki volijo iz svoje snedle 12-članski upravni odbor, ki vodi tekoče posle zbornice.
Delavske zbornice so pričele s svojo delavnostjo v januarju 1922. Delegati prvih, takozvanih provizoričnih Delavskih zbornic, so bili imenovani od ministrstva za socijalno politika na predlog delavskih strokovnih central. Začasne Delavske zbornice niso smele pobirati od delavstva nikalkih prispevkov, temveč so bile odvisne od državnih subvencij. Te dlržavne subvencije pa so bile tako neznatne, da so zadostovale komaj za konstituiranlje, za vzdrževanje naj-skromnejšega aparata so bile že premajhne. Zlasti pa je bilo nemogoče izvesti s temi subvencijami volit ve in spremeniti s tem zbornice v definitivne. Razumljivo je, da pri tem položaju začasne delavske zbornice niso mogle razviti delavnosti, kakor je predpisano zbornicam po zakonu. Obstojala je nasprotno velika nevarnost, dla bo cela institucija zamrla,, še predbo je pričela živeti. Šele finančni zakon iz leta 1924 in 1925 je dovolil, da smejo tudi provizorične Delavske zbornice v svrho izvršitve volitev predpisati in pobirati prispevke od delavstva in nameščen-stva. Sedaj so mogle zbornice izvaliti svoje zakonite organe in započeti z večjo intenzivnostjo svoje delovanje.
Danes obstojta v državi v celoti šest zbornic. Njihovi sedeži so: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, No-
vem Sadu, Sarajevu in Splitu. Vse zbornice so danes definitivne..
Prispevek za Delavske zbornice znaša tedensko 0.3°/» zavarovane mezde, to je 1.5 do 4.5 Din mesečno in se pobira preko organov bolniškega zavarovanja zajedno s prispevkom za to zavarovanje, število članov posameznih zbornic je razvidno iz sledeče sestave:
Delavska zbornica:	Članov:
Zagreb	150.777
Beograd	78.837
Ljubljana	79.683
Novi Sad	77.184
Sarajevo	62.024
Split	26.101
Skupaj 474.606
Med nalogami, ki jih predpisuje zakon Delavskim zbornicam, jle najvažnejša ta, dla imajo podajati državnim in samoupravnim zakonodajnim in upravnim oblastem v vseh vprašanjih socijaline politike svoja mnenja in predloge. Razumljivo je, da morejo 'biti ti predlogi in taka mnenja saimio v tem slučaju dobro premišljeni, tako stoje Delavske zbornice na eni strani v ozkih zvezah s strokovnimi pokretom, kojega želje in stremljenja' so najboljše merilo za želje in stremljenja delavstva in naimeščenistva, na drugi strani pa, če ta stremljenja in gospodarske ter soici-jalne pojave, kojih se dotikajo, temeljito proučijo.
Iz slednjih razlogov je najvažnejša naloga Delavskih zbornic, da proučujejo gospodarsko 'in socijalno življenje s posebnim ozirom na interese svojega članstva in da ustvarijo v ijlavnosti razumevanje za te zahteve. Zelo važno je, kako presoja javnost razne politične in socijailne probleme.
To javno mnenje je v politiki velesila zase. Kapitalistični in podjetniški svet je to že zdavnaj v polni meri razumel in uvaževal in je ustvaril v trgovskih
in obrtnih zbornicah organe, ki uplivajo že od nekdaj zelo izdatno na politično javnost, Šesto v škodo delavstva. Tu naj ustvarijo Delavske zbornice potreben protiutež. To je posebno tam potrebno, kjer so strokovne in politične delavske organizacije še slabe tako, da ne morejo vršiti te važne naloge v dovoljni meri.
Potrebno predpripravo za študij soeijalnih in gospodarskih vprašanj tvori statistično delo zbornic. V naši državi je državna statistika še nezadostno razvita. Zlasti nezadostno' je razvita socijalno politična statistika. Pri tem položaju so poklicane delavske samoupravne organizacije, da izpolnijo to vrzeli.
Delavske zbornice so sestavile skupno z Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev statistični program, ki obsega naslednje točke: Zbiranje podatkov o razvoju strokovnega pokreta, o mezdnih gibanjih, o delovnem času in višini delovnih mezd, o gibanju prebivalstva v zvezi s problemom brezposelnosti, o gibanju draginje, o številu in sestavi delavstva, zaposlenega v trgovini, obrti in industriji, o zdravstvenih razmerah delavstva, o gospodarstvu državnih samoupravnih organov in raznih industrijskih skupin.
Naj podčrtamo, da vse to delo nima samo teoretičnega pomena, kakor 'bi se na prvi pogled zdelo, temveč da je izredne praktične važnosti. Samo par primerov naj nam to Osvetli.
Ko je bil v Narodni skupščini v razpravi zakon o izenačenju davkov, so bile tudi naše Delavske zbornice činitellj, ki je pomagal prepričati z zbranim statističnim gradivom merodajna zakoniodavna zastopstva, da so delavci in nameščenci v naši državi nadvse krivično obdavčeni. Nov davčni zakon je prinesel delavstvu v resnici precej znatno znižanje bremen, ki je na področju .Delavske zbornice za Slovenijo trikrat večje, kakor vsi prispevki za Delavsko zbornico.
Na polju socijalnega zavarovanja gre isto tako za vsote, ki segajo v težke milijone. Naj samo omenimo, da je bilo izgubljenih vsled vojne in njej sledeče de-valorizacije samo na rezervah nezgodnih in starostnih zavarovalnih zavodov nad pol milijarde dinarjev sedanje vrednosti. In vendar se tega naša politična javnost niti ne zaveda. V tej javnosti se pač govori o upravičenosti valorizacije devaloriziranih delnic, ne govori pa ,se o upravičenosti valorizacije rezerv socialnih zavodov.
Če skušajo pojasnjevati zbornice s številkami krivico, ki se je delavstvu' in nameščenstvu s to devailo-rizacijo zgodila, je treba imeti pred očmi, da je vreden na tem polju že delen uspeh za delavstvo mnogo milijonov.
Iz drugih člankov v letnem poročilu Delavske zbornice je razvidno, pred kako važna praktična vprašanja bo postavljeno delavstvo in nameščenstvo o priliki izenačenja zakonodaje. Tudi tu gre za važne praktične interese. Gotovo bo stvari zelo koristilo, če bodo podprle delavsko parlamentarno zastopstvo ob tej priliki tudi Delavske zbornice.
Mislimo, da smo s tem dovolj podkrepili svojo trditev, da je ta del delovanja Delavskih zbornic zelo važen, da najvažnejši. So delavci in nameščenci, ki mislijo, da bi Delavske zbornice najbolje vršile svojo nalogo, če bi prispevke, ki jih dobivajo od svojih članov, čim najenakomernejše med te člane nazaj razdelile. A ti delavci in nameščenci nimajo prav. Ves problem organizacije je ravno v tem, da se zbirajo iz
malih prispevkov večje sile, ki so šele v stanu poseči v javno in politično življenje.
Velike važnosti je delo Delavskih zbornic rta prosvetnem polju. Kot primer za to navajamo pred enim letom v Ljubljani ustanovljeno knjižnico in čitalnico Delavske zbornice za Slovenijo, katere hiter napredek nam' kažejo sledeče številke:
V mesecu:	Obiskalo iknjižnico o.seib:	Izposodilo knjig:
septembru 1926	68	155
septembru 1927	709	1306
septembru 1928	1320	2639
novembru 1927	1382	2806
novembru 1928	1791	3814
Pred par meseci je ustanovila Delavska zbornica za Slovenijo tudi v Mariboru svojo knjižnico in čitalnico, ki se istotako zelo lepo razvija.
S tem pa prosvetno delo zbornic še daleč ni izčrpano. Zbornice izdelujejo za delavske organizacije predavanja, opremljena s skioptičnimi slikami. Ta predavanja poseča delavstvo in namieščenstvo tudi izven večjih delavskih središč v velikem številu.
O velikem socijalnem in kulturnem pomenu domov Delavskih zbornic smo spregovorili v poročilu Delavske zbornice na drugem mestu.
Nadaljna kategorija nalog Delavskih zbornic je inlervencijonističnega značaja.
Na zbornice se obračajo v neštetih primerih organizacije, pa tudi posamezni ‘delavci in nameščenci s prošnjami za intervencije. Te intervencije so z ozirom na sedanje stanje strokovnega pokreta v naši državi potrebne. Pripomniti pa moramo, da bi bila pravilna razdelitev delokrogov ta, da bi se obračali posamezniki s prošnjami predvsem na delavske zaupnike in strokovne organizacije, medtem ko bi intervenirala Delavska zbornica predvsem na prošnje strokovnih organizacij in to zlasti pri mezdnih sporih važnejšega značaja.
Zakon določa, da so poklicane Delavske zbornice ustanavljati ali dajati inicijativo za ustanovitev zavodov in institucij, ki so v stanu dvigniti ekonomski, isoeijalnj] in kulturni položaj nameščenstva in delavstva, Tudi na tem polju so razvile Delavske zbornice živahno delavnost.
Zopet lahko omenimo tu Delavske Domove.
Dalje naj omenimo inicijativo, ki jo je izdala Delavska zbornica za Slovenijo za osnovanje delavskih pomožnih blagajn, od delavstva upravljanjih' podpornih blagajn za slučaj brezposelnosti in onemoglosti. S temi zavodi naj bi si skušalo ustanoviti delavstvo za čas, diokler si ne pridobi zakonitega invalidnega zavarovanja, malo nadomestilo za to zavarovanje. Ta inicijativa Delavske zbornice za Slovenijo je našla med delavstvom dokaj odzivov. Že so v snovanju taki fondi v tovarnah v Vevčah, Rušah, Šoštanju, Celju, Hrastniku in Trbovljah.
Pri veliki politični' in strokovni razcepljenosti nameščenstva in delavstva v Jugoslaviji je med drugim važno tudi to, da ima strokovno gibanje v Delav-. skih zbornicah institucijo, ki zbira pri skupnih akcijah sile delavstva in nameščenstva za enoten nastop. Pri vsej različnosti daljnih ciljev, načel in programov, gleda delavstvo in nameščenstvo na aktualna dnevna vprašanja vendar navadno enotno. V vprašanjih delavske zaščite, delavskega zavarovanja, tarifnih pogodb se delavstvo ne loči po svoji principijelni in politični opredelitvi. Tu morajo poseči Delavske zbor-
nice vmes in morajo biti vez, ki združuje ločeno korakajoče sile.
Kakšno naj bo razmerje med svobodnim strokovnim pokretom in med Delavskimi zbornicami? Ali ne postaji med obojnimi delokrogi medsebojna konkurenca? Ali so bile ustanovljene naše Delavske zbornice na željo in inicijativo svobodnih strokovnih organizacij? Ali ne zavirajo razvoja slednjih?
Delavske zbornice so bile ustanovljene v naši državi na inicijativo in na željo delavskega in name-ščenskega pokreta. Pred vojno je bila podpora, ki jo je prožila država na eni strani delojemalskim, nia drugi strani delodajalskim organizacijam, zelo različna. Poleg svobodnih delodajalskih organizacij je obstojalo več vrst prisilnih organizacij obrtnikov in trgovcev, ki so uživale vso državno podporo. Delo-jemalske svobodne organiizaciije pa so se od državne oblasti prej preganjale, kakor pospeševale. O prisilnih organizacijah delojemalcev je moglo biti še manj govora. Tako je država podpirala poslodavce, to je že itak jačjio stran, mesto da bi podpirala delojemalce. To neenako postopanje je povzročilo, dia je postavilo nameščenstvo in delavstvo' na dnevni red zahtevo po Delavskih zbornicah.
Delavske zbornice, ki so nastale na željo in inicijativo svobodnega strokovnega pokreta, so skušale ta pokret do sedaj po svojih močeh podpirati. Kljub temu pa ne bomo trdili, da je izključeno, da bi moglo delovanje Delavskih zbornic razvoju strokovnih organizacij tudi škodovati. To vse je odvisno od tega, kako usmerjajo Delavske zbornice svoje delovanje in kako se vodijo.
Tu je treba imeti najpreje pred očmi, da obsegajo strokovne organizacije vseh smeri komaj dobro desetino vsega delavstva. Gotovo je upravičeno, da se zahteva, d!a sodelujejo pri naporih za boljšo socijalno zaščito vsi nameščenci in delavci, tudi onih indiferentnih devet desetin, ki so pač pripravljeni vzeti sadove naporov nekaterih za zboljšanje socijalnega položaja vseh, ki pa odklanjajo sami vsako žrtev. Gotove nevarnosti obstojajo v temi, da bi se dala izrabljati neorganizirana večina delavstva od delavstvu sovražnih sil, ki bi mogle zadobiti na ta način škodljiv vpliv na Delavske zbornice. Zato je potrebno in za-željeno', da vodi Delavske zbornice organizirano delavstvo in nameščenstvo. To je pri naših zbornicah med drugim: tudi is temi olajšano, da morejo' postavljati po pravilih kandidatne liste za delegate Delavskih zbornic le registrirane strokovne organizacije.
Kar se tiče omejitve delokroga strokovnih' organizacij po Delavskih zbornicah, se mora povdariti, da omejujejo ta delokrog tudi druge javnopravne s očija Ln-e ustanove, predvsem delavsko zavarovanje in to mnogo bolj kakor Delavske zbornice. Ni dvoma, da se ima zahvaliti v mnogih za pad ni h državah strokovno gibanje za svojo veliko moč deloma temu, da so strokovne organizacije tudi organi socijalnega zavarovanja. Kljub temu pa so interesi zavarovanja samega tako važni, da ni bila napaka, da se je dalo temu zavarovanju prisilen značaj in ga po enotnih smernicah uredilo, četudi so imele doprinesti strokovne organizacije za to kako žrtev.
Kar se sodelovanja pri mezdnih gibanjih tiče, med Delavskimi zbornicami in strokovnimi organizacijami ni konkurence. Le strokovne organizacije morejo zbirati stavkovne fonde za mezdne boje. Vsled tega morejo biti samo one stranka v mezdnih bojih.
Delavske zbornice morejo nastopati le kot njih zastopniki. Kot njih zastopniki pa miorejo strokovnim organizacijam, zlasti pri večjih mezdnih gibanjih, mnogo koristiti. Če imamo pred očmi, da znaša prispevek za' Delavske zbornice komaj petino prispevka za strokovne organizacije, lahko trdimo, da so izgovori, da bi se kdo pri strokovnih organizacijah ne mogel organizirati, ker plačuje prispevke za Delavsko zbornico', neutemeljeni. Gotovo je, da ®e dogajla, da navajajo neorganizirani nameščenci in delavci ta izgovor, kadar se branijo pristopiti v strokovno organizacijo. A neorganiziranci bodo našli v takih slučajih vedno dovolj izgovorov, dla bodo utemeljevali, zakaj niso organizirani. Stvar strokovnih organizacij in strokovne izobrazbe je, da se predoči nameščenstvu in delavstvu, zakaj plačuje prispevke za Delavske zbornice in zakaj za strokovne organizacije in v 'koliko more napraviti ena organizacija drugo nepotrebno. Na drugi1 strani naj še enkrat povdarimo, dai bi 'bila težka zmotal, če ibi kdo mislil, da bi mogle Delavske zbornice svobodlni strokovni pokret nadbmestiti. V delavstvu in nameščenstvu je pravir vse socijalne politične delavnosti. Svobodne strokovne organizacije morejo predvsem črpati iz tega pravira in postavljati socijalno politične probleme na dnevni red. One so poklicane prihajati z inicijativami, Delavske zbornice pa so poklicane, da te inicijative sprejemajo, jih po-globe in napravijo godne za rešitev.
Illllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllll^
Zakon o odvetnikih.
Dr, Rihard Famimger.	, « o C\
Dne 19. marca 1.1. je stopil v veljavo novi-'zakon o odvetnikih. Prinaša glavne in najbolj važne odločbe novega zakona, zlasti spremembe dosedanjega zakona. Pred' vsem določa zakon na splošno, da ima odlvetnik pravico zastopati svojo stranko pred sodišči, drugih državnih in samoupravnih oblasteh in javno pravnih telesih ter skrbeti za to, da pride do pravilne in zakonite odločbe. Med tem, ko v dosedanjem zakonu ni bila jasno izražena pravica odvetnika, da sme zastopati tudi pri upravno političnih rešitvah in se je večkrat dogajalo, da so upravne oblasti pač sprejemale vloge odvetnikov in jih reševale, niso pa pripuščale odvetnikov k zaslišanju v kazensko policijskih zadevah, se to po besedilu novega zakona o odvetnikih ne bo moglo več dogajati, kar je tem Večje važnosti, ker bo po novem kazenskem zakonu velik del prestopkov, glede katerih je sedaj sodilo okrajno sodišče, pristajalo v rešitev policijski, oblasti in je jasno, da bodo morali biti pripuščeni k zasliša-vanjem pri policijski) oblasti tudi zastopniki strank.
Vstop v odvetniški stan je znatno olajšan za' Slovenijo, ker zadostuje za vpis v imenik odlvetnikov naše državljanstvo, sposobnost za vršenje pravnih poslov in absolviran pravni študij v tu- ali inozemstvu kot redni slušatelj (brez doktorata) ter položitev odvetniškega ali sodnijskega izpita.
Odvetniški in sodnijski izpit sta torej povsem iz-jednačena, kar dosedaj ni bilo, ker so morali sodniki delati dodatni izpit, če so hoteli vstopiti v odvetniški stan, v kolikor niso imeli pravice vstopa po petletni dobi prakse pri senatih okrožnih sodišč.
Ženske so pripuščene k advokaturi in bo brez-dvornno v par letih zagovarjala pri poroti kaka dična mariborska juristinja.
Za odvetnike bivše Avstro-Ogrske, ki so Slovani, velija|o posebne določbe in bo zlasti Slovencem iz Primorja omogočen o, da se preselijo k nam tekom 5 let.
Petletna praksa odvetniških pripravnikov je sledeča:
Eno leto mora biti pripravnik pri sodišču, tri leta pri kaikšnem odvetniku v Jugoslaviji, a eno leto lahko ostane pripravnik v praksi tudi pri državnem pravdništvu, pri javnem notarju, ali v upravni službi. Izpit lahko dela po treh letih, mora pa imeti že sodino leto za seboj.
Tudi je olajšan prestop v odvetništvo brez štiriletne prakse in brez odvetniškega izpita sodnikom okrajnih, okrožnih in trgovskih sodišč, državnim pravdnikomi, tajnikom višjih sodišč, kateri so sedaj že v tej službi in imajo pet let službovanja v njih zvanjiu. Tisti, kateri dosežejo gori navedeno petletno dobo po stopanju v veljavo odvetniškega zakona, smejo brez odvetniškega izpita prestopiti po preteku treh let v odvetniški stan.
Nekateri višji uradniki zlasti predsedlniki okrožnih in trgovskih sodišč, predsedniki in sodniki višjih sodišč ter redni in izredni profesorji prava na univerzah smejo stopiti takoj v vrsto odvetnikov brez prakse in brez položitve izpita. Ta pravica pa ne pripada onim sodnikom, ki so disciplinskim potom odpuščeni iz državne službe ali pa penzijonirani,
V odvetniški imenik ne more biti vpisan dotič-nik, ki je zagrešil kake kazenske stvari, katere so taksativno v zakonu navedene. Nova je zlasti — malo nerazumljiva — točka d) §a 4, katera pravi, da ne sme biti vpisan oni »ko se svojim rad'om učimo nedostojnim poverenja«. Ta pasus je presplošen in postane v praksi lahko harmonika.
Praksa se računa pripravnikom od dneva, ko začne delo v pisarni. Prakse ne sme pripravnik prekiniti za več kot en mesec in mora odvetnik to takoj naznaniti Odvetniški zbornici. Vračuna pa se vojna služba. Vračuna se pripravniku tudi doba prakse v pisarni po smrti odvetnika.
Določeno je v zakonu tudi nadziranje odvetnikov glede zaposlitve odvetniških pripravnikov.
Odvetniški izpiti se polagajo pri apelaoijskem (višjem deželnem) sodišču ter sestoji komisija iz. predsednika in štirih članov, od katerih morata biti dva advokata. Ustmeni izpit je javen ter ga napravi tisti, za katerega so glasovali štirje člani komisije. Odvetniške filijale so zabranjene ter je tudi zabranjeno vsako družabno razmerje z osebo, katera ni advokat.
Nov je predpis, dla mora advokat sestaviti zapisnik s stranko o tistih opravilih, katere bo dloločila Odvetniška zbornica.
Uradno postavi Odvetniška zbornica zastopnika stranki, če se izkaže, da sta dva odvetnika odklonila zastopstvo. Seveda to zastopstvo ni brezplačno, raz-ven zastopstvo siromašnih, v katerem slučaju pa ima odvetnik pravico do honorarja, če pride stranka s pravdo do denarja.
Nova je določba, dla je odvetnik vezan po odlpo-vedi pooblastila še 30 dni na zastopanje, v kolikor treba ščititi stranko od škodljivih pravnih posledic.
Strogo je zabranjeno odvetniku, dati svoj podpis na akte, katere ni sam sestavil, odnosno kateri ne izvirajo iz kake odvetniške pisarne.
Odvetniški pripravniki smejo zastopati pri višjem deželnem sodišču in upravnem sodišču šele po polo-
ženem odvetniškem izpitu. Zdi se, da je s tem ovrže-na dosedanja, substituoijska pravica starejših konci-pijentov.
Važna je nova določba, da sme advokat raz ven rednih stroškov, zahtevati za svoj trud posebno nagrado, za katero istotako veljajo posebni predpisi.
Zakon predvideva posebno odvetniško tarifo za < enostavne stvari ter bo minister pravde izdal tozadevne odločbe, katere bodo najbrž za razna mesta različne. Za posla, kjer ni tarife, veljajo predpisi Občnega državljanskega zakona, ter sme zastopnik tožiti stranko za plačilo svoje nagrade in stroškov brez sodne odmeritve, ki je le fakultativna. Tudi stranka ima pravico zahtevati pri sodišču odmeritev stroškov v določenem roku.
Odvetnik se ne sme oddaljiti iz kraja svojega sedeža za več kakor eno leto, ker ga lahko Odvetniška zbornica zbriše. Preselitev je dovoljena ter se dosedanji rok treh mesecev lahko zniža, event, v slučaju preselitve v okolišu istega okrožnega sodišča, celo popolnoma opusti.
Uprava odvetniških zadev je v rokah Odvetniške zbornice, katera se bo morala po 19. marcu 1929 na novo konstituirati ter obstoja tudi še nadalje disciplinsko veče.
Novčane globe so zvišane. Zlasti se smatra kot disciplinski prestopek odvetnika sledeče:
1.	Ako po plačanem posredniku ali na kakšen drug nedopuščen način išče klijenta;
.2. ako podlpiše vlogo, sestavljeno od »piskarača-nadripisar a-zak otnega pisača«, ali ak o na kak dlrug način pomaga razširjenju zakotnega pisaštva, ali
3.	ako na javni prodaji, na kateri zastopa kakšnega upnika, kupi za svoj račun ali svojih sorodnikov stvari, ki se prodajajo.
PiredViden je advokatski penzijski fond za osi-guramje onemoglih svojih članov in za slučaj smrti — njih rodbin. To bo še določeno s posebno določbo.
Vsak odvetnik mora biti vpisan v imenik dotič-nega višjega deželnega s'odišča (apelacijskega sodišča, kjer ima svoj sedež.
Ta odločba bo važna zlasti za vpis onih odvetnikov, ki so polagali izpite v Beogradu in izvršujejo sedaj odvetniške posle na teritoriju drugega višjega deželnega sodišča (apelacijskega sodišča) in ne na sedežu sodišča, kjer so vpisani.
Vsi odvetniki morajo zahtevati ponovni vpis v imenik odvetnikov. Odvetnike, kateri so že vpisani, bodo prvi odbori vpisali uradno. Tisti, kateri niso vpisani, morajo to storiti tekom treh mesecev od 19. marca 1929 naprej.
Javne agenture (gospodarske pisarne) se ne bodo smele več ustanavljati in so tozadevni dvomi dekreti avstro-ogrske monarhije ukinjeni. Dosedaj izdane pravice javnih agentov pa veljajo še nadalje do ugasnitve.
Piskarači, nadripisari.
Važna je določba §a 119 glede zakotnih pisačev, katere imenuje zakon piskarače ali nadripisare. Takih piskaračev in na'dripisarjev se je pri nas razpaslo, da je joj. Kamor človek pogleda v spise, bodisi' na sodniji, bodisi pri upravnih oblasteh, bodisi pri magistratu, bodisi pri posojilnicah in 'hranilnicah, bodisi v spornem ali nespornem postopanju, bodisi v stanovanjskih zadevah, bodisi pri prošnjah za koncesije, bodisi pri prošnjah za izdajo obrtnih listov, bodisi
pri prošnjah na finančne oblasti, bodisi pri notarskih ali odvetniških poslih, kjer se gre zia sestavo listin, povsod in povsod vidiš vloge piskaračev in nadripi-sarcv, bodisi privatnih lic, bodisi uradnih, ki kakor trmi ti grizejo na materijelnem deblu odvetniškega stanu, 'ki zboig teh piskaračev od leta do leta mate-rijelno pada in vsled tega trpi na Ugledu. Dosedaj je v tem oziru bilo premalo rigoroznosti pri vseh oblasteh brez izjeme ter je šlo to zakotno pisaštvo tako daleč, da so celo poslanci, katerih naloga 'bi bila, v skupščini vršiti delo pri sestavi zakonov, začeli 'opravljati zakotno pisaštvo ter s svojimi intervencijami pri posameznih uradih moralno pritiskali na uradnike, da so jim šli ti z ozirom na položaj poslancev seveda na roko, ker so se jih pač bali in jim je bila njih eksistenca in eksistenca njih družin bližja, nego vse drugo.
Ker je po 6. januarju 1929 nehalo to indirektno uplivamje in interveniranje, ima odvetništvo sedaj priliko, da začne zopet s polno paro zastopati svoje pravice in je moralna dolžnost 'odvetnikov, da stopijo z vso vehemenco in brezobzirno na levo in na desno piskaračem in nadripisarjem na prste. Zlasti pri sestavi kupnih pogodb in drugih listin se vršijo grozovite nerodnosti, ker zakotni pisači sestavljajo take listine na debelo ter brez pravega znanja sestavljajo pogodbe, ki so strankam le v kvar, po drugi strani pa se pri sestavi takih pogodb poslužujejo celo odvetniške tarife ter navajajo strankam, da bo to pri pravno izobraženem človeku še več »koštalo«. Ljudje ne pomislijo, da taki zakotni pišoči ne nosijo za sestavo pogodbe nikakšne materijelne odgovornosti in da so take pogodbe po največkrat vzrok nepotrebnim sporom. Z okrepitvijo pravne zavesiti ljudi in z očiščenjem ozračja od zakotnih pisačev bo imelo celokupno gospodarstvo našega okraja in okrožja samo po sebi dobiček.
Dolžnost oblasti je, da v tem oziru napravijo1 red in izdajo stroge odredbe, dla nima nikdo pravice vpogleda v vpise, kateri ni za to pooblaščen in če se izkaže, da kdo prihaja prevečkrat, je brez pomisleka uporabiti zakon. Dolžnost oblasti je, da pokličejo pr j vlogah, katere »dišijo« po zakotnem pisaštvu, stranke in jih izprašajo1, kdo jim je vlogo napravil. Zakotne pisarije je dosedaj lahko kaznovalo okrajno sodišče (izvensporni oddelek), predpisi pa so bili nezadostni, zlasti za sedanje razmere ter ni prišel nobeden zakotni pisač do zaslužene kazni, vsaj kolikor je meni znano.
Besedilo sedanjega §a 119 je sledeče:
Oni, koji obrtoma zastopa stranke pred sodišči in drugih državnih in samoupravnih oblasteh ali javnopravnih telesih, ali ki obrtoma sestavljlai za druge osebe listine v pravnih poslih ali listine, katere inače morejo služiti sodiščem, izvzemši občinska sodišča, in za to po zakonu ni pooblaščen, vrši kazensko dejanje ter bo kaznovan z denarno globo do 1500 Din ali z zaporom dlo dveh mesecev aili pa z obema kaznima skupaj. Za sojenje teh kaznjivih dejanj je pristojno okrajno sodišče po predpisih zakona o kazensko pravdinem redu.
Kazensko postopanje se miore začeti na predlog državnega pravdnika ailli Odvetniške zbornice, katera ima vse pravice -obtožit el ja.
Zakon torej nudi zadostne prilike, da se po 19. marcu 1.1. zakotno pisaštvo brezobzimio in temeljito za vselej odpravi.
Prva slovenska odvetniška kandidatinja v Jugoslaviji.
Tominšek Zora.
V Sloveniji dosedaj nismo poznali odvetnic in ne odvetniških kandidatinj. Prejšnji avstrijski odvetniški zakon ni dopuščal ženskam izvrševati tega poklica. Nov zakon o odvetnikih v Jugoslaviji pa pripušča k advokaturi tudi ženske. S tem je nastopil v našli dlržavi velik preobrat, ki nudi tudi ženskam vsestransko udejstvovanje v tem poklicu.
Kot prva slovenska odvetniška kandidatinja bila je vpisana dne 19. marca 1929 v ljubljanski Odvetniški zbornici za Slovenijo gospodična Tominšek Zora.
Kolt strokovna organizacija, ki imamo ozke stike z gg. odvetniki in notarji ter kandidati in iste v lepem1 številu prištevamo našim podpornim članom,, izrekamo najsrčnejše čestitke prvi slovenski odvetniški kandidatinji v Sloveniji, gospodični Zori To-minškovi.
Iskreno jo pozdravljamo, želeč ji najboljših uspehov na novo otvorjene-m juridičnem polju. Še prav posebno veselje izražamo, da je to prvenstvo zadelo vrlo Savinčanko in štajersko rojakinjo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiio
Legitimacije po § 31 c. p. r. v nevarnosti?
Kot udar z jasnega nas je zadela hipna vest, da bode z uvedbo zakona o odvetnikih najbrže ukinjeno zastopstvo pisarniških uradnikov ter zabranjene legitimacije po § 31 c, p. r.
Dne 18. marca 1929 so bili ti glasovi pri I. narokih posebno glasni. Saj je imel stopiti v veljavo zakon o odvetnikih že drugi dan, 19. marca 1929. Po hodnikih raznih sodišč se je o tem razvneto razpravljalo. Ne samo pisarniško uradništvo — braneč svoje stališče, tudi nekateri odvetniki in sodniki so se živo zanimali za novo stanje.
Padle so ostre besede zlasti proti onim odvetnikom, ikaiteri so — pozabivši na socijalen Suit in star novske dolžnosti do poklicnega odvetniškega uradništva, vživajoč preveliko zaupanje od strani Odvetniških zbornic — znali na raizmie načine izposlovati od Zbornic legitimacije po § 31 c. p. r. nepoklicnemu in za advokaturo nekvalificiranemu uradništvu.
Ne pretresajoč dalekosežnega pomena in pravega namena novele k § 31 c. ip. r., so nekateri nedisciplinirani in samovoljni šefi izposlovali legitimacije, bodisi drž. penzijonilstom, nadetim za prav majhne nagrade, ali pa premladim in neizšolanim strojepiskam, katere so poltem kot začetnice že iprvo in drugo leto prakse pošiljali na sodišča, da so tam mehanično podpisovale zapisnike o I. narokih, ne da bi še za-moigle doumeti važnosti teh sodnih činov. Ne samo v Slovenjji, tudi po drugih fcronovinaih bivše Avstrije so bili na tal način izrabljeni tozadevni uspehi naših strokovnih orglanizacij in sicer na našo škodo ter na korist nepoklicnega uradništva, vedno pa služeč v dobička-željne namene prizadetih odvetnikov, ki tudi na ta način skušajo bogateti. S tem pa množijo brezposelnost in prikrajšujejo pri zaslužku poklicno odvetniško uradhištvo ter naše socijalne institucije, zlasti Pokojninski zavod, v katerega ne plačujejo nikakih prispevkov za svoje uslužbence iz vrst drž. penzijo-nistov.
Mariborsko društvo je še isti dan naslovilo to-le vlogo na
Čislano Odvetniško zbornico v Ljubljani.
Odvetniški zakon in legitimacije po § 31 c. p. r.
Danes smo izvedeli od neuradne strani, da je s sprejetjem novega zakona o odvetnikih končalo zastopanje v smislu novele po § 31 c. p. r. pri sodiščih po odvetniških uradnikih.
Daši še nimamo potrjene te usodne vesti, ki hi uničila trud in pridobitve v zadnjih 20. letih za naš sloj in dasi bi se nekako čudili tozadevnemu časovnemu prehitevanju, ker smo mncn:a', da bi moralo priti to vprašanje na vrsto le siočasrio z izjednačenjem clvilno-pravdneiga reda na vso državo, dovoljujemo si že danes staviti na Odvetniško zbornico, ki je po našem mnenju zaščitnica tudi odvetniškega uradništva
prošnjo
za sledeča1 pojasnila:
1.	Ali vodi Odvetniška zbornica seznam upravičencev nejuristov do legitimacij za zastopstvo pred sodišči v smislu § 31 c. p. r.?
2.	Kako visoko je danes število teh upravičencev-neijuristov v področju Odvetniške zbornice z.ai Slovenijo ?
3.	Ali je ugledni Odvetniški zbornici znano, da se ima ukiniti tako zastopstvo ipo 31 c. p. r. z uvedbo postopanja po sedaj sprejetem zakonu o odvetnikih?
4.	Ali in kaj je Odvetniška zbornica za Slovenijo tozadevno ukrenila, da se ta novela obdrži zai Slovenijo in Dalmacijo vsaj talko dolgo, dokler se v teh pokrajinah pri sodiščih uraduje po tačas veljavnem civ. pravd, in izvršilnem redu, ki vsebuje tozadevno novelo za zastopanje po pisarniških uradnikih v smislu § 31 c. p. r.
5.	Ali so bili uvedeni koraki uspešni, oz. kakšni razlogi so bili merodajni za ukinjanje izdajanja tozadevnih legitimacij od strani Odvetniških zbornic?
6.	Ker bi bili z ukinitvijo — dlosedaij zakonitega zastopanja — težko prizadeti interesi nekaterih odvetnikov, zlasti pa bi bil to hud udarec za prizadeto odvetniško uradništvo po Sloveniji, ker bi se mu s tem uničile težavno pridobljene legalne pravice, katere sio posameznike v našem stanu vzpodbujale k pri-učenju zakonov, utrjevale našo strokovno kvalifikacijo ter zasiguraivale večjo stalnost uradništva po odvetniških pisarnah,
prosimo
kot strokovna organizacija in poklicni zastopniki našega stanu, da nam blagovoli ugledna Odvetniška zbornica čimpreje tozadevno poročati, da zamoremo v zadnjem trenutku po maši zakoniti zastopnici Delavski zbornici v Ljubljani in centralnem tajništvu Delavskih zbornic v Beogradu ter nai dlrug način u-kreniti vse potrebne korake za tozadevno uredbo, da se napravi za Slovenijo in Dalmacijo izjema vsaj za čas, dokler se pri naših sodiščih razpravlja po sedaj veljavnem civ. pravd, in izvršilnem redu.
Pri tem računamo na sopomoč od strani čislane Odivetniške zbornice za Slovenijo, za katero že sedaj pnosilmio.
Z odličnim spoštovanjem
Tajnik:	Predsednik:	Blagajnik:
Štefan Medved. Dragotin Gilčvert. Franjo Moškon.
Obenem pa smo poslali prepis te vloge tudi na! Delavsko zbornico v Ljubljani ter Zvezo društev priv. nameščencev za Slovenijo s prošnjo, da Delavska zbornica kot zakonita naša zastopnica, Zveza pa koit višja instanca naših strokovnih organizacij intervenirate za vitalne interese poklicnega odvetniškega u-radništva pri Odvetniški zbornici v Ljubljani. Slične vloige na gori navedene naslove je odposlala naša I. skupina Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Ptuijiu ter samostojno Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju.
Dejlavska zbornica kakor tudi Zveza ste takoj intervenirali pri Odvetniški zbornici, kjer ste dobili zagotovila, da se bode Odvetniška zbornica zavzela za tozadevno vprašanje. Zborn. podpredsednik g. dr. Žirovnik je obljubil, dlai bode na občnem zboru Odvetniške zbornice dne 23. marca 1929 ex presidio poročal o tozadevnih vlogah Društev odvetniških in notarskih uradnikov in bo občni zbor zavzel svoje stališče. O tem smo bili obveščeni od Zveze z dopisom 21. malrca 1929 in od Delavske zbornice z rešemjemi z dne 2. aprila 1929 št. 714/29-1.
Odvetniška zbornica v Ljubljani je na našo gornjo vlogo odgovorila z rešenjem od 26. marca 1929 št. 379/29, v kojem med drugim sporoča: »Ukinitev zastopstva po § 31 c. p. r. je vprašanje, ki je še odprto. Da se ta novela obdrži za Slovenijo in Dalmacijo, je komora ukrenila vse potrebno.«
Pri občnem1 zboru Odvetniške zbornice dne 23. marca 1929 se je o teh vlogah razpravljalo ter prišlo do zaključka, da legitimacije ipo § 31 c. p. r. z novimi zakonom o odvetnikih niso ukinjene. Vsled tega je izdala Advokatska komora v Ljubljani na svoje člatne tozadevna pismena navodila od 9. aprila 1929 šlt. 463/29, glaseča se: »Pozivno na tretji odstavek k
§ 26 zakona o advokatih je komora na svojem zadnjem občnem zboru dne 23. miarcai t. 1. sklenila, priporočati svojim članom, dia pošiljajo še nadalje k I. narokom svoje pisarniške uradinike, ki imajo legitimacije po § 31 c. p. r., ker po mnenju komore ta določba ni ukinjena z nlovim zakonom o advokatih,
V	slučaju, da bo judikatura nasprotnega mnenja, je stanovska dolžnost vsakega advokata, da ščiti svojega tovariša in priskoči na pomoč njegovemu u-radniku, da prepreči kointumac. V konkretnih slučajih se priporoča provocirati odločbe višjih instanc, da se ustanovi judikatura. Odločbe prineipijelne važnosti nalj se sporoče odboru komore.«
V	takem stanju se nahaja tačas vprašanje zastopstva po § 31 c. p. r. Videli bodemo, ali dobiimo jasnost v tem pogledu že s pravilnikom, katerega boide izdal Minister pravde k zakonu o odvetnikih|, ali pa bodle treba delati na to, da se novela k § 31 c,
р.	r. obdrži za ISlovenijo iin Dalmacijo v tej ali oni obliki do časa, ko izide zakon z izjednačenjem civ. pravd, reda na vso dlržavo.
Ker ise v Beogradu na tozadevnem zakonu že dela, je dolžnost vseh strok, organizacij, da razplet tega vprašanja pazno zasledujejo ter prispevajo z dejanji k ugodni rešitvi, dia se zastopstvo v smislu § 31.
с.	p. r. — brez omejitve v izvršilnem postopanju — razširi na vso dlržavo. Naj imajo z našo pridobitvijo iz navedene novele koristi tudi naši tovlariši in kole-ginje izven Slovenije. Isti pa ise naj potom Delavskih zbornic im 'stanovskih organizacij takoj pobrigajo zia svoje legalne loravice, da Ijliih čas ne prehiti ter da ne ostanejo praznih rok in morda s svojo nedelavnostjo celo pripomorejo, dia bi Slovenija in Dalmacija izgubili še to, Za kar smO se desetletja borili.
Delavske zbornice pa prosimo, da ustanove posebni odsek za odvetniško in notarsko uradništvo s posebnimi referenti. Delavske zbornice naj bi sporazumno z OdVetniško zbornico tudi vodile imenike upravičencev-nejuristov — do legitimacij za zastopstvo v smislu § 31 c. p. r., da bode imelo zakomo-daj.stvo garancijo, da je zastopstvo v gornjem smislu poverjeno le onemu poklicnemu odvetniškemu urad-ništivu, ki daje zbog svoje kvalifikacije jamstvo za pravilno razumevanje sodnih opravil.
Odvetniške zbornice pa prosimo, da pripravijo vse potrebno gradivo, da bodo zamogle pri Ministru praivdle uspešno zahtevati, da se obdrže te legitimacije. Zlasti pa naj Odvetniške zbornice izpopolnijo seznam o tozadlevnih upravičencih ter se pri tem drže zlasti načela: 1. da je izdajati legitimacije po § 31 c. p. r. le poklicnemu odvetniškemu im notarskemu uradništvu moškega in ženskega spola, 2, da iimaijo prosilci s poverjenimi spričevali — potom Delavskih in Odvetniških zbornic — dokazati, da) iso vršili prakso, odnosno službo 10 let po odvetniških in motarskih pisarnah. (Vsaka druga praksa v kakoršni-koli nišami drugod se ne vpošteva, ker pis. uradništvo se strokovno izobražuje majpoprej praktično po odvetniških in notarskih pisarnlah in še le potem teoretično, kar je pri pravnikih bias nasprotno.) 3. Odvetniške zbornice naj revidirajo svoje stališče ter zahtevajo potom komornih članov vrnitev vseh legitimacij po § 31 c. p. r. ter izdlajo nova poverita, ki bodlo odgovarjala predpogojem pod 1. in 2.
Razno.
Občni zbor Odvetniške zbornice v Ljubljani se je vršil po novem odvetniškem zakonu dne 23, marca 1929. V odsotnosti obolelega predsednika g. dr. Majarona je zbor vodil podlpredlsedhiik g. dr. Žirovnik. Zbor je bil prav dobro obiskan. Iz tajniškega poročila, ki ga jie podal g. dr. Lovrenčič, je med drugimi razvidno, da šteje komora v Sloveniji 231 odvetnikov in 70 kandidatov, V preteklem letu je umrlo 6 odvetnikov, ita sicer dr. Pipuš in dr. Orosel iz Maribora, dr. Horvat iz Ptuja, dr. Stiker iz Brežic, dr. Dimnik iiz Krškega in dir. Czifrak iz Murske Sobote. Odbor je v preteklem letu podal mnenja o posameznih zakonskih osnutkih. Zlasti je interveniral! pri ministru pravde glede spremembe zakona o odvetnikih. Uspelo mu je doseči, da se je pripravljalna dioha odvetnikov podaljšala za 5 let in da ise je nadaljevanje poslovanja sodnikom, ki prestopijo k advokaturi, na kraju njihovega dotedanjega službovanjai onemogočilo. Odbor je tudi zahteval, da ostane predpogpj za pridobitev advokature »doktorat«, s čemur pa ni uspel.
Pri volitvah so billi izvoljeni za novo triletno poslovno dobo v:
1.	Odbor: Predsednik dir. Danilo Majaron, pod-
predsednik dir. Janko Žirovnik; odborniki: Dr. Janko Brejc, dir. Ivan Fermec (Ptuj), dr. Oton Fetticb, dir. Ernest Kalan (Celje), dir. Karel Koderman (Maribor), dir. Milani Korun, dr. Rudolf Krivic, dr. Stanislav Lapajne, dir. Ivan Lovrenčič, dr. Fran Novak, dr. Maksio Pirc, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Milan Šubic, dr. Fran Tekavčič in dir. Božidar Vodušek. Odborov zapisnikar: Dr. Ivan Lovrenčič. Eksekutiva:	Dr. Danilo
Majaron, dr. Janko Žirovnik, dr. Makiso Pirc in dir. Fran Tekavčič. Odsek po § 54 Advokatskega zakona: Vsi člani eksekutive in dr. Vladimir Ravnihar ter dr. Božiktar Vlodlušek.
2.	Disciplinski svet:	Predlsedinik dr. Fran To-
minšek, podpredsedlnik dr. Anton Švigelj, dir. Dragotin Treo. Člani: Dr. Juro Adlešič, idr. Leopold Boštjančič (Maribor), dr. Janklo Brejc, dr. Oton Fettich, dr. Joisiip Gralblovic, dr, Josip Hacin, dr, Celestin Jelenec, dir. Ernest Kalan (Celje), dr. Fran Kan-dare, dir. Josip Klepec, dir. Milan Korun, dr, Viljem Krejči, dir. Ivan Lovrenčič, dr. Josilp Pučnik (Slovenska Bistrica), dr. Miatej Senčar (Ptuj), dir. Ivan Tavčar, dir. Anton Urbanc in dr. Janko Žirovnik: Pravd-nik: Dr. Makso Pirc. Pravdnikova namestnika: Dr, Rudolf Krivic in dir. Albin Smole. Člani kasacije: Dr. Juro Hrašovec (Celje), dir. Franljo Lipold (Maribor), dir. Fran Novak, dt. Vladimir Ravnikar, dr. Albin Suyer in dir. Fran Tekavčič.
3.	Uprava penzijskega ionda: Predsednik:	Dr.
Maksio Pirc. Člani upravnega odbora: Dr. Anton Božič (Celje), dir. Ivan Fermievc (Ptuj), dr. Josip Globev-nik, dr. Stanko Lapajne, dr. Viktor Moro, dir. Ferdo Muller (Maribor), dr. Beno Sabothy (Kranj)), dr. Ivan Stanovnik, dr. Anton Švigelj iin. 'dr, Alojz Vrtačnik. Člana nadzorstva: Dir. Milko Hrašovec (Celje) in dir. Vladimir Raivniihar. Člani in namestniki razsodišča: Dr. JtOsip Gralblovic, dir. Vladimir Kreč, dr. Fran Novak, 'dr. Josip Sajovic star., dr. Milan Šubic in dir. Božidalr Vodušek.
4.	Delegacija za Zvezo komor, oz. Savez advokatov. Dr. Ernest Kalan (Celje), dr. Milan Korun, dir.
Framjo Lipoid (Maribor), dr. Ivaln Lovrenčič, dir. Danilo Majaron, dr. Henrik Tuma in dir. Janko Žirovnik.
5.	Člani komisije za sodniški izpit za prihodnjo poslovno dobo: Dr. Josip Hacin, dr. Alojzi') Kobali1, dir. Viljem Krejči, dir. Karel Kuhelj, dr. Ivan Tavčar iii dir. Fran Tominšek.
6.	Člani komisije za advokatski izpit za tekoče poslovno dobo: Dr. Joisip Hacin, dr. Alojzij Kobal, dr. Viljem Krejči, dr. Rudolf Krivic, dr. Karel Kuhelj, dr. Fran Novak, dr. Josip Sajovic mil. in dr. Ivam Tavčar.
Pred občnimi zbori: V naših organizacijah so se letos občni zbori zakasnili. Zima je bila huda, kakor je najstarejši ljudi j e ne pomnijo. Kdo bode prihajal na občne zbore v talki sibirski zimi, ko je človeka pretresal do kosti mraz in se zlasti oni, ki stanujejo ob periferiji mesta, vsled snežnih zametov in stekleno-gladkih ledenih poti niso upali zvečer pod milo — toda neprijazno nebo. Društva, ki ne razpolagajo z lastnimi lokali, so bila tem bolj navezana na zakurjene ali pa ledeno-mrzle sobe hotelirjev, ki tudi za društvene prireditve niso imeli preveč kuriva, sai so nekateri v nepripravljenosti komaj toliko kuriva poskrbeli, da potnikom v nezakurjenih sobah ni ravno veda zmrznila.
Ta neobičajna zima ie imela za posledice tudi zastoj v društvenem gibanju, da se niti seje niso vsakomesečno vršile, kot bi bilo to morda potrebno.
Te hibe smo opazovali skoraj pri vseh dlruštvih in tudi v našem stanu ni bilo drugače.
Toda sedaj so se »mrzli vali« oddaljili in pred mirni vstajla 1. maj, dan prerojenja narave. Zmrznjena in neprijazna okolica se bode odela v zeleno obleko, ovenčala z duhtečim cvetjem in pokrila z rožnato odejo.
Tudi maša) notranjost naj se prerodi. Zaspanost nai se umakne živahnemu razmotrivanju. Naša kri naj oživi lin um intenzivno prevzame ono vodilno vlogo, da bodle naš polet vseskozi mladosten in podjeten
Ta preporod1 pa naj ne prešine le posameznikov, naj ne zainteresira samo službenega prebujenja aili privatne podjetnosti. Oživljajoče sile naj objamejo tudli naše društveno življenje.
Občni zbori naj pokažejo, da se je naša notranjost v resnici odpočila od zimskega mrtvila, da smo zadobili zopet ono energijo in žilavost, ki nas d!viga nad vsakdanjost in ki radii inicijativnost ter podjetnost vise okrog.
Občni zbori naj bodo skrbno pripravljeni, Ne le odborniki, tudi vsi posamezni člani morajo aktivno sodelbvati, da bode ta edini dlan v letu res naš društveni praznik.
Kakor se na narodni ali cerkveni praznik osredotočijo nlaše misli in želje v določeno smer, tako mora naša dluša zahoteti na dan društvenega praznika — občnega' zbora — po vsem onem, kar smo si med letom' zaželeli ali zasnovali.
V našem društvu v Mariboru bi moralo vladati v tem letu še posebno zanimanje, moralo bi nastati med člani naravnost slavnostno razpoloženje.
Saj obhaja naše društvo letos 'desetletnico ustanovitve lastne organizacije v Mariboru, katere pred letom 1919 ni bilo.
Še najbolj čmeren temmogledec si bode moral na dbu srca priznati, da/ nam je bilo lastno društvo prepotrebno, da je potom istega tudi naš stan po svojih močeh sodeloval pri preporodu pokreta privatnega uradniŠitva, da je skušal stopati v vrstah sobojevnikov drugovrstnih priv. nameščencev; da pa je bil za to tudi deležen vseh onih dobrot, katere smo v zajemnoisti z ostalimi stanovskimi organizacijami v tem desetletju izvojevali.
Ni še določen dan1 našega občnega zbora v Mariboru. Bode se pa vršil najbrže v mesecu juniju. Poprej plat še bode Zborovala naša vzorna I. skupina v Ptuju, da bodemo imeli v centrali celoten pregledi našega desetletnega delovanja.
Želeli bi, da isto stori tudi bratsko društvo v Celju. Ali se je lansko leto v Celju sploh vršil občni Zbor in s kakšnim uspehom, žal ne moremo poročati, ker nimamo tozadevno nikakega obvestila.
Dolžnosti in potrebe pa so med celjskimi kole-gimjami in tovariši iste 'kot v Mariboru in Ptuju, saj živimo v približno enakih razmerah in pripadamo vsi mariborski oblasti.
Ako ne delamo med seboj tozadevno nikake razlike, ne sme biti med1 nami nikake razlike tudi glede točnega plačevanja prispevkov, glede rednega zborovanja in glede paših dolžnosti, katere imamo do z'a ščitnice naših interesov Zveze društev priv. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Uoaijmo. da bodo predstoječi občni Zbori v Mariboru, Ptuju in Celju zopet oživili našo stanovsko zavest ter dali pobudo za novo ustvarjanje, da bodemo ob desetletnici častno zaključili delovanje za dobo 1919—1929 ter zasnovali nadaljne smernice za bodoče desetletje.
Posredovanje služb. Službe dobe: Pis. ravnatelj v večji odvetniški pisarni v Ljubljani. Konceptni uradnik, verziran v zemljiški knjigi in eksekuciji, ki obklada tudli strojepisje, v odvetniški 'pisarni v Celju. Službe iščejo: 3 pisarniški ravnatelji (dva iz Kranjske, 1 iz Štajerske) in več strojepisk.
Ob tej priliki vnovič povdariamO', da posredujemo za službe v prvi vrsti za naše člane, potem za člane kake drage organizacije in še le v pomanjkanju takih reflektantov pridejo na vrsto neorgamiziranci.
V zadnjem času dobivamo vse polno prošenj zla posredovanje služb od takih oseb, ki v dobi lOlet-negai obstoja Jugoslavije še ne vedo, da obstoje strokovne organizacije v Mariboru, Ptuju in Celju. Na one obljube, da bodo dotičniki takoj pristopili kot člani k našemu društvu, čim jim poskrbimo za službe, ne damo mnogo vere. Kdor je verziran uradnik, od tega se pričakuje, dla je tudi toliko zaveden in discipliniran, da se zaveda, da' spada v stanovsko organizacijo od onega dtae, ko je nastopil službo v odvetniški ali notarski pisarni. Ne bodite slabši kot čevljarski vajenci, ali gostilniški »okoli«. Kajti oni nad-kriljiujejo neorganiziranega odvetniškega uradnika, ker morajo biti vpisani v dotičnih zadrugah ter z veseljem obiskujejo učne tečaje, česar pa se n. pr. nekatere neorganizirane strojepiske z vsemi »štirimi« branijo.
Izdajatelj in lastnik: Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru, predstavnik in odgovorni urednik Dragotin Gilčvert, ravnatelj. — Tiskar: Ljudska tiskarna, predstavnik Josip Ošlak, ravnatelj. Vsi v Mariboru.