HUH

GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States :-
Issued every day except Sundays and Legal Hoi idays. S0,000 Readers
TELEFON PI8AENE: 4687 COETLANDT. Entered as Second-Claw Matter, September 21, 1908, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISAKNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 7. — ŠTEV. 7.
NEW YOKK, TUESDAY, JANUARY 9, 1917. — TOREK, 9. JANUARJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Nemške čete so zavzele rumunsko mesto Foscani.
NEMCI POROČAJO, DA SO VJELI VELIKO ŠTEVILO RUMUNOV IN ZAPLENILI PRECEJ VOJNE OA MATERIJ ALA. — RUSI SO SE MORALI UMAKNITI PRI OORI ODEBESTI. — RUSI SAMI PRIPO ZNA VAJO, DA SO SE MORALI UMAKNITI. — SOVRAŽNIKU SO SE IZJALOVILI VSI NAPADI SEVERNO OD OLONESKE. — STALIŠČE GRŠKE. — BIVŠI MIN. PREDSEDNIK VENIZELOS.
Z raznih front.
Bo;i na francoski fronti. — Spopadi v zraku. — Artilerijski boji. . Odbiti napad.
Petrograd, Rusija, 8. januarja. — Porodilo, ki ga jo izdalo rusko vojno ministrstvo, se glasi:
Po dolgotrajnih artilerijskih predpripravah je zavzel sovražnik ozemlje pri Petseeu, severnozapadno od Porami. Runami so se morali na eeli «"rti umakniti, ker se niso mogli ve<" vstavljati sovražniski premoči.
Takoj zatem je stopila severno od Foesani naša težka artilerija v akcijo in s tako silo obstreljevala sovražniške pozieije, da S4' je moral sovražnik z velikimi izgubami n-makniti.
Na bojišču je obležalo polno mrtvih Nemcev, Bolgarov in Avstrijcev. Sovražni napadi severno od Oloneeu so bili čisto brezuspešni.
Berlin, Nemčija, 8. januarja. — časopisje poroea o položaju na rumunaki fronti sledeče:
— Odkar je padlo mesto Krajeva, je opažati v rumun ski h vrstah veliko zmedenost. Vojaki dezertirajo v celih tropah in w pritožujejo nad svoje častnike, eeš, da žnjimi nesramno in naravnost zločinsko postopajo.
Nek časnikarski poročevalec je srečal uglednega ru-nnuiskega bankirja, ki mu je povedal, da so ga rumunski vojaki oropali in mu vzeli tudi obleko. Ker ni imel drugemu se je oblekel v uniformo nekega mmunskega častnika.
Stari gosj>od se je zelo bal Rusov. Rekel je, da Rusi vsakega umore, kogar smatrajo za dezerterja oziroma mi slijo, da je žnjimi v kaki zvezi.
Berlin, Nemčija, 8. januarja. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča, da je poveljnik Mackensen zavzel Foesani, ki je bilo zadnje opirališee ruskih in rumimskih čet. —
Zmagovalci so vjeli skoraj 4,000 ruskih in rumunskih ojakov ter zaplenili veliko vojnega materijala.
Fronta nadvojvode Jožefa: Kljub velikemu viharju neprestano prodiramo v dolini reke Oituz. Vojaške operacije zelo ovira slabo vreme.
Današnje poročilo se glasi:
—	Ruse, ki se umikajo proti Foesani, neprestano zasledujemo.
London, Anglija, 8. januarja. — Reuterjeva brzojavna agentura je dobila od svojega atenskega poročevalca brzojavko, da je izročila grška vlada potom svojih diplo-matičnih zastopnikov zaveznikom odgovor na zadnjo noto.
Vlada ni v tej svoji izjavi zavrnila zavezniške note, pač pa je samo stavila nekaj predlogov in se hoče še nadalje pogajati.
Zadnje dni je bilo sporočeno, da bo Grška zavrnila par točk, toda kot se zdaj sliši, se to ne bo zgodilo.
Zahtevala bo samo odškodnino za one vojake, ki so padli v cestnih bojih z zavezniki.
Berlin, Nemčija, 8. januarja. — Milansko časopisje je dobilo iz Aten sledečo brzojavko:
—	Te dni se je vršila seja mestnega sveta. Pri tej priliki je bilo sklenjeno, da naj se izpremeni ime ulice "Uli-» a Venizelosa" v "Ulico 1. decembra." Dne prvega decembra so bile pregnale grške eete zaveznike iz glavnega mesta kraljevine Grške.
Atene, Grško, 8. januarja. — Zdaj so tudi na Grškem uvedene krušne karte. Nekateri časniški poročevalci pravijo, da se jih poslužuje tudi grški kralj.
Berlin, Nemčija, 8. januarja. — Zadnji čas se je na Grškem vse nekako pomirilo. Prebivalstvo ne vprizarja več demonstracij, ampak čaka, kaj bo prinesla bližnja bodočnost. Vesti, da se bo Grška pridružila Nemčiji, Avstriji in Bolgarski, so bile nekoliko pretirane.
Grški kralj noče prej ničesar odločiti, dokler ne bo v vseh ozirih čisto na jasnem.
Berlin, Nemčija. 8. januarja. — O Venizelosu ni že dalj časa nikakega sledu. Baje se še vedno nahaja na Kreti, toda njegov upliv se z vsakim dnem zmanjšuje. Zdaj niti ne misli več, da bi za časa vojne kaj odločevala njegova beseda.
Podmorski dolu prinese drag« kamene.
Amsterdam, Nizozemsko, 6. jan. "Haiuleteblad" piše. da bo nek ne maki podmorski čoln kmalu pripeljal s seboj en miljon mark vrednih bruienih nemških diamantov.
VeŽ nemških zavarovalnih družb je ponudilo warovanje za 8 od atotkov proti v jet ju in za 11 od-Hitatkov za v jet je podmorskega
čolna.
Demisija grškega poslanika ▼ Parizu.
Atence Havas porea: Z ozirom na dogodke v Atenah je grički poslanik v Parizu Romanos demisi-joniral. Demsijoniral je tudi svetnik grškega poslaništva. Princ Jurij je prišel v grško poslaništvo, kjer je imel dolg razgovor s poslanikom Bomanos. Vlade entente bodo skupno storile korake, da dobijo zadoščenje za atenski atentat.
London, Anglija. S. januarja. — Sinoči je bilo izdano sledeče uradno vojno poročilo:
Včeraj v mraku je sovražnik trikrat poskusil približati se našim postojankam pri Souehez, toda vsa ki krat sran ga pognan na taj. prodno je prišel do naših strelnih jarkov. Veliko število ranjenih vojakov so Nemci pustili pred našo črto. Artilerija je bila ffkoro ob eeli fronti zelo aktivna in Nemci so posebno hudo obstreljevali Vpres.
Tudi v zraku so se vršili hudi boji med zakoplovei. Z uspehom smo bombardirali različne nemške kraje; uničili smo tudi dva nemška zrakoplova in mi pogrešamo dva.
Berlin, Nemčija. 8. januarja. — Nemško poročilo pravi: — Ob vserski fronti, pri Ypresu in severno od Somme se vrše vroei artilerijski boji.
S pomočjo zrakoplovov in z obrambnimi topovi smo uničili 6 sovražnih letal.
Pariz, Francija, S. januarja. — Na vznožju hribov ob reki Meuse se vrše artilerijski boji. V Woe-wre in Bo is des Chevaliers smo s topovi porušili nemške utrdbe. Na osr&li fronti je bila artilerija jako delavna.
Petrograd, Rusija, 8. januarja. Rusko vojno poročilo se glasi:
Naši oddelki so zavzeli neko vas severno od močvirja Tirul. Po hudem boju smo zavzeli sovražne za-kope pri Kalncem. Pri jezeru Ba-bit pa smo vjeli mnogo vojakov, strojne puške, zakopne možnarjt in eno težko baterijo. Vse nemške proti napade smo odbili. Od sobote pa do danes smo pri jezeru Babit vjeli 800 nemških vojakov in zaplenili 16 topov. Naše čete so pokazale veliko v&trajnost in iz-vanredno hrabrost.
Naši zrakoplovei so metali bombe na Kovel in vas Goloby, 30 vrst južno od- Kovela. na postajo Za-bloee, zahodno od Brodyja in na selo »Jasenov. jugozajadno od Brodyja.
Pri Perpelniku je sovražnik po dolgem bombardiranju dvakrat pričel z ofenzivo proti našim postojankam, toda vselej smo napad odbili.
Pri Novih Selkih so nas Nemci v nedeljo napadli z dušečimi plini. Ker smo tak napad pričakovali, smo se že prej zavarovali proti škodljivemu dimu. Ko se je razkadil zadnji dim, se je sovražnik prikazal v večjih kolonah, toda po tisnili smo ga nazaj.
Nemško poročilo:
Berlin, Nemčija, 8. januarja. — Vojni urad je izdal sledeče poročilo :
Uradno se je naznanilo, da se vrše v okolici Rige vroči artilerijski boji.
Berlin, Nemčija, 8. januarja. — Iz macedonskega bojišča se poroča:
Med jezeri Ohrida in Prezbaso so nas napadle močne sovražne čete, ki smo jih pa pregnali.
Kiln, Italija, 8. januarja. — U-radno se poroča:
Naša artilerija je ob celi fronti energično odgovarjala sovražnemu ognju. V Trentinu je prišlo do bojev samo med stražami in letalci.
V noči med soboto in nedeljo je na« letalec poletel nad Trst in se je potem ob obrežju vrnil. Na železniško postajo v Nabrežini, Monte Querceto in Hermado smo vrgli bombe, ki so tehtale 200 kilogramov, Obrambne baterije so hudo obstreljevale našega letalca.
Prijateljstvo med Nemčijo in Združenimi državami.
POSLANIK ZDRUŽENIH DRŽAV JE IZJAVIL, DA NISO VLADALI MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN NEMČIJO OD ZAČETKA VOJNE ŠE NIKDAR TA KO PRIJATELJSKI ODNOŠAJI KOT VLADAJO ZDAJ. — DRŽAVNI DEPARTMENT JE BRZOJAVNIM POTOM VPRAŠAL GERARD A, ČE JE RESNI CA, KAR POROČA AMERIŠKO IN EVROPSKO ČASOPISJE. — NEMŠKO ČASOPISJE.
-o
JOSIP ZELENC, VINKO RIEDEL, FOTOGRAFIRANA V STRELNEM JARKU, POZDRAVLJATA VSE SVOJE AMERIŠKE ZNANCE IN PRIJATELJE.
Borzni škandal.
Preiskava glede predsednikove mirovne note. — Wall Streetu so zna-ni vsi nameni ameriškega držav, departmenta.
Francoska in AwjpUiw
"Mnenchener Neuste Nachrich-ten" poročajo iz Haaga:
Šef-urednik 4'Daily Newsa" pri znava v članku o vladni krizi, dt. vre na Franeoskem vsled nezaupanja Angliji, češ, da ne stori zadosti. Za to sramotno snmničenje je ▼ prvi vrsti odgovoren Nortketiff
Washington, D. C., 8. januarja. Danes se je pričela preiskava v zadevi predsednikove mirovne note. za katero je borza zvedela prej kGt je bila odposlana in so na t;, način s špekulacijami dose<rii ve like dobičke. Preiskava hoče dognati. kdo je izdal to tajnost.
Prvi je bil zaslišan Wilson o v pri vatni tajnik Tumulty, o katerem se trdi, da je konferiral z bankirjem Baruchom.
Tumulty odločno zanikuje, da bi kdaj imel z Barueham kako konferenco, temmauj. ko za mirovno noto ni vedel prej, kakor tedaj, ko je bila objavljena. Nato je bil zaslišan državni tajnik Lansing, ki je izjavil, da mu ni popolnoma nie znano, kdo bi bil prelomil u-radno molčečnost.
Zatem je bil pozvan Lawson, o katerem se erovori, da je napravil 300 tisoč dolarjev dobička. Priznal je, da mu je znano, kdo je zakrivil, da se je predčasno zaznalo za mirovno noto. toda povedati ni hotel nobenega imena.
Lawson se je zelo razburil in ko sra je poslanec Chiperfield preki-kinil. je Lawson razjarjen dvignil roko in jo pomolil Chiperfieldu pod nos. Hišni stražnik gra je nato potisnil na njegov sedež. Lawson
Iz delavskega sveta.
Ouemurna postava pred višjim so diščem. — Skrajšanje delavnega časa ali reguliranje plač?
Washington, IX « '.. 8. januarja. — Prckmorska brzojavna agentura naznanja, <la jo vokol ameriški poslanik !Gerard pri banketu, ki mu tra je priredila ameriška trgovska zbornica v Berlinu, rta niso bili prijateljski odno-šaji med Nemčijo in Združenimi državami še nikdar tako eliki, kot so ravno zdaj.
Ameriški državni department je poslal Gerardu brzojavko, v katerem zahteva, da naj navede natančno vsobi-. no svojega govora.
Časnikarski poročevalci so vprašali -uradnike državnega departmenta, kaj je pravzaprav s <-elo zadevo. 1'rad-niki so odvrnili, da ni ničesar drugega, kot da hoče vlada Združenih držav vedeti, kaj je pravzaprav govoril G<>-•rard. —
Zdaj splošno prevladuje mnenje, da se je ameriški državni department ponižal pred Nemčijo in da je predsednik Wilson Nemčiji na ljubo poslal zaveznikom svojo zadnjo noto.
Nadalje se vsem čudno dozdeva, da ni španska vlada podpirala predsednikove mirovne note. Španska vlacla naj brže misli, da hoče Wilson potom nevtralnih držav prisi-»liti bojujoče se. da bi sklenili mir.
j Berlin, Nemčija, 8. januarja. — Dr. Karol Helffe-rich, nemški državni podkancler, je zaključil svoj govor z besedami:
I v — Nemčija nikakor ne zahteva od nevtralcev. da l»i ji .šli na roko, oziroma da bi ji pomagali. Nemčija hoče. da hi j bile nevtralne dežele res nevtralne in da bi bile enako na-| klonjene oziroma enako sovražne vsem hojujočim se.
Poslanik Gerard se je zahvalil nemškemu časopisju, ki ima tako nepristranska poročila in se zavzema prijateljstvo med Ameriko in Nemčijo.
London, Anglija, 8. januarja. — Reuterjeva brzojavka agentura poroča, da je imenovan angleškim poslani-kom na Nizozemskem Sir Walter Townley. Njegov pred-nik je bil Allan Johnstone.
Washington, D. C., 8. januarja Danes se je pričela obravnava o veljavnosti Adamsonove predlog«-z>i osem urno delo na železnicah. — Zvezna vlada poskuša potom vi šjega sodišča ovreči trditev želez-niših mogotcev, da osemurna po sti-va ni veljavna in zvezni sodnik Hook v Kansas City je v neki raz sodbi.označil to postavo kot proti ustavno.
Železniški delavci so v septembru zahtevali, da se njih delavn čas skrajša od 10 ur na 8. Kei lastniki železnic temu niso ugodi li. je pretil štrajk po eeli Ameriki Da se pa ta nesreča odvrne, je kon greš sprejel Adamsonovo predloge za esemurni delavnik.
Sedaj gre za to, ali se s to po stavo hoče samo doseči skrajšan čas, ali se misli tudi regulirati delavske plače. Zastopnik delavce\ Davis je dejal, da se gre za skraj sanje časa in da zaradi tega ta po stava ni protiustavna.
Pri tem pa ga visj* sodnik prekine in pravi: ''Dokažite, da tista f moč. ki postavi plačo, more tud } znižati tovornino.*' Davis mu od ; govori z "da". "Jaz tega ne vrja i mem", pravi sodnik. 4"Tu se gre S za ureditev delavnega časa, kar j« vlada že napravila." "To pravimo tudi mi", odvrne Davis. "Toda to' ni ni kaka logika", pravi sodnik I Sodnik HcReynoIds je nato vprašal. ako ima gongres moč, predpi- j sovati železnicam, kaj morajo pla-' čati za svoj materjal, nakar Da j vis pravi, da ni gotov, ka kongre-.| n«* bi imel te pravice.
Ta razprava bo trajala še ve«" f dni. Končno odločitev moramo pri j ča kova t i šele v nekaj tetinih.
Rasputin še ni dolgo sedel v hiši. kamor je bil povabljen, ko nek gost mirno vstane in mu ponudi re volver z besedami: "Sklenili smo, da moraš umreti. Ubij se sam."
Rasputin je vzel revolver m ga nameril na onega, ki mu ga je ponudil. nakar so se gostje dvignili in pričeli streljati na meniha, ki je bil dvakrat zadet v prsi in vstran, nato pa je bil zadet v glavo in je bil takoj mrtev. Njegovo truplo so takoj naložili na avtomobil, ga odpeljali proti Nevi in ga tam vrgli v reko.
Morilcev ne bodo preganjali sodnijsko. Enemu so že dovolili oditi iz Petrograda in četudi so drugi še zadržani, vendar niso nikogar aretirali.
Pošiljateljem denarja.
je trdil, da Wall Streeet ve v naprej skoro za vsako "Wilsonovo po-slaijjeo. Ravno tako se je zvedelo v naprej o sklepih višjega sodišča v zadevi železniških delavcev. — Marsikatera vladna zaaeva se na Wall Streetu razpravlja in drugače ni mogoče, kakor da izdajo te stvari zaupni uradniki ali steno-grafi. Tudi se ve, ako kak član kon gresa ali državni uradnik kupuje in prodaja akcije in bonde. Law-son je rekel, da mu je znano, da so nek kongresnik. en član kabineta in nek bankir skupaj špekulirali in si dobiček med seboj delili. — Imen pa ni hotel izdati.
Med zaslišanjem je Lansing pritrdil, da je časnikarjem rekel 20. decembra, da je bila odposlana neka nota in da jim bo ob 5-tih o tem natančnejše poročal, da morejo časopisi naslednje jutro prinesti novico. Med časnikarjim je bil tudi dr. Snovden, ki si je takoj predstavljal važnost tega naznanila. Kot borzni špekulant je cenil vpliv te note na amerikanske vrednostne papirje okoli dve miljardi dolarjev, toda ni hotel izdati tajnosti. ki mu je bila zaupno povedana. —
Preiskava se bo jutri nadaljevala.
Zajci
Ker so cene kokoši tako zelo visoke, so vsi trgi v Chicagi prenapolnjeni z zajci, katere prodajajo sedaj po 20 ali 25e par. Samo ena tvrdka proda na dan 20 tisoč aaj-
Mehika.
Villa na begu. — Spopad med Car-ranzo vimi in Villovimi vojaki. — Beg preko reke.
El Paao, Tex.. 8. januarja. — Iz' Parrala prihaja poročilo, da je ge-! neral Murguia zopet zavzel to me- \ sto. Villove čete so Parral izpraznile in so zbežale v gore. Carran j zove čete so zavzele devet novih lokomotiv in 10 železniikih voz, j katere je prej zavzel Villa.
Laredo, Tex., 8. januarja. — V | soboto je prišlo med Caraneovimi 1 in Villovimi vojaki do boja pri; Guerrero,, kjer je bil en Carrauzov j vojak ubit. Vili o v poveljnik je nato z 11 možmi v šel preko Rio Grande v Texas, kjer so ga ameriški! vojaki prijeli, ostale pa zae?edu-i jejo.
DABUJTS Pil iUUITUf SLO-
					
		cen	e :		
K:	10.00 , ,		K:	12000	t»i "o
K:	15.00.....	..... 2.20	K:	130.00.......	... 17.55
K:	20.00.....	..... 2.85	K:	140.00.......	... i*:n»
K:	25.00.....	..... 3.55 j	K :	150.00.......	20.25
K:	30.00.....	..... 4.21» j	K:	170.00.......	22-05
K:	35.00.....	..... 4.90 [	K:	iso.no.......	24..-J0
K:	40.00.....	..... 5.55	K :	1!*m)0.......	l'5.«5
K:	45.00 ,		K :	LtM.uO.......	27.00
K:			K:	250.00.......	... 3ts.75
K:	55-00.....	..... 7.60 J	K:	300.1m.......	40.5»»
K:	00.00.....	..... 8.25	K:	350.00.......	47.25
K:	65.00, ,		K:	400.00.......	54.00
K:	70.00.....	..... 9.60	K:	450.00.......	60.75
K:	75.00.....	..... 10.30	K:	500.00.......	«7.50
K:	80.00.....	..... 10.95	K:	600.00.......	ki .00
K:	85.00.....	..... 11.65 1	K:	700.00.......	t*4.50
K:	90.00.....	..... 12.30 i	K:	800.00.......	... 10K.OO
K:	100.00.....	..... 13.30 i	K:	900.00.......	. .. 121.50
K: ■ (Ma	110.00.....	..... 14.85 | TVUKA ntAl	K: «K SJ	1000.00....... ' 1	... 134.00 Hm Yarfc. N. 1.


Rasputinova smrt.
Petrograd, Rusija. 8. januarja. O Rasputinovi smrti se je poročalo različne vzroke. Zdaj pa se je izvedelo. da je bilo nanj izvršenih že cela vrsta atentatov in da se je šele sedaj posrečilo umoriti ga.
A' noči pred umorom je Rasputin sedel sam v svoji hiši v Fetro-gradu. Kmalu po polnoči ga je nekdo po telefonu poklieal iz hiše princa Jussupoffa in ga povabil k princu. Rasputin je vabilo sprejel. Kmalu nato je nekdo pri zadnjih vratih počakal Rasputina. ki je prišel ven zavit v gorak zimski plašč. Nato sta se peljala v avtomobilu naravnost proti Jussnpoffi palači.
Se vedno se lahko denar posije v staro domovino po brezžičnem lirzoja* i TO in potom pošte, t o« t a sprejemamo pca le pod popojem, da se vslctl vojne ' tnogof-e izplača z zamudo.
Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati za moro j o le ■ zamude.
Po brezžičnem brzojavu se zamore poslati le okrogle zneske po sto. na primer 100, 200, S00, 400, 500, 600 in tako dalje do deset <isoc kron. Za l.r-. .zojavne stroške je najboljše, da se nam posije $4 za vsak naslov: ako Wxle I kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj.
Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj v-ak dan iz-i premeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje priobčevati natančne <-*-n<* de--: na rja, ter bodemo od zdaj naprej do preklica računali krone po ceni, kakor bode naznanjena v listu "Glas Naroda** isti dan, ko nam dospe v roke de-|nar, mogoče tudi po nižji ceni, za slučaj, da bi razmere nanesle tako.
Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžične« brzejavu, naj pripomni ,na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno".
Hitra izprememba.
Kdo so n<> K|x>miiija ogorčenja, ki je bilo nastalo med ameriškim prebivalstvom plode dr. Dumbe, Boy Eda in Papna ?
Vsak, kdor se j*- smatral Amerikama po rodu, vsak kdor ni bil jhj rodu Neme«', Avstrijec, Turek ali Bolgar, \ ^ak se j<* zgražal nad postopanjem Apionske bande, ka-t**ro je bil« tako lepo organizirala v Ameriki nemška
vlada.
Kazen Nemcev, Ircev, Madžarov in nekaterih slovanskih podiožnikov cesarstva, je bilo vse za vojno med Združenimi državami in Nemčijo.
Najbolj so se potegovali zanjo kapitalisti, ki so si obetali iz tega spora precejšen zaslužek.
Napetost je danzadnem rasla.
Ko je bila potopljena "Lusitania", so izšli nekateri 11 < u voKki časopisi v žalni obliki. Vsak članek je bil črno obrobljen, med članki je jia stalo vprašanje: Zakaj ni Roosevelt naš predsednik t —
ln če bi bil Roosevelt naš predsednik, bi bilo danes \ Vmeriki /o vsa j približno take razmere kot so zdaj v Evropi.
Združene države so lahko ponosne, da imajo na čelu moža, ki j<* prevdaren in premišljen v vsakem oziru in kater* um j<i več za dobrobit dežele kot pa za dobrobit nekaterih bankirjev, tovarnarjev in izdelovalcev municije.
Tekom par nieseev je pa nastalo med Združenimi državami in Nemčijo veliko prijateljstvo.
Pred kratkim se j«* bil vrnil v Združene države ameriški poslanik na berlinskem dvorit Gerard.
V Ameriki je bil le malo časa. l*red svojim odhodom je bil kot gost nemškega eesarja v nemškem glavnem stanu.
Te dni se* je vrnil zop<»t v Berlin. Nemški bankirji in diplomati so mu priredili banket, in pri tej priliki je bilo marsikaj rečenego.
< i era ril j<* uapival nemškemu cesarju, nemški diplomati m bankirji so pa jMiVzdignili predsednika Wilsona v deveta nebesa.
Sovraštvo med Združenimi državami in centralnimi zavezniki j«* bilo v enem dnevu, v enem večeru končano.
Ker ne vidimo za kulise, lahko samo sklepamo, kje in kaj je bilo temu povod in vzrok.
Ko je |M>slala Nemčija potoni nevtralnih držav zaveznikom mirovno noto, j<- bU ves svet prepričan, da bo kmalo sklenjen mir.
Tudi Wilson je bil o tem uverjen, ker bi drugače gotovo še ne bil dal svoje note v javnost.
Najhujši udaree za diplomata oziroma državnika, je hlamaža. i>a pa ne l>o hlamaža. je treba preokreniti smer dos<*danje politike.
-o-
Svita se.
Pod naslovom ''Poglavje o enakopravnost i'* pise
"Straža":
— Nemški krščanski soeialni krogi na Dunaju so začeli izdajati časniško korespondenco pod naslovom "Me-ka'\ koje urednik in izdajatelj je F. Marsehall.
Namen temu časnikarskemu podjetju je, nemške krščanske liste, zlasti one v Nemčiji, po načelih resničnosti, pravičnosti in ljubezni informirati o notranjepolitičnih avstrijskih zadevali, ter tako ustvariti še iskrenejši stik krščanskega ljudstva osr«»dnjih velevlasti.
Kakšno bo to informiranje v dejanju, kaže ta prvi članek v korespondenci "Meka", ki razpravlja o jezikovni enakopravnosti v Avstriji.
Člankar povdarja, da je enakopravnost jezikov v šoli in uradu glavno vprašanje, ki se okoli njega suee vsa notranja avstrijska politika od leta 1867, odkar se takratni liberalizem vsled izstopa Avstrije iz Nemške zveze ni več upal, da bi ustavno določil nemški državni jezik.
Mesto nemškega državnega jezika so ustavnopravno Ugotovili enakopravnost vseh jezikov v šoli in uradu. Treba je pa v tem pogledu delati razliko med raznimi avstrijskimi kronovinami.
Drugačne so razmere v sudetskih pokrajinah, na Če-bkem in Aforavskem, kjer je jezikovna eiiftkopra¥»ost-atft-
GLAS NAROD/C. 9. JAN. 1917.
"GLAS NARODA"
(Slovenian Daily.)
Owned and published by the
ilovehio publishing company
(a corporation.)
ITIAVK 8AKSKH, President,_I.OUIS BENEDIK, Trearorer
Place of Buiinesa ut the corporation and addresses of above offWw:
82 Cortland t Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y._
Ca celo leto velja list ca Ameriko ln	Za pol leta za mesto New York..	2.00
Cauado .................... fSOii	Za Evropo ca vse leto....................4 50
Ea pol leta.................... 1-60	Za Evropo ta pol leta....................2JS6
Ba celo leto ta mesto New York.. 4.00	Za Evropo «a četrt leta...............1.70
-GLAS NARODA** lziiaja vwak dan lzvzemSl nedelj ln pramlkov._
-0LAS NARODA"
<"Voice of the People") lamed every day except Sundays and Holidays. _Subscription yearly f3.00.
Advertisement on agreement._
Dopisi bres podptna ln osebnosti se ne prlobCuJeJo. jMmsr naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri nirr'nemW kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejdnje HraUMe __naananl. da bltreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poilljatvnm naredite ta naslov i ~ii LAS NARODA"
F2 r. vrfnn.lt HL.	Hew York City.
Telefon 4HK7 CnrtianAt
PO D ADMIRAL FOURNET, POVELJNIK ZAVEZNIŠKEGA BRO-j DOVJA OB GRŠKI OBALI.
ra pravica, ki se jo prv otno dolofila že za riinsko-nomško- j g-a cesarja Karola TV.
Drugačne so razmere v Galiciji in Bukovini, v Dal-; maeiji in na južnem Tirolskem, torej v pokrajinah, ki so šele kon<-em 18., oziroma začetkom II). stoletja prišle k Avstriji.
Zopet drugačne so razmere na Nižjem- in Ciornjem-Avatrijskem, Solnograškem,. Predarlskem, severnem in j srednjem Tirolskem, Štajerskem in Koroškem. To so sta- j re nemške zvezne dežele, ki so sedaj združene pod dina-! stijo Habsburg.
Tri tej razdelbi in označbi člankar popolnoma pozab-! lja, da je Koroška in Štajerska, predno sta postali tako-i zvani "nemški kronovini", bili — slovenski. Koroška je imela svoje slovensko državno pravo. In tudi pred nem-1 ;škiin cesarjem je koroški vojvoda nastopal kot Slovenec. Če se je kdo v navzočnosti cesarjevi pritožil čez vojvodo,! je bil ta dolžan zagovarjati se le v slovenskem in nobenem drugem jeziku.
Koroški vojvoda je bil na nemškem dvoru vrhovni lovski mojster, h kateremu so prinašali vse preporne za-i deve v lovskih rečeh. Toda, kadar je vpričo cesarja vršil svoj posel, je razsojeval h' v slovenskem jeziku.
Taka je bila nekdaj jezikovna enakopravnost na Koroškem in Štajerskem.
Še koncem 12. stoletja je Koroška bila slovenska dežela, koje slovenski značaj je bil uradno in pravno pri-j znan. To se je pa pred vsem godilo z umeščen jem koroškega vojvode v slovenskem jeziku in s slovensko prisego, ki je bila v rabi do 17. stoletja.
<V je pa nemški fevdalizem izpodrinil slovenski jezik iz njegovih pravic, se to ne more beležiti kot zakonito dejanje, saj je ta fevdalizem bil nasprotnik vseh ljud-, skih pravic.
Toliko v poduk krščansko socialnemu informatorju, da bo bolje informiral nemško javnost.
Sicer pa je nemškim krščanskim social com nujno priporočati, naj se glede na ]>ostopanje proti nenemškim j narodnostim raje dajo informirati od nemškega katoliškega centruma, ki v poljskem vprašanju ne stopica z; liberalnim nemškim nacionalizmom, kot to delajo krščan-; i ski socialei v vprašanju nemškega državnega jezika in je-I zikove enakopravnosti nenemškim narodnosti.
flankar se v tem vprašanju kratkomalo izjavlja za spremembo ustave. Ustava v Avstriji, tako piš\£ doslovno, ni nič nespremenljivega, <Vj>rav je v njej določeno, da se {spremembe ustave smejo izvršiti samo s težko dosegljivo1 I dvetretjinsko večino državne zbornice.
Avstrijska državna zbornica pa sedaj ne zl>oruje in dalekosožne spremembe v pravnem življenju avstrijske i države se sedaj dogajajo — spomniti se je treba lia cesarsko pismo o avtonomiji Galicije — po inieijativi krone , same. Znano dejstvo je, tako meni člankar, da so vse spre-| membe ustave v Avstriji bile nasledek vožnih vojnih do-| godkov. Tako 1. 1849, L 1859, 1. 1866.
Očitno je, da bo sedanja svetovna vojska prinesla v Avstriji še bolj dalekosožne ustavne spremembe, kakor j ! prejšnje vojske.
Dopis.
Chicago, Dl, — Pred r.ekaj vet* kot Mom sem govori! z aokim Srbom glede Jugoslavijo mi je jodjioveril, da misli ali smatra S!o-vanstve «o za nezrelo za samostojnost, ampak da se je pričelo ljud stvo že v obilnem številu zavedati ; in da »eaiiom hodenio dosegli in dobili, kar je naseda. — Tukaj v rhicagi smo imeli že dvakrat skuspne veselice s Srhi in Hrvat? in n«fte nadebudno pevsko društvo "Slovan*' je bilo vedno navzoče. Pri predstavah se prepevajo s slovenskimi tudi hrvaitske pesmi, pri katerih igra naše noro ustanovljeno tamfburaško društvo "Lii»" pod vodstvom gospode VebldCja, ustanovitelja istega. Pr i f »frpredirih di uri*tihin a U>
naše t«tnibura.ško društvo za veselice in ples ter Kino zelo ponosni tt.*^. Sev^i* imamo še m*lc:ij ta-;
kateri i m njo rajši luji-e z j manj vredno godbo in v kakšni vemški lloerberjeA'i dvorani, med-K*o je dovolj f-eškib krasnih dvoran na razpolapo in ko imamo svojo narodno godbo tamburašeJ Samostojno podporno društvo ' "Danica lUat"eni<"ev" nam več-i krat predstavlja igre tako živo in ( ^ako pravilno, da imamo zelo prijetne zabave, kakor tudi sloven-j «ka dekleta in žene iz pevskega iništva ''Lira" poma-arajo tako > o polno in lepo. da nas jako vc-eli. — Želim in voščim veselo in srečno Novo leto vsem naroe,ni-ocn in nitaleem tega Lwta, kakor udi listu želim mnogo uspeha in tapredka ter veliko norih naroč-iikov. — Frank Jerele.
I	!
Nastopni govor ruskega
min. pred. Trepova.
'
Ruska duma se je zopet sešla. j Ministrski predsednik Trepov jej imel velik nastopni govor, v ka-1 terem je med drugim rekel:
Ves civilizirani svet ve, da Rusija ni začela "vojne in da ni odgovorna za človeško kri, ki teče j v potokih. Zaslepljeni po mrro-| ljubno^ti in spravljivosti Rusije in toluiačeč jo za slabost, so nas i predrzni sovražniki napadli. Dolgo pripravljanje jim je dala gotovost, da vojna ne bo dolgo trajala in se bo končala z zmago.
Rusija je sprejela smelo i/.ziva-, n.ie in brezprimerna hrabrost naših vojakov ter nedmajani pojrum naših zaveznikov -ta temeljito po-, clrla račune sovražnikov. V imenu vlade je bilo tu že večkrat raz-^ir.si'jio, du bomo nadaljevali vojno uo popolne zmage: večkrat je bilo tudi izjavljeno, da ne bo sklenjen prezgodnji mir, niti separatni mir. brez vednosti naših za-! vernikov. Nič n«* mor«' prevrniti j tega sklepa, ki izvira t/, nezlomljiv« volje vzvišenega vladarja i Rusije, ki se zaveda, da je edin j/, vsem svojim zvestim narodom, i Xaj cnje ves svet š«» enkrat, da bodo Rusija in njeni zvettti zavez-I niki. naj bodo težave še tako velike, naj bodo še laku veliki proti udaivi, postavila na noge zadnjega vojaka in tla h« na razpolaga-. "je vsa sred s t v a države, da pripelje vojno do odločilnega konca in da za vedno prepreči naklepe in nasilnosti Neineev. Sovražnikova moč ni več nezlomljena in : bliža s*- ura povračila. bolj je treba velikanskih naporov, da bi 1 sovražnika, ki napenja vse svoje sile. končno pobili. Pomožna sred-i stva Rusije so neieeupna in treba ,je skupnega sodelovanja cele dežele in vs«rt»a iu:rtnla, da s*- ta pomožna sredstva morejo uporabiti za un i'"* en je naših sovražnikov.
I z rek š i svoje zadovoljstvo s pa-: I trijotičnim delovanjem zemstev mest in vseli soeijalniii slojev. ministrski predsednik govoril o odredbah za ohranitev zdravega reda za armado. Pomanjkanje te-jra reda je vzrok, da so ponekod nastali težki ne<lofiUrtki glede prehrane, das»i je živil v izobilju. Predvsem j»- pa treba ustanoviti I tovarn«* in delavnie«\ ki bodo armado .preskrbovale z vojnimi po-i trelfefr-inami. in r.tzviti je treba tehnične sile države. Dumi hode j predložen zakon o onligatoričnem šolskem pouku in izobrazbi za razne ]>oklk*e.
Se<ianji boj je 'ako težak in ima velik vpliv na vse življenje v Rušiti. X« mogoče je vedeti, kateri izmed pripravljenih zakonov bodo odgovarjali pogojean prihod-iiji>sti. Se«iaj obsega vladni j»ro-;gram le eno točko. Zmago, naj velja karkoli, popolno, končno zmago. Vojna je zahtevala že mnogo žrtev, zahtevala jih bo še več. a to nas ne bo oviralo. Niti Rusija, niti njene zavtkniee niso kiive vojne, ali ke.r se je začela, ne bo prej končana, dokler ne bo sovražnik popoln op: a izčrpan in ne bo v prihodnje \ eč mogel biti trajno ogrožen je občnega miru. ' Voditi moramo vojno do luiitVnja nemškega militarizma, da nut bo nemogoče se v bližnji prihodnjo ' zop» t dv'«gniti. Neizogibno je potrebno da se oilstrani vedni jfn.žiija s silo, ki je delala kakih d«^s<»t let vedno skrbi vsemu eivi I i?! ranemu svetu.
Sedanja vojna mera, biti kronana po zmagi ne samo nad zunanjim. nego tudi n'ad notranjim so-vmžnikom. Vojna nam je odprla oči. Spoznali smo. da je ms k a industrija, ruska šola, ruska znanost. .ruska umetnost v jarmu ineinštva. Kden najvažnejših problemov. ki jih mora rešiti Rusija, je ta. da *tfopi odločno na strnu s\'ubode in neodvisnosti.
Ponavljani: Čaka nas boj. čigar j izid je v naprej določen, ki pa bo i od nas zahteval še velikanskega napora. Sovražnik ima še vedno en d(l našega czem^ja v rokah:; zavojevati je moramo in z«f»et pri-; dobiti za«'asno z oružjem od nas odtrgano kraljevino Poljsko. Toda to ni dovolj. Iztrgati moramo sovražniku nekdaj poljske pokra-,jine onkraj meje. Obnoviti hočemo svobodno Poljsko v svojih et-i ! nografičnih mejah v neločljivi, z^Tfci * Rusijo.
Že dlje kakor tisoč let hrepeni ; Rusija proti jugu. k svobodnemu izhodu na odprto morje. Ključ do \ Roepom in do DardaneJ. Olegov Ščit nad vratmi Carigrada, to so tisoč let »tare sanje ruskega naroda. Te želje so Od začetka vojne izpolnit »i Mini. Da bi StedHi'
s človeškimi življenji, smo skup-' ao z "zavezniki storili vse. kar jej bilo mogoče, da bi se Turčija ne' udeležila brezsmiselnih sovražno-' sti Angiija, Francija in Rusija j niso imele namena zaplesti Tur-j čijo v vojno. Zahtevala so samo.! ; ni j \ lastnem interesu ostane nevtralna. Obenem bila <lana' Turčiji ZMtrotovila in tudi formal-i ne obljube, ki so ji jamčile nedo ' takljivost njenega ozemlja in' njene neodvisnosti ter ji zagotovile še gotove dobičke. Ti na]K.ri' so bili brezuspešni. Zaslepljena; po neiskrenih obljubah Nemčije.' je Turčija, ko nas j-» zavratno napadla. zapečatila svojo usodo.' Življenjske interese Rusije razu-1 mejo nas: /ve.-:ii zavezniki ravno-' tako dobro, kakor mi smiii.
Zato je določil dogovor, ki smo *ra sklenili h ta 1M5. v. Vt-liko Urrtauijo in s Francijo in katere-':Ul. l,risto1>i,a iu.li Italija, de-Jinitivno pravico Rusije na morske ožine in na Carigrad. V so-jrlasju z našimi zavezniki podajam dam's- s te tribune izjavo o tem dogovoru. Ponavljam, da, je popolno sosrla^je o tej točki med za* ezniki trdno utemeljeno.
Ni nob.-uc£a dvoma, da bo Rusija. dooivša v suverejisko posest svobodni dovoz v Sredozemsko •norje. dovolda rttmunski zastali — ki ne vihra ]>rvič \ boju polet^ ruske zasta\e — svobodno lu-o-darst vo.
Nikdar ni bilo v svetovni dovini tako odločilnega trenutka. Zbrati morairo vs.- narodne sil<-i» jih z-rgnati na sovražnika. Nič ne bo moglo kljubovati tej sili. Spominjajte se. da naj bodo tudi sovražnikovi udare; tako »rožni. bo gruzna zma/^n vendar naša in se nam bliža s sigurnimi koraki. Pojdimo j j. združeni naspro-i'
Nova ali mala Avstrija?
P "d t«-m na-lovotn ]»iš<- dimniška "KorreHpondenz Zentrum":
Obljubljeno razširjenje gališke avtonomije s<- v enem delu nemško-avstrijske javnosti tolmači kot izpolnitev lastnih smelih izločilnih načrtov. Kilo pa poz.u pomen tejra tt-žke«;a vprašanja. f»o vetlel. da so % tem poraženi vsi notranjepolitični problemi, te hoče zd.-ij z enim u«lareem ločiti
a I k* i jo od avstrijskega državnega organizma. k'až- to diletantsko nazirsuije. Kake posl.-»liee bi t<> imelo '
(i lasom ljudskeua štetja je imela Avstrija P»10. hta -Js milijonov r»72 tis^«- prebivaleev na ^00.004 štivjj.ških kilometrih. Po izločitvi Calieije bi imela le milijonov f-4<; tiv.č prebivaleev in 222.r>07 štirjaškili kilometrov. -Oirrska s svojimi 2t».>.<4.«MM» j.re-bivalei na :!L»r».411 šiirjaških kilometrih bi bila pot«*m bolj oblju-ilena. in večja. Ali je treba šele pisati, kake pofHediee bi ti» imelo ua dualLstičtio razmerje*
A vendar ^e dobe^ politiki, ki jim izhn-itev lialn-ije ne zado^in-je in ki zahtevajo tudi izločitev Dal maeije. Domovina mora postati manjša! To je gesslo teJi Ma-loavstrijeev. ki zasledujejo ^-e*lno le sv«»je posebne interese T: mislijo namreč, da bo i/<»tmIo i v. «lr-
"BLED''
Dne januarja zvečer ob so<lnii uri, v Slovanskem Domu Sv. Alojzija fonemauph. Pa. priredi veliko slavnost v porast enajst letniee
SLOV. PEVSKEGA DRUŠTVA -BLED"
Zbor nasfopi z petjem jrmI v«xl-stvom Mr. V. Navinšek. ob 9. uri. Zatem govori. ])les. Igra orchestra tfodba ]mhI vodjem Mr. Navinsek.
Dobirek se bode porabil za nada-ljni poduk ]>etja v ponos našega slov. naroda. Prosimo in objednem uljudno vabimo rojake in rojakinje da nam pomagajo in ]>osetijo nftšo slavnost.
Vsem udeležencem kli«'enio iiaprej naša iskrena zalivala in krepki dobro došli.
Odbor za pevsko društvo "Bled".
aavnega zbora 106 galiških po-slaneev in da ostane v državnem zboru	Nemeev in lo 181 Ke-
nemeev. Nemei bi i o rej imeli ve-eino in bi <leb;li. kar bi hoteli.
Pa stv.,r ni tako enostavna. Prvi" bi ti:di v zmanjšani Avstriji r.e imeli Nemei večine, ker bi bilo se v (»dno 1	* H) Nenemeev
proti !».9~»0.0ii0 N^nieem in ker bi dritjfie nrnei.iska verina prebivalstva pač ne prenašala nemške ve. •ine v parlamentu.
^ takemu narodu <ie da zagotoviti prist'«ječo mu praviee It- potom poštene sprave.
Za slovenske reveže v stari domovini.
Dod«on, Md.
i Ze dolj?o :ii bilo čuti. če se rojaki še kaj spominjajo reveže v v starem kraju. Naj bode nam do-\< ljrno. da priobčimo, kaj sn;o 1 nabrali.
Na željo vn-ine darovaleev priobčujemo imen. ki >o darovali v dober namen in • e za čast. T'i-Iraj svota /!.a>a -S^IM"*. N;ij bode
•	te».| potom naznanjeno vseit! da-rovalkam in darov lb-ep«. da od bor za nabiranje ne bod-» cnlloče-val. kam «-*e bode t-i denar tx»slal, ampak vsi. k.lor je kaj prispeval
•	Tor;.j ImmIc na željo odVor šp v tem letu nab»r::! milounre- 'i pre-
, tečen o leto za izreče najtoplejši ■ zahvalo in želi. da !>i druge nasel-|bine tudi priobčile kolik' so na-I brali.
Prisrčni pozdrav * s-ni darovd-eem želi	Odbor.
Turško poročilo.
S svojim og-njem smo zbili neki angleški dvokrovnik ob sirski obali pri Rendu. Vodilea in opazovalen smo vjeli. Preprečili smo sf»vraž no prizadevanj** pristati v Akabi in njejrov poskus ob obali zaliva pri Akabi razobesiti franeosko zastavo. Zastavo >tno zaplenili. Prodiramo v ^m^ri na .Tenbu. Skupno število v jet ill in plena naših čet iz velike bitke ob Arjresulu »severno oil Donave znaša 60 častnikov in .'»600 mož: vplenili šmo tri sorske baterije, popolnoma opremljene. — Onih 11 topov, ki smo jih v svojem poročilu omenili, v tem številu ni vštet ih.
I	i
"Ententa mora zmagali."
Y "Messafferu" piše neki poslane«*, da naj se za večjo jrotovost u->peha pritegnejo še nadaljne ]»o-
možne >i|e. tako na zapadno fron--
to Španija, na vzhodno Japonska in ako je potreba, šo Kitajska. — Ententa mora zmajrati v tej vojni za v^ako eeno.
Kad l>i izvetlel za naslov svoje sest™ .M ARIJ K PKRTKKKL iu brata IOIIXA VALENTINO C. Doma sta iz Podporiee. farsi Šmarje na Dolenjskem. Pred H. leti s;.-t s- nahajala v Pn^blo, < "olo. Nadaije bi iad izvetlel za
I JOSIPA IIHKN. doma i/, šmar <ke fare na Dolenjskem. OI»-j enem pa prosim, da se mi zi:i;*-j N>jo vm oni ki n.i kaj dolgnje-; jo. tekom en« za uaeseea. ee ne. J jiii bom imenoval s polnim imenom. — Tony Valeotinčič. l'Wl Pik idil vi f'««rd. Waukegan. 11 i -1 0-10--1 _
r.LAS NAKOPA, 3- JAH. 1^17.
Iz starega kraja
Razstrelbe italjanskih municijskih skladišč,
ki jih omenja uradno poročilo z dne 1. decembra, so morale imeti velikanski učinek. V Vipavi so s^ stresle hiše kakor v najhujšem potresu. Mogočno razstrelbo je bilo slišati dne 30. novembra ob pol 9. uri zjutraj v smeri proti Ilonkam. drugo močnejšo proti Opatjemu selu okoli pol 11?. ure. Odličen del na uspehu so imeli naži letalci, ki so v drznih poletih vodili topovski c gen ju. Z Bud an j m višje ležečih krajev je hilo videti cele gore dima. kakor bi se pojavil strašen o-gnjenik.
Odprava italijanskega jezika v Dalmaciji.
"Naše 4edina!v©*' dobiva z Dunaja vest. «ta m* v najkrajšem času odpravi italijauski jezik iz javne uprave v Dalmaciji.
Papirnate vrečice za moko.
Ker m dobavni stroški za papirnat«* vrečice zelo visoki, dovoljuje mestni magistrat, da -i smejo tr-govei z moko vrečice zaračunati pri iwldaji moke sledeče: Vrečice do pol ks: moke 1 vinar in vrečice nad pol kir moke 2 vinarja. Na prosto voljo pa je strankam dano. da lahko same prinesejo vrečice selmj.
Umrl
j«* knjigovodja Silvester Skerbi-ne«*.
Župnik Ivan Kodre umrl.
V št. Vidu pri Vipavi je umrl 1. decembra. 1B16 č. g. Ivan Kodre. župnik v pokoju. Rojen je bil 7. decembra 1K47 v Št. Vidu pri Vipavi, posvečen v mašnika 1S73: služboval je v Kanalu, Štanjelu. <>s«'ku in nazadnje nad 20 let kot župnik v Križu na Vipavskem. — Nastanil se je leta 1914 kot vpo-kojetii župnik. V domačem kraju je. dokler j«* hi plri moči. pomagal v pastirovanju.
Odlikovanje.
Pokojni «*es«r Franc Jožef je dne 23. septembra podelil v priznanje posebnega domoljubnega in (»oirtvovalnejra zadržanja v vojni župniku Ivanu Remeu na Vogr-skem. zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrost ne kolajne.
Umrla
je v Metliki dne 29. novembra spoštovana mati in g«rspodinja Fran čiška Primožič, rojena Masten i/ Temnice hišna št v. 24. v starosti '»7 let. Pribežala je semkaj z možem in hčerko pred vojnimi grozotami na Krasu, pa je revi o a tu našla svojo smrt. T mrla je naglo-raa /a srčno kapjo. Pokojnica j« biln sestra župana Mast ena iz Voj šeice, ki biva sedaj v Metliki. —
Imenovanja na goriški slovenski državni gimnaziji.
Za provizorna gimnazijska uči tel ja sta bila imenovana na tem zavodu «lr. Fran Mischitz in di Fran Rostamer, sedaj nadporočnik pri drugem bosanskem poHcu.
Umrl je na Dunaju
goriški učitelj enoletni prostovo-Ijec-četovodja Fran Komel, 23 let star. Itil je na italijanskem potem na severnem bojišču, kjer je bil ra njen v levo nogo. odrezali so mi. n«4ro pod kolenom, prepeljali sr ga na Dunaj iti tam je umrl.
Iz Gotice
ni takorekoč uikakih poročil. Med begunci je že marsikdo pisal v Gorico na osebe, o katerih se more soditi. da so ostale tam. ali od govorov ni.
Poroča se .da je sicer došlo ne kaj kratkih pisem iz Gorice, ali : vsebino, iz katere se ne da čisto nič posneti, kako je v Gorici. O ptsi Gorice v italijanskih listih, k smo jih čitali, niso zanesljivi. N dvoma, da prebivalstvo ne uživa dobrih dni, ker je mesto tik zt fronto, v mesto padajo naše arra nate in polno mora hiti tam voja fctva. Po Rožni dolini, torej še bli nt središča goriškega mesta, se bije jo ljuti boji.
ko so razpečali deželani svojih pridelkov, izdelkov in živine.
Koštrunje meso
prodajajo v Trstu te dni po 3 K 6S vin. kilogram prednji deli s pri-klado, po 4 K 40 vin. kilogram zadnji deli s priklado.
Sadje in zelenjava v Trstu.
Za tekoči teden so določene sledeče cene za prodajo na drobno: Česen 4 K 40 vin. do 4 K 80 vin.; dadko zelje 40—14 vin.; kislo ze-ije HO vin.; korenje 40—18 vin.; kostanj 1 K 44 vin.; cvetni karfi-jol 80 vin.: čebula 1 K; jabolka 1 K 4H vin. do 1 K 80 vin.; (izključena so namizna jabolka); jabolka 11. 1 K 24 vin. do 1 K 44 vin.; peteršlj ">0 do 60 vin.; sladka repa 24 do 28 vin.: kisla repa i»t> do 64 vin.; solata 60 do 68 vin.; špi-naša 86 vin. do 1 04 vin.; ohrovt ♦4- 48 vin.
Nemška realna gimnazija v Opatiji.
Dne 18. novembra je bil na nem ški šoli v Opatiji ntvorjen prvi razred novoustanovljene realne gimnazije. Nadalje se je oglasilo več dijakov za takozvane zapo-dovalne tečaje. To so tečaji za u-čenee višjih razredov kake gimnazije ali realne gimnazije; poučujejo jih državni učitelji in na koncu vsakega tečaja bodo mogli vpriglasiti se k izpitom.
Volkovi v Dalmaciji.
Iz občine Vrlika prihajajo zopet poročila, da se pojavljajo volkovi in da so po raznih vaseh poklah »bilo živine.
Zo 5000 kron svinjskega mesa u-kradel.
V hiši nekega Katkoviča na Mucu v Dalmaciji so imeli vaščani ■»hrambo za posoljeno meso, klobase, gnjati. Eno preteklih noči pa je izginilo iz sušile shramb* vse meso. v vrednosti 5000 do oOOO kron.
Zadnje cene vina v Dalmaciji
bile 2f»0 do 330 kron po področju in gradaciji. "Hrvatski list" pravi, da je Dalmacija se vedno poplavljena z agenti in dalmatinsko vino gre v razne podzemske in nadzemske labirinte, kjer so dobro napeljani vodovodi, voda, dadkor in drugi preparati polnijo žepe špekulantov in v promet nri-haja neka tekočina, ki ima v sebi komaj nekaj vinskega, pa velja za lalmatinsko vino.
Dopisnik iz Dalmacije v "Hrvatskem listu" pravi na koncu: — Mi pa stojimo tu s prekrižanimi rokami, prepuščamo se usodi in si manemo roke, da smo vino dobro prodali. Tu bi trebalo strogosti neke gospode, ki se dela važno v Irugih vprašanjih, kjer ima najmanj pojma in kjer je nje najma nje treba.
Društvo za gradnjo hotelov po Dalmaciji,
ki se je pred kratkim ustanovilo, že pridno deluje. Na čelu društva so: baron Krupp, društvo Lloyd in grof Noriš. Podpisana je posedaj glavnica deset miljonov kron. v projektu je gradba 6 hotelov.
Reka.
Na Reki je bilo od 1. do 3. de eembra 81 slučajev legarja. med temi 5 mrtvih. — V reško bolnišnico je prišel te dni neki Anton Kuz-raič, star 27 let, ki je imel rano na glavi. Zdravnik ga pregleda in Jobi v rani ptičje pero. Vpraša ga. zakaj ima to pero v'rani. Odgovori mu, da mu £a je stavila njegova žena v rano in da je to sredstvo, da se rana ne okuži.
Begunska vest.
Cecilija vdova Kerševan in Rc-srinja Pregelj iz Renč pri Gorici se nahajata z dmžino v Žirovnici, vas Breg št v. 17.
Med vjetniki z Goriškega, ki so umrli v Srbiji,
'itamo imena: Josip Pahor iz O-oatjegasela, umrl dne 28. novembra 1915 v Oleksini; Anton Špa-apan iz Ozeljana. umrl dne 31. narea 1915 in Fran Eega iz Duto-velj. umrl dne 28. februarja 1915 v Caeku.
Padel je
lne 11. oktobra na italijanski Tronti Josip Arnšek, domačega domobranskega polka. Simpatičen mladenič se je nahajal 7 mesecev na fronti. Pokopali so ga na bo-iišču blizu Goriee
MAJOR ERNEST BASSERMANN, VODJA NARODNIH LIBERALCEV V NEMŠKEM RAJHSTAGU.
40 let telefona.
- i
Dne 1. nvgu-1:i l!»l6 je j«o.eklo' -siiivdcset let. odkir ^c je prvič vstanovilo tele tonsko zv^zo. in ll. avgusta bilo štirideset let. od-Var se je prvič govoril i i»otom -lektričnega toka.
Vsi ti dogodki, ki so v.*l~;»o-.nenibni za zgodovino t»d.*fonn. m se odigrali v iakozvaneni noveii: svetu. Od Prajitforda v Canadi. kjer je -siaroval Graham I.el!, sije vreil pogovor potoni žice z Mount. Plcrsantom. na oddelje-nost nekako kilometrov. V ok-i tohi u istega iela. to je 1876. se je že govorilo iz Ilostona v Cam ; hrr.dge in v februarju navlednje-ga leta i v ("kica-ga v Milwaukee. , V marcu so že telefonirali na razdaljo 457 kilometrov iz ('hiea-ga v Detroit. S tem je bila iznajdba. s katero so sc mučili i/.-uajditelji različnih dežel in to '»rez posebnega uspeha, združena z imenom Graham Bella, katerega se smatra od onega časa za pravega »najditelja telefona.
Zgodovina telefona, v kolikor gre /.v to tujko, se pričenja s 4. ' avgustom leta 1839. ko je neki dr. Romershansen razpravljal v Mag-deburgisehe Zeitung o uporabi /elelmie /a telefonsko zvezo. Eno leto poprej je namreč protVsor Page zasledil važno dejstvo. na 'cateie.m sloni pogovor iz daljave, namreč povzročenje zračnih valovanj poion? nagli!. elektr-ičn-h sunkov.
Pozneje se je veliko znanstvenikov jMvalo s tern, toda skoro vsi so imeli v mislih prenašanje niu-/ikaličnih valovanj na človeško r.ho.
Na misel, da bi si' preneslo človeštvo govorjenje kot tako. je prišel neki francoski brzojavni uradnik. po imenu Boursel. Vsa svoja ' opazovanja je bil zabeležil, izde-I ial tozadevne aparate, vendar pa so se vsi njegovi načrti izjalovili vsled nepombnega sprejemnega ' aparata.
Pozabili so nanj :n šele na ve-
" njegovega življenja so mu dovolili majhno penzijo. Prvi, v resnici rporabni telefon je sestavil Nemec Filip Reis. V oktobru !e,ta 18G1 je predstavil svoj aparat na seji fizikalne družbe v Frankfur-' tu in po številnih izboljšanjih, potom katerih je bilo mogoče »poročen je razumljivih besed, je Rei> končno leta 1864 prodstavil svojo iznajdbo večjemu krogu ueenja-' kov.
Kljub vsemu temu so pa to iznajdbo kimilo privabili. Veliko dobrih iznajditeljev in učenjakov si je pozneje steklo dosti zaslug na tem polju, a končna zasluga je vendarle ostala pri ameriškem iz-naditelju Graham Bellu, ki si je pustil leta 1876 patentirati neko svoje izboljšarje pri telegrafu, katero se je nanašalo tudi na tele-foji
Radi te zadeve j.? bila pozneje veliko procesov, ki so stali milijone; nek sodnik je končno izjavil in razsodil: — V tem oziru se priznava, da je Bell samostojni' in prvi iznajditelj vsake vrste pi-euašanja govora.
( e ne druge, ima Bell zaslugo, da je postal telefon eno izmed javnih prometnih sredstev. V A-raeriki se je razvilo to prometno sredstvo z velikansko naglico.
Leta lt>78 je bli že v javnem promet« prvi telefon v New Ha-'
vi,« in tri leta p« zneje ni bib» v Združen in državah tiohcm-ea mesta iz manj kot 15.00(> prebivalci, ki hi ne imelo svo/tga lasinegji telefona.
V Nemčiji je bil generalni jk»ši-n: nojster Stefan, ki jt- v oktobru1 leta 1K77 r/.vt del o B< 11 o vem si-' stoiiiu. Dne 25 />kt »bra si je « gie j dal cel sistem. Takoj nato je ustanovilo celo vrsto zvez. a telefon v Berlinu samem ni sprva ;r*hn*set. k;: ji i prijavilo se je le ne. kako 90 stalnih na očnikov.
Razvoj telelonr od tega časa je bil Tioti v N"o«"iji i,i A\s ;i)i lalen m dandanes ni skoro najti mesta. Ki bi ne imelo svojega urejenega iciefonskogr sistema.
Sienkiewicz in Nemčija.
Povodom smrti Henryka Sien-l.icnieza objavlja tir. Keller v "Vr-ssisehe Zeitung"' nekaj kritičnih pripomb k stališču slavnega poljskega pisatelja napran, Nemčiji. Dr Keller piše-
Nedavno je izšla v Parizu -sijajno opremljena knjiga "Nesmrtna Poljaka" katere uvod " L'idee de la patrie*' jo napisal Sienkie-wiez: Razpravljajoč o domovinski ljubezni, pravi poljski pisatelj. da je stoletno poljsko geslo: "Z domovino do hurnanitete". ne na "Za, domovino proti humani-teti ^Z ito je — piše Sienkiewicz — bodočnost naša kajti Poljska to je pravičnost, to jr ideja svobode. to je pravica do življenja za vsakogar brez razlike, to je ustvarjenje ideje svetovnega meščanstva. Ali smemo isto reči o Xcniriji! Ne! Nočem trditi, da hi nemška duša ne bila zmožna porajati višjih idealov. Narod ki je rial svetu Goetheja m Sciiillcrja, >e dovoij dokazal, da ima take sposobnosti, roda nemška duša je daijes v okovih Pribije. Ta jo dresi ra za ideal grobe sile in kopičenja bogastva. Nemška domovinska ideja se omejuje edino le na t.o. kar more nenasitni in požrešni želodce prebaviti, ii; na to. da nad potrebnim mirom bdi močna komanda. Preko tega — nič. To gotovo ni dovolj. Da opravičimo svoje ž:t.ie. moramo imeti noleg pesti in hrane tud. Še moralnih idej. Sedanja moč Nemčije nima' nobene moralne podlagi; iz tega sledi, da so- obstorj take moči pro-j ti vi ne le občim interesom človeštva. temveč da negira tudi samo j sebe. Kdor vsaj svoje stremljenj'* uredi 'tako, da pije drugim kri, ta je rakrana za vso svojo okolico. To je wirok. da črtijo Nemce povsod in vsi. Oni so edini narod, ki nima prijateljev nikjer. Tako o-samljen narod ne bo nikdar dovolj močan, da' zdrži breme mrž-nje eelcga sveta. Tako stoji stvju-danes. Kaj prinese bodočnost, to si ne upam prerokovati; odvisno bo od te ga. ali bo trnimfirala pruska duša nad nemško ali obratno.1
"Vossisehe Zeitung" pripominja k temu: Sienkiewicz nima drugega opravičita, kakor to, da je znorel za Maeterlinkom in za drugimi miritelji Nemčije. Marsikomu bo žal, da vidi spoštovanega poljskega pesnika v tej družbi. Bolj kakor kdij pa je na«r narodna dolžnost, da smo vsi na čistem o tem. kdo nas Ijivbi in kdo nas črti.
BSftZKO SLOVENSKI NAROD
r&KORI
blRVI«!
Čisto po želji
K nekemu odvetniku je prišla: mladenka in ga vprašala, kako bil se mogla otresti neljubega ji oboževalca, ki jo vedno zasleduje. Ker je pa bila naravnost odurne zunanjosti, si odvetnik ni mogel | tolmačiti, da bi se mogel kdo nuditi zanjo. Zmajal je z rameni ter menil, da bo zaljubljenec že sam odnehal. Toda s to izjavo se ni dala odpraviti.
"No", je rekel odvetnik ki*ait-| ko. "potem ga pač vzemite."
"O", je vzkliknila mladenka, "rajše bi ga videla viseti na vislicah. kakor da bi ga vzela!"'
'"Cisto prav", je menil odvetnik. "poročite ga in čez malo časa se bo že sam obesil.*'
Kjer si znajc pomagati.
"Sjinnk- o temperenenih mestih mi r.e govorit": -ili -t • bili ž»* kdaj v I^avenwrrthiL Kentucky! ; Nc: No. poi -ni tudi ne v*-st"
nič 1"
" Najbrze ne prod-., ja j o ni" pit-uega
i "Samo k«.i ztbavilo. {H»st*bn(* !:«»: zdr,.vib» j roti .„. j«-.i!u piku. i In z::t»» w-držuji'jo lan. na občin--troške kačo. Oni dan. ko sem bil lain, s* m moral -..kat": -est ur pred no <>* i. išči na vrsto. i;i k-> •• ii končno vend.ir prišel, je kač;* - edne?.' :dki»- ja prijel krč v c«~!jiistih'"
I Pozor čitatolji!
i — ~ J
Naročite še iooes!
I -^^K - -
! V zalogi imamo: Slovenske novele in po-j vesti	30c.
'Pegam in Lambergar 35c. i Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Zaklad kupčevalca s sužnji	15c. Lepa bolničarka X5c. Ena sama kaplja črnila 15c. Grob v svetilniku 15c. Gospa s kanarskim bri-
ljantom	15c.
'Londonskiponarejalci de-.. | narja	15c.
Kako so vjeli Jacka raz
parača	I5c.
Skrivnost mlade vdove X5c. Plemič	15c.
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 Cortlandt St. New York.	N. Y.
{Iščem svoja dva brata ANTONA I in FRANKA RUS ter sestro, sedaj o možen o SADAR. Doma so iz vasi Šice ^tev. 9, pošta Krka na Dolenjskem. Brata sta že v Ameriki kakih 17 let rn sestra j mi je pisala pred kakimi štirimi leti i z AVashingtona. Prosim ce-! njene rojake, če kdo ve za njih naslov, da «ra mi naznani, ali naj se pa sami javijo svojemu bratu: I^uiis Rus. K. F. D. 7. Iiox Js6. rireen-sbui g. Pa. [(8-10-1)_
Življensko moč
in rdeča lica se dobi edinole z u-porafco zdravega in naravnega vina, katerega čitatelji "Glas Naroda lahko kupijo pri svojih rojakih. Sod 52 galon garantirane ga in čistega ter naravnega vina se dobi za 26 dolarjev. Pišite na:
i Dalmatinsko - Kalifornij-j ska Vinarska Zadruga.
140 Liberty St., New York, N. Y.
i STATE DEPARTMENT OP i	LABOR
! BUREAU OP INDUSTRIES I AND IMMIGRATION SČiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in po mog zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyoriki urad: 230 Fifth Ave i	Urad v Buffalo:
i 704 D. S. Morgan Building
$1£ GALONA
JAMČENE VIŠKE
Glsaoviti "Lucky Twv" M
utaj nodi Uwjjhru zajemo. ^^^^^
^ Je	^P^^BBft
jMif—o vara«, ali '•"WM-HflBMi iaiprai until«. ttawiL^Wf TW^I
prihiM-t*.
Stub BrothengjnH
S Sola I m i,	■■■
POUČNE KNJIOK:	,
Ahnov nemškoangleild tolmač, vezan	—.90 j Cerkvena zgodovina	>—.70 j Poljedelstvo	-—.M' Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorili	t—JS Slov.-angleiki in angl.-
slov. slovar	r—.50 Slov.-angL in angl.-alov. slovar , .	1.50 Trtna ni in trtoreja	>—.40 Umna Živinoreja	r—.90 Umni kmetovalee	«—.M Veliki slovenako-angleikl tolmai	$S.9§
ZABAVN* IN RAZHS DRUOB
KNJIOK: Doli s orožjem I	r—.M
Hubad, pripovedke, 1. in S.
zvezek po	<—.10
Leban, 100 beril	«-.20
j Na različnih potih	r-^0
j Trojka, povesi	^-.BO
Vojna na Balkanu, IS. avea. $1.89 Zgodovina e. in k. peipolka
it 17 • slikami Zgodovina slov. naroda ft.
mvmak.	c—.41
fivljenja trnjeva po«	r-JI
Življenje na avstr. dvora ali
OFOMKA: NarottUw Jt prllo I twHHa Hhplil. aH Hiii
Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) ~.7ft
KAZGLEDHIOK:
Newyorike • evetlleaml, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	t—M
ducat po	t—.M
Album mesta New Yorka s krasnimi lirami mali nj|
ZKMLJKVZDI; Združenih držav mali	r—Jt
veliki	*-JH
Astrijsko-Italljanska vojna
aapa	r-.ll
BalkanaUk drtax	r—.19
Bvrope
Evrope, veaan	—.90
Vojna stenska mapo	$1.5t
Vojn! atlaa	_j|
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming In West Virginia in vseh drugih držav po	— ff
Avstro-Ogrske isall
veliki veaan	_Jt
Celi svet	»jb
Velika stenska maps O. & no dragi strani pa e*N sve*	$UM
IM denorao vrednost, bodisi v
!! ^
CENIK KNJIG
kolero imo v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO."
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T.
Nnve slovenske knjige!
Kaj se vse dogaja v l jubljanski deželni bolnišnici. — Izpoved očividca. — Strašne razmere.
Pre par meseci se je vrnila v A-meriko neka Slovenka, ki je bila skoraj celo leto bolniška strežnic« I v ljubljanski deželni bolnišnici. — V službo je stopila takoj ko je iz-bruhuila vojna in je bila navzo-' ea, ko so pripeljali prve ranjence i v Ljubljano. Svojo težavno službo j je izvrševala skoraj neprenehoma. noč in dan. Slovenski listi v Ameriki sr> navezani samo na poročila; raznih angleških in ameriških listov. — Ta poročila so dobra kar se tiče splošnosti. glede raznih podrobnosti posebno pa glede razmer v starem kraju, se ne moremo veliko zanesti nanje.
Ko se je vrnila omenjena Slovenka v Ameriko, je povedala u-redništvn našejra lista kar je \ ljubljanski bolnišnici videla, slišala in doživela. — I rednistvo je priobčilo vse njeno razmotrivanje v Koledarju za leto lflT.
Kojaki. sezite po njem. dnkler sra je še kaj v zalogi! — Razen te-«ra obsega tudi nebroj drugih «-Ian-kov. lepih povesti in slik.
HARMONIKE
»MMlisi kakršnekoli Trste iz>W»luj<-m In copra v! jam |m> uajiiižjili it>nah. a «!»»-to (ri»-:'.iio iu Kuw^ljivo. V (Mipravo zam>sljivo vsaktlo	k»r s»-ia ži»
ia<l IS l«>t tukaj r t«-m ptmla in seilaj r STujrui l:i-ln»-ui doniu. V popravek vuuu-id kmujske knkor vse ilnige harmonike ter rar-tutam po «telu ka-koršno k<lo zahteva, hrez n:i>laljnih vpraSanj.
JOHN WENZEL. 1017 East SSnd St^ Cleveland. Ohia.
NA*1 ZASTOPNIKI.
kateri ao pooblaščeni pobirati aaroO alno ca MGlaa Naroda" ln knjiga, kakor tudi aa tm d rasa r aaSo stroko spadajoče imale.
Jessy Usi, Ark. Is afcallca: Mtbatf Obar.
ta Franelsea. GaL: Jakob LorOn
Denver, Cele.: Frank Sarabec.
Lsadrille. (Ma: Jerry Jamnlk.
Poebla, Ctk: Peter Colls. Fraak ianeab In John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louia Castello.
Clinton, bi: LanDert Bolakar.
Indianayotis, Ind.: Atola Koilmu
Woodward. La. In okolica: Loka* Podbreaar.
Aarara, DL: JerneJ B. VorbH.
Chlcaco. DL: Frank Jorjoroo.
Dcsoe, TUL: Dan. Badovlnae.
Jolit, 111.: Frank I^turi«-h, John Zaletel in Frank Bambich.
La Salle, III.: Mat. Komp.
N okorni s, IIL ni okolica: Math. Galahelc.
So. Chleac«. IU.: Frank Cerna
SprincficM. DI.: Matija Barborl«.
Odeabr, 111.: Matt. Hrlbernlk.
Waukgan, III. in okolica: Frank Ptkovšek in Matii. Ogrln.
Cherokee, Kana.: Frank Be21aalk.
Cainsshns, Kana.: Joe Knafele.
Franklin, Kana: Frank Leskoree.
Frentenac, Kana In okolica: Frank Kerne ln Rok Firm.
Kansas City, Kana.: Peter BchnaUer. Mineral, Kana.: John Stale. Kitico. Kaus.: Mlko P«ncll. KltxsslUer, Md. ln ekeUca: JTraal
Podoplroe.
Calumet. Mich. In ekeUca: Paral ShalU, M. F. Kobe ln Martin Bade.
Manlaticoe. Mich. In ekeUca: Frank Kouitn
ft*. Kance, Mich. In ** Atm: M. U.
UkuTlcb.
Chlahohn. Minn.: K. Z«onv - ".Lob
Dnlttth. Minn.: Jooeph Bbarabon. Kly, Minn. In ekeUca: Iran Uoala loo. J. Pea&el ln Lonla M. PeroAek. Kreleth. Minn.: J url J Kotae. Gilbert. Minn. In okolica: L. VoeaL Hlbbinc. Minn.: Ivan PonAe. Kitzvillr. Minn, in okolica: Joe Adamk-h. Naahwank, Minn.: Geo. Ma aria. New Dululh. Minn.: John Jertna. Vlrflnia, Minn.: Frank 11 rova neb 8t Louis, Mo.: Mike Urabrtan. Klein, Mont.: Greaor Zobee. Great Falla. Moot.: Math. Urlrh. Beondna, Meat: Toma« Paaltn llawson, N. Me*.: Mike Krivec. Gowanda. N. Y.: Karl SternUa. Little Falls. N. *.: Frank Greirorka Barbertoti. O. in okolica: Matb. Kramar in l^Hti> l^aEant. Bride*port. O.: Frank HoiVur CoUinwood. O.: Math »lapolk. Cleveland. Ohio: Frana tSakaer. J Marin«*-i^. «*ha-«t. Karliti-»-r. Jakob Resnik. John Pr>««tor iu Frank Meb Lorain. O. In ekeUca: J. Kaah m Nllea. Ohio: Frank Kucovfleh. Yeengatown. O.: AnL K lkc i j Orecoo City. Ore«.: M J ust la AUesheny. Pa.: M. Klartrb. AnkfMce, Pa.: Frank JakAa. Bessemer. Fa.: LooU Hribar. BridxeriUr. Pa.: Kmlotr PleterAek Braddeck. Pa.; Ivan Gem. Bunline. Pa. in okolira: J..ba Deat^ar.
Csniadtnrr. Pa.: J oba Koklten. Cecil. Pa. la okolicn: Mike Kofwat Cencasanch. Pa.: I«an Pajk ta Vld BovanAck. Claridre. Pa.: Anton Jertna. Darrnsh. Pa.: Dracuttu BlavlA Dnnlo. Pa. la okoiiea: Jooepb Saber, Expert. Pa.: Frank Trebeta. Forest City. Pa.: K. Zalar ta Fraai Leben ln Math. Ksmln.
Farell. Pa.: Anton ValeotlnčUl Greensborc. Pa. la okoUea: Frank Novak.
Irvtn. Pa. la ekeUca: Fr. DemAar. Johnstown. Pa.: Frank 'Jabrenja la
John Polanc.
Luzerne. Pa. in okolica: Anton
Osolnlk
Meadow Lands, Pa.: Georg Scbalta, Moon Run. Pa.: Frank Maček. Plttsborgh. Pa. In okoUea: Z. Jakah«.
I. Podvasnik, I. Maister in U. R. Jakohicb.
South Bethlehem. Penna.: JerneJ Koprivšek. Bteelton. Pa: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Jooeph fikerlj. Verona, Pa. in okolira: J. Brosleh. West Newton. Pa.: Juolu J oran. Wiliork, Pa.: Frank St^me In J. Peternel. Tooele. Ctah: Anton Paiae. Wlnterquarters. Utah: L. Blsfleb. Black Diamond, Wash.: G. J. Porenta.
Thomas, W. Va. In okolica: A. Koreni'hti r. Kenoeha, Wis.: Aleksander Pendlr. Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik ta Aag. Collander.
Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetila la Martin Kos In John StampfeL
West AUis. Wis.: Frank Skok ln Anton Demšar.
Reck Springs. Wye.: A. Jastls. Val. Malleh ln Valentin
Trg sv. Andreja ▼ Gorici.
imel biti v Gorici trg sv. Andre-
vsu kraji, »h venske strani dežele
glas najtoda, 9. janr. 1917.
Slovensko katoliško
m-j-a
podp. društvo	svete Barbara
- m
ZA ZEDINJENE DRŽAVZ SEVERNE AMKRTTTK. Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano d ne 21. januarja 1M2 t državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI: Pwdawlnlk: JOfcKF PETERNEL. Box 95 Wlllock, Pa. L podpredsednik: KARO L ZAT.AR, Bo* 547, Forest City, Pall. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Rock Springs, Wj*. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. IX tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 5.17, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago SU Jollet, VL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN ITEC, 900 Cbieago St, Jollet, HL
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: ICNAC PODVASNIK, G225 Station St E. E., Pittstmrgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORNlf5, Box 622. Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Conemaugh, Pa. IIL sadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio,
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana L porotnik: MARTIN &TEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Ave., R. F. D. L Oreaa-field, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, O^ L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brougliton. Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 11L
Dopis! naj se po&lljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "G L A S NARODA".
Premlada...
— In se«laj pojili! — Bo« lilago-hlovi tvoj prvi kornk v inesto!
Muti s»* j«- obrnila, zavila je rn-to t.'snej«' okoli vratu ter zamišljeno stopala proti domu- Semtertja se je njena jrlava plaho ozrla nazaj, kjer je še prert nekoliko hipi stal voz. Tam je bilo sedaj prazno in mrtvo.
Vaakikrat, ko se je ozrla, so postajale njene nojre težje in ko so stopile v majhno, zatohlo stanovanje. je niso mojrle več nositi. — Pa<lla je na stol in jrlavo je zakrila v roke.
•
Snejj je padal v velikih kosmih in se spotoma tajal, ko je prihajal do taL Pod nogami je rastlo in se kupieiio rjavo hlalo, pršilo se je eez erevlje. Mestni tlak je bil umazan in polzek, da ni mogla no«ra stopati varno iu izlahka.
Od jupa pa je pihal zoprno jro-rak veter in nosil no\ ih oblakov nad mesto in okolieo.
Nekaj težkega je viselo v zra-: ku, tlačilo je k tlom ljudi, ki so' hiteli po ulicah.
Tisti večer je bilo. ko je nasto- j pila Minka prvo svojo službo. — j Pozabila je bila za nekaj hipov [ dom in mater, in ji ni bilo težko, ko je prvič prestopila pra«* prodajalne, kj,*r je imela biti odse-lej blaga jnieariea.
Prodajalna je bila razsvetljena z električno lučjo, prijetna gor-kota se je razširjala po njej, in v lepem redu razložene reči so se svetile in ponujale, kakor bi zna- i le govoriti.
Minki so zardela liea, in oči so se ji /aiskrile. Tu bo ugodno, in delo ne bode težko. Sede in s smehljajem na obrazu se bode vsi- I opravljalo. Vse pojde naglo in j veselo izpod rok, dan za dnevom, večer za večerom.
In sprejel jo je gospod šef pro dajuiniee z lahnim nasmehom oko li usten- Njegova brada je bila glftdko obrita in se je svetila, — njegove oči so skoro mižale, a bliščale so izpod napol zakloplje-nih trepalnic kakor Vušeno steklo. l*remerile so jo parkrat od nog do glave ter se že lw>lj stisnile.
Od vedel jo je k ograjenemu stolu, ki je stal nekako sredi prodajalne. nekoliko vzvišen. Od tam se je videlo po vsem prostoru, na desno in na levo.
Potegnil je veliko knjigo iz pre dala in začel ji je takoj razlikovati popisane stvari. Minka je kimala in je bila vesela tega lahkega posla, ki ga je razumela tako dobro. Mimo nje so švigali skrb no počesani trgovski pomočniki ter urejali, kar se je bilo razmetalo danes.
Vse je bilo tiho, škripali so samo "'reviji, slišal se je samo nizki glas gospoda šefa. Luči pa so gorele in svetile, kakor bi bilo na sveti večer doma. ko se bliže i — praanično opremljeni qltar v neštetih veselih žarkih.
•
_ Qd Jedaj jc	*edel*.n* tejp
stolu od jutra do večera, dan za I dnevom. Zunaj je bilo grdo vreme, lezlo je v vedno hujšo zimo. Nastal j'- mraz, da so vrabci ce-pali i z podstrešij. Sipe v oknih se niso odtajale po ves dan, voda, ki je pljusknila na tla. je tako zledenela.
Ti>.ti čas je bilo lepo v prodajalni. Oj ta ljuba toplota! —
Minki je bilo huda samo ta-kra t, ko se je spomnila, kako bode treba zvečer domov, ko se bode zaprla prodajalna! Stanovala je v podstrešni solnci pri stari v-dovi, a tam ni bilo zakurjeno nikdar.
Minka je dobivala po dvajset goldinarjev mesečnega plačila in s t<ni je morala plačevati hrano in stanovanje. Kje naj bi jemala za drva*
liala se je torej teh večerov, te poti proti domu, te mrzle samote. Kaj čuda, da se ji je priljubila prodajalna s svojo toploto, z vedno menjujočimi človeškimi obrazi.
•
Tako je preteklo nekoliko me-| seeev. Zunaj so začeli zeleniti 'travniki, zabrstelo je drevje, — j oglasila se je v gozdu kukavica. , I Veseli ljudje so se gnetli po iz-[ prehajališčih, otroci so lovili metulje.
Minka bi morala odložiti zimsko obleko, kj jo je še imela od doma. Trebalo je misliti, da si na pravi drugo, pomladansko. Tudi lepšega kroja mora biti, da se ne l>odo norčevali iz nje njeni moški tovariši.
Pomlad jo je po prehitela, ni-! Vsar ni mogla prihraniti pozimi, j S čim naj si torej kupi, česar potrebuje? Saj komaj plačuje hrano in stanovanje.
In tedaj je bilo, ko je dobila . j pismo od matere.
— Slabo se mi godi, — je pisala. — ako lehko utrpiš par goldinarjev. pošlji mr jih...
Minki se je skrčilo srce v prsih. Imala je še par goldinarjev, za večerjo do konca meseca. Sedla je in je napisala nakaznico na mater. Poslala ji je vse do zadnjega vinarja in večerjala ni vso zadnjo tretjino meseea, in nova obleka se je razpršila v nič.
Tedaj se je prvič zgodilo, da se ji je zazdela prodajalna dolgočasna in pusta. Obrazi, ki so se zgla šali v njej, so ji hipoma postali zoprni, in njene oči so strmele — ija vun, kjer so mimo hodile gospe in gospodične v novih pomladnih oblekah, tja vun, kjer je solnee tako radodarno vtdpalo svoje žarke po drevesih v drevoredu- Zastudile so se ji številke v veliki knjigi, začutila je, da je v-jet ain zaprta v ječo, ki ni iz nje izhoda.
Z vsakim dnem je bilo njeno hrepenenje večje, hrepenenje po svobodi, hrepenenje po novi obleki. —
Ko je zjutraj stopala proti prodajalni, se je njena noga vstavljala, najrajša bi bila stopala tja \~un iz mesta, tja vun v svobodo. Poletela bi kakor ptica, tja daje«; ppd zeleno raQtobiXjSOl*.
tela in tam bi sanjala do večera. I Sanjala bi o lepem življenju, o lepi in novi obleki. —
A morala je v kletko, morala je sedeti na malem, omejenem
prostoru.---
j Odstrigli so joj peroti... I Njena obleka je bila z vsakim dnem bolj oguljena in ponošena. A zunaj so se videle vedno lepše, vedno svetlejše toalete. Tedaj Minka ni mogla več zdržati. Prosila je šefa, naj ji da nekoliko — predujema, vsaj <a pol meseca naprej.
Sef je skomizgnil z ramami in obraz se mu je podaljšal.
— Ali ne vidite, kako slabo gre kupčija? Polovico ljudi bom moral odpustiti. In vi hočete predujema? Ne morem, ljubica. — , Odgovorila ni ničesar.
Kri ji je zaplala k srcu, in sklonila je glavo. Okoli nje je postalo temno-
Tam zunaj pa je sijalo solnee, I tam so se svetile nove obleke —
Teda je sleherni dan komaj pričakovala večera. Toda njena pot je ni vodila domov, tam ni imela iskati ničesar. Odpovedala se je vsaki večerji za toliko časa, da si prihrani za obleko. Zanašala jo je pa njena noga tja ven iz mesta na skrivnosten, samoten prostor, j Le redkokdaj je srečala tu človeka, in še oni, ki ga je srečala, h i nosil navadno glave kvišku. — Bil je skoro vsak človek ozkih prsi, rumenkastih lic in štrleči h ušes.
j Ali tam je bilo lepo. Visoke, goste smreke, pod njimi cvetoče 'gozdno grmovje in med njimi žuboreč, bister potok. Ob početku ozka, rjava stezica, ki se je vila više. vedno više do male terase.
Xa to teraso je zrla modra, lepa krpa nebeškega svoda kakor velikansko, neizmerno globoko in nerazumljivo oko. Tn v vrhovih smrek je šumela otožna pesem, prihajajoča tam iz nepoznane daljave.. .
Prvič k0 je prišla Minka tu sem, jo je gnala samo zavest, da se mora skriti ljudem, da se ne sme prikazati med njimi v svoji ponošeni obleki. V žalostne misli vtopljena je prišla na ta prostor. A ko je povzdignila svoje oko. je ostrmela.
V	njeno srce je vtihotapilo nekaj mehkega, nekaj dezdaj nepoznanega. Bilo ji je, kakor bi jo bil hkratu zaklical dober znanec iz davno pošlih časov. In ta glas je bil sladek, jo bil vabljiv in ji je donel na uho kakor rajska godba-
A Minka je tedaj tudi vedela, da jo doleti tukaj nekaj posebnega. nekaj lepega, po čemer je šele v tem hpiu prvič zahrepenelo njeno srce.
Od tedaj je hodila sleherni večer v ta kotiček. Tretjega večera je srečala tam mladeniča s knjigo v roki. Bil je dolg in slok, njegovo lice je bilo bledo, njegovo oko vdrto. Ko je stopal mimo nje, jo je pogledal.
Minka je osupnila, bilo ji je, kakor bi bila srečala nekoga, ki ga je že videla, ki. je že govorila z njim. A vendar ji je bil ta obraz popolnoma tuj.
Stopila je par korakov dalje, a tedaj se je morala obrniti. — V istem hipu se je obrnil i on.
Minka je zardela in je hitreje stopala kvišku. Oni pa je zrl za njo, dokler ni izginila za grmovjem-. .
Od tedaj sta se srečavala slehre-ni večer, ob isti uri, na istem prostoru. Od začetka sta stopala nemo drug mimo drugega, govorile so samo njune oči. In postajala sta in se ozirala drug po drugem. In zardela sta. in njuna pota sta šla večer za večerom narazen.
V	tistih dneh je Minka šele prav občutila vso težo svoje službe.
(Konec prihodnjič).
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JAKOBA UHEK-MK. Doma je i/. Velikih Brusni e pri No vetra mestu na Dolenjskem. Zdaj se n&haja nekje v Coloradi. Prosim ga, da se ini oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. Frank Kcsee, Box 48. Pine vili e. Minn.
Rad bi izvedel za svoj« dva prijatelja KARLA YEKOVEC, doma iz Vodic, pošta Moravče pri Ljubljani, k, AIvOJZIJA KRE VKLI, doma iz Koprivnice pri Rajhenburgu na Štajerskem. Prod dvema letoma sta bfla na Ileilwood, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve'za nju naslov, da iga mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Frank Ciliniek.
k ut^L. i)
Žrtev zanemarjenosti.
PRIŠEL JE DO SPOZNANJA ŠE LE ZADNJI ČAS.
Cortland. Indiana. Joe Slovak, tega kraja je pričel čutiti pred kakimi tremi leti grozne bolečine v desni rami- To so bile grozne bolečine ter je kupil nekako mazilo in ] obliž in ga vdrgnil v razboleli del in pozneje ni več mislil na to. Bo- < lečine s oprenehale za nekaj časa. j Čez nekaj dni so se bolečine zopet ! obnovile in sicer v desni nogi. On •] se je zopet zdravil kot prej z mazi- ; lom. vsaj tako nam je poročal. Potem se pa ni več brigal za bolečine, ki jih je imel v desni rami in potem v desni nogi. Seveda čez en teden je zopet pričelo boleti, zdaj pa po vsem njeg vem životu in sicer tako. da ni mogel iti več na delo. Zelo hudo mu je bilo ako je opazoval svojo revno družino-
On je bil reven. Imel je veliko družino in on je bil edini vzdržnik in postal je bolan. Zakaj? Ker ni poslušal dobro besedo. Čital je vsak dan v listih, da ni zdravila za protin ali revmatizem. ki ga ozdravi, ako se je ne rabi znotraj. Nobeno zdravilo ne ozdravi revmatizem ali protin s katerim se vdrgne razbolene dele, ker na tak način se bolezen razžene v druge dele in Joe Slovak je seveda to tudi čital, toda ni dal nobene paž-l nje temu. On je tudi čital. da je v, takih slučajih edino uspešno zdra-jj vilo REMO notranja zdravilna tekočina, za revmatizem. Še potem, ko je bil že n«-kaj časa v postelji, si ni upal poskusiti tejra čudovitega zdravila. Rabil je popolno zdravljenje in danes nadaljuje svoje delo pri popolnem zdravju.
REMO notranja zdravilna tekočina za revmatizem je edino zdravilo za protin, bolečine na straneh ali v križu, ohromelost kosti in drugih bolezni, ki ostane- ,' jo radi prehlada.
Ena steklenica $1-00 Tri stekle- ' nice $2.50, po pošti i"2.80 Šest steklenic, popolno zd .'Ijenje s po- ' što vred, $5.00- Kupi se le na sledečem naslovu:
GROWN PHARMACY OF CLEVELAND
2812 E. 7&th St., Cleveland, Ohio.
-----
ŽENITNA PONUDBA. j
Kant, star :J0 let s svojim domovanjem in -+"250.00 v gotovini, se želi smnaniii s Slovenko v starosti od 25 do let. Katera resno misli na ženitev, naj se oglasi na spodaj navedeni naslov in naj priloži svojo sliko. Ako se katera v financi dobro počuti, se tudi na starost toliko ne gleda.
Anton Fabec, 416 X. 8. St.. Sheboygan, AY is.
Rad bi izvedel za naslov svojega brata IVANA GRADIŠ AR. Doma je iz Nove vasi št. 3 na Knuijskcm. Pred enim letom je bil v Clevelandu, Ohio Prosim cenjene rojake, če kdo ve za "j"gov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Joseph Gradtšar, X. C. T. Co., Box -MA, Graham, Wash. <9-11—1)_
Žel
i m. izvedeti za nnslov svoje sestro AIXMZUE Tl'RK zdaj omožene, pa ncN veni, kako sc zdaj piše. Domu je iz Velikih Brusaic na Dolenjskem V A-meriki biva že tri let?, in baje nekje v Johnstov. mi. Pa. Ker ji iniain poročati nekai važnega, jo prosim, da se mi oglasi ali pa če kdo drugi ve za nje naslov, da ga mi naznani, za kar bom zelo hva'ezen. - Frank Turk, 926 Ketchom St., Indianapolis, lid.
Iščem svojega br?1a FRANKA KREVS. Doma je iz občine Sina r jota na Dolenjskem. Pred tremi leti je odiSel od tu in zdaj sem slišala, da se nahaja nekje v Omahi, Nebr. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi nazirani, ali naj se pa sani javi svoji sestri, ker ,inia <lobiti posmrtnino po svo-.jem očetu. — Mary Raj or. 330 X. 5. St., Kansas Citv. Kinsas. (9-11—1)_
PREKLIC.
Jaz Janez Sclioln iz Grunn, Wyo., tem potom prekličem vse. kar sem govoril o gospej Antona Kosola in jo prosim, da mi oprosti. PrekHčem torej vsa imena in vse, kar sem govoril proti njenemu značaju, ter izjavljam, da je Mrs. Anton Kosola dobra in spoštovana gospa ter ne vem pr&v nič proti njenemu značaju.	t
Gnnn, Wyo., 3. j an. 1917. | . John Scholn. '
NA PRODAJ	(
trgovina z groeerijo s poslopjem vred v sredini slovenske naselbine. blizu premogokopov. Lepa	j prilika. Katerega veseli, naj piše	| po podrobnosti na:	I Frank Gorišek,	] Box 106, Scofield. Utah. _(0-10—1)	j
ŽELIM DOBITI	|
kuharico za kuhati v kampi. ki je sposobna sama gospodinjiti. Ne	I oziram se, če je vdova z otrokom	1 ali pa z možem, samo da razume	< svoj posel. Plačam od $20.00 na-	j prej na mesec. Katero veseli, naj	j mi piše na naslov:	j Tonv Škerl.	j 2, KLczua. Pa. _(8-9—1)_
Rad bi izvedel za. naslov svoje^ra I bratranca FRANCA MEDLE iz | Dolenjega Suhadeia, fara Bru> j niee na Dolenjskem, hx pri jate- j lj.i JANEZA IjUŽAR, doma i.: | Gorenjega Snhadela pri Borov- i niči, ter M ATE V/A GORJA NT ( i/ Dolenjega Suh*ulola pri , Brusnicah. Prosim cenjene ro- , jafee. če kdo ve za njih naslov, da mi naznani, ali naj se pa sa-mi javijo na naslov: Anton ' Volčja k. R. F. D. 2, Box 66. 1 Imperial. Pa.	(8-9—1) '
IŠČE SE.	|
Stanko Šašič, vojni vjetnik v | Ttaliji, prosi, da ss mu oglasi nje- | gov brat Al IKE ŠAŠlO, ki se ba- i je nahaja nekje v Chieagi. Piše . naj na naslov:
Stanko Š;nšič. prigionero di gnerra, Italia. Aqnila, AbruzzL __(8-9—1)__J
Važno za priseljence! j
Država! delavski department r| Združenih držav je odprl tvoj1 < urad na 240 E. 79. St., med 2. in | 3. Ave. v New Yorku. Urad je i < odprt vaak dan od oamih dopol-! dne do oamih zvečer, ob nedeljah j! in praznikih pa od desete ore do- i I poldne pa do opoldne.	! j
Namen tega urada je, nuditi i; naseljencem nasvet, pouk in po-;1 moč, in sieer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi pocre- * dovalnica za delo in deluje spo- • \ razumno in ▼ zvezi z delavskim j < departmentom Združenih držav, i \ Za storjene usluge ni treba pla- j * Sevati ni kakih pristojbin.
Piiita ali pa pridite osebno I 1
VPOŠTEVAJTE. j
Ako želite bedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znancev, itd.	'	i
Ako želite prodati posestvo, liišo, trgovino itd. Ako želite objaviti krst, ženitev, žalost inko itd.
Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe*	1.1
Ako želite objaviti društvene naznanila
_ ij
RABITE VSELEJ najstarejši slovenski list	|
"GLAS NARODA" ]
''Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol mil jone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane... .$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane.....................................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane..............................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne "cene pri stalnih
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New xcl% N. 7.
Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetu-jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakeea nri naročilih po poŠti.
_
P	Ž GA	i
8	poSiljam na vse kraje naravno i« tovarne po sledečih cenah: I Rdeča žganja po $3.00 pnkm, 10 galonov za $19.00. I Rdeča žganja po $4.00 galon. 10 galonov za $27.50. I Tropinjevec in Slivovlea po ravno istih cenah. | Kdor Zeli vino ali piva naj piše po cenik.-Express aH freight pla- |
I	Cam Jaz na vseh pijačah, razen plve.
I Opozorjam posebno prebivalce v Coloradi. <la si narottjo pijače za |
89	naprej. Deželni odbor se pripravlja, da priredi postave proti iMiSiljat- f vam pijač t Colorado, časa je malo.	d
!	JOHN L A N I C H,
j^^^w^tc^^st^won^^^^^^nsas city. mo. (g
NajstarijSa slovensko-hrvatska trgovini z likery i Ameriki i
E	Ml vam nndimo naso zalogo najboljših likerjev po sledel»lb cenah:	w
c Brinjevec, zalK.j (0 steklenic)................................ $ 7.00	B
i Brinjevec, zaboj (12 steklenic)................................ m 00	§
I Tropinjevec, galoua........................$1^0, $2.75 in :i.00	]
h Tropinjevee. zaboj (G steklenic).............................. r».50	J
\ Tropinjevec. zaboj <12 steklenic).............................. 10.00	§
P Slivovka,- galon........................$2.75 In.............. 3.00	fl
I Brinevee, (posamezna steklenica) ............................ l.:i5	X
I	NaS slavni "fltT Pure Rye Whiskey, 7 let star
k	zaboj (G steklenic).................................... G.OO	f
i	zaboj (12 steklenic).................................. n.oo	9
I	Concord vino, rdeče, herel.................................... $22.00	Z
I	Concord vino. rdeče, pol berela................................ 1G.00	!
K	Pri odjemu 5 in 10 galon. stane galuna...........................00	J
I	Pri odjemu ene same galune pa................................ 1.00	■
I	Belo vino, l>erel .........................................................................................§
I	Belo vino, pol berela.......................................... liUiO	!
K	Pri odjemu 5 ali 10 galon. stane galoua........................ j 00
E Pri odjemu ene same galune pa................................ j 8
1 Za posodo računamo sledeče cene: za 4 lu -i-^i galune sodčke r»0	Z
I	centov, za 5, G in 10 galon sodčke $1.00 in za 25 galon (pol berela) $1.50.	,
I	Berele pa damo zastonj.
I Z naročilom i>oSJjite vedno tudi Money Order all pa bančni ček.	V
I	Za vse blago jamči	A
THE lOHIO BRANDY INSTILLING COMPANY j
I 6102-4 ST. ( IJUR AVE.	CLEVELAND, OHO. S
i EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR $
]	(Notary Public)
; j	v GREATER NEW YORKU	S;
I ANTON BURGAR I
! 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. E i
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
;	vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne
j j	nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti
» ;	ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle- ' M *
1	de datuma izkrcanja ali imena parnika.
a 1	Obrnite se zanpno na njega, kjer boste točno in solidno ! m > i1 postrežem. *	| ^ f
Darujte par centov slovenskim trpinom v domovini!
i e fjsFfo^ i-;
j Jigisioianski rejgp Katii, Jidnsts i
-
lokarporVint dne 24. januarja 1901 v državi
Sedei v ELY, MINNESOTA	*
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, ft. P. D No. 1, Conemaiigh, Pa.
Podpredsednik: LOUTS BALA XT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PLSTILER. Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BHOZICH, Ely, Minn.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 84:1 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN V A ROGA, T,126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn-
ANTHONY MOT/, 9641 Avenue "M'\ So. Chicago, 111.
POROTNIKI:
GEO. J. PO RENTA, Box 176, Blaek Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn. JOHN RUPNTK, Box 24, S. !{., Delrnont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — Tth St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MATT. POGORELC, 7 W. Madison St.. Kooin 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Stal ion RFD. liox 17, Denver, Colo.
FRANK KOCH EVA R, Box .1*6, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošilja t ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jed note, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali rteuradua pisma od strani članov se ne bode oziralo.
_Društveno glasilo: " G L A S NARODA _
V smrtni senci.
BaltUka povest. Spisal Bogdan Veued.
(Nadaljevanje).
XVL
Dvakrat štiriindvajset ur kasneje je pa eiuooka nočka, prav . nalahno Mtmljajoe, prav potiho! w-pHajoT* tem drevesoaii in evctli-j eam pripovedovala nove dogodiv-j' »•in«.
l*r!surnljala ,«e s severa, ti.ko je pravila, in kij je videla. k:i.j si i-j kaj izvedela v velegrajski cikal iei ?
Na planiniei zelene šumiec v»4e-grajske. na svojem navadnem zbirališču. igratišTni-inevaJir^u so v srebrnojas.ni mesečini v kolu stills gurske vile ter pozorno poslušale tovarišico vilo Uadovanko. Ta je gledala prati mestu Vele-gradu, se na ves glns smejala ter govorila;
"Ali nisem Kadnjie prav imela, ko win ti rekla, da so bodes opekla, ti gizdava, sanjava Ln lo«k:iva Vanda, pocadnkka Gneva lieerka srakoperka? Ali nisi doslej poznala pri si ovire: Kdor dmgemu koplje jamo, sam pade vanjo? Ka»ko je hitro konec črnih tvojih nakan! Komaj si jih v podli -svoji duši »počela, pa so že prišle n5i dan. Kajpak: nie aii lako krito, da 1 ne bi i|»ostalo očito. Kako ?e ti je tvoja erna oemova ponesrečila iti' hitro raznesla! Hahatia! Prav ti j«'! Iz dna srra in globine duš«« ti' 1>rivoišr'im to oemtnoeenje. Kot' žerjav si hodila doslej okrog. j htevajoe, da te vsi (<W*u<lujejo.{ Pt*eiea Ijmli te jo res obcudova-j la, odslej te bodo pa vsi, veš. vsi !jinlje, eel svet. Pa ne zaradi t-vo-' je lepote. — kaj »<*! — zaradi' ka»'je hina\š»Mne iui hudobije 1vo-t j«*! ILthaha! I .o si puli lase, ki si ilnln prej tako ponosna <na»je k:i-! kor paviem na svoje perje! Le ea-> kaj. Kruta hONleš videla, kaj bo1 naredil s teboj! S studom se bode obrnil od tel>e. kakor se <"love.k s stud*»m obrne od gnusne gosenice. 1 ln glej. da te ne bode pobil. k;i-| kor »e pob i je kaea strupenjača! Pa. da hodite vedele, vile posest rime. za ka j tu gre, zakaj tako1 govorim! Veste, prav zgodaj sen J v Hta J a dames. wtfWasno z rožnato1 zarjo, pa sem šla na izrpreihod tja 1 doli v an&iati gaj. Umivala sem se1 z jutranjo ro*o. trgala ev«tlice in jih v tikala v kito — .kronieo rki-[ tih svojih las. Kar senu zaslišala.' da po eesti od jirga sem prihaja' voz. Ktopila sem j?a grm. da. bi me' prihajač-voznkk ne vVoz se je bliial bolj in boJj. Na njem ■sero zr gledala dva moža v km«ti-•»ki, hlap^iriki obleki. Mlajši se imi je zdel tako znan. Gledala sem %i gledala, pa spoznala v njem
^a vojnika, ki se je bil ob vsftoli-čenju novega nadikneza Kruta v Velegradu tako postavil. Kaj neki išče mladec tukaj T Kam se pelješ V Velegrad ? Saj mu je Krut ven- i |dar enkiUit ra vselej prepovedal; stopiti še katerlkrat na bodriška tla. Kako se je torej predrznii priti nazaj? Kako si upa v Vele-grad ? Tako sem. se čudom se eu-i deč popraševala in ugibala, kaj1 neki namerava predrzni mladec-i junak v tej hlapčevski obleki. O njegovi nameri pa mi ni bilo tre-j ha <lolyo ugibati. Uganko mi je i rešil kmalu sani. Voz se je ustaJvili prav vštric grma, ki sem jaz stala: za njim. Vozača .sla se oprezno' ozrla na vs<* štiri strani, in ker ni-; sta zagledala žive duše nikjer, staj ročno stopila z voza. odgrnila rjuho, ki je bila zagrnjena eez zad-t "ji nj^ga konec, pa nekaj vzdignila. Kaj! Okrvavljeno človeško; truplo. Vzdignila sta je in posa-| dihi v travo ob cesti. — 4 Na', jej izpregovoril Gojnik, 'tu leži, ti lo-i po v Vrel. malopridnega posadni-' ka Gneva malopridni vojnik! j Vanda te je najela, da bi z bodal-i eem poslal Phtzemovo Slavico v j naročaj Morani. Pa si p:^del sam i v njen naročaj. Slavico hoče vsaj j nekaj časa še cvetna Dcvana ime-j ti n:t <eleni zemlji«i. Gospoda Tu-j gumira si hotel pokopati, njemu j si hotel naprtiti za vratni umori I PLuzonove hčerke, Krutave izvo-! Ijouke, j)a ti je izp odletelo kljub tvoji navvhanosti. Da, da, tudi črv ugrizne enkrat kislo jabolko. Po-1 kopal si sam sebe, Gneva in Van-do. Pa da bodo ljudje, ki te bodo i našli 1 ukaj. \edeli. za kakšno bo-! lezirijo si umrl. sem napravil tozadevno izpričalo. T tukaj je, sam i.ie drži v roki in kaži ljudem!' — In po teh besedah je Gojnik vtak-i nil med mrliče ve prste d roben li-I »rtič. sedel s spremljevalcem na I voz. ga okrenil in se naglo odpe-I Ijal nazaj proti jugu. Kaj človerkj j vse vidi, vse izve. če gre v ranem jut ni na »prehod! som si čestitala in hitela k mrtvecu. Kaj je bilo j zapisano na lističu? 'Njega malo-j pridnosti Gnevu, velegraj*ke-nm , posjrdniku, sporočam, da je bil njegov vojnik Vrel, ki ga je bila (najela njega li-či Vanda, da za-. vratno umori uadkneza Kruta ne-■ vesto, Pluzonovo Sla'vico, sam u-morjen v trenutku, ko je hotel izvršiti črni zbK-in. Gojnik, mrliški .oglednik.' Ha h aha. sem se tfasme-, jala. ta pa zna! Bog ve, kje je hodi! v šolo ta pretkani Gojnik? Še I mene poseka! Škoda, da je že ie-ginil. Poljtfbeek bi mu dala za la sijajni čin! — A komaj sem izgo-i vorila te besedice, sem z asi išala (od Velegrada sem peketanje konjakih kopit. Hitro sem vtaknila listič nazaj med Vrelo ve pnste in se »krih za grm. Veste, kdo je pri-, hajal! G«ev in Vanda. Na jutranji izprehod sta pač pripeketala iz mesta. Veselo sta kramljala ki se smejala. Zlasti Vanda je bila
i ' f
I
no veselo je gledala naokrog, ka-r kor bi bil že ves svet njen. 'Kaj! je pa to?' je vzkliknila deklina, ko sta prijezdila do mesrta, kjer je ležal mrtvi Vrel. "Mrtev, o»kr-jvavljen. zatrdno umorjen vojnik!" j Pttska.ka!a sta s konjiče v. In kaj|« se je zgodilo potem, ko sta prepo- : znala mrVk*a iai preeita-la oni drobni listik*. kaj bi pravila, saj si lah-:: ko same inišilite! Samo toliko vam : povem, da strela z jasnega neba, ne mere Tako prestrašiti clcveka, > ka'kor je ostrašil pogled na mrtve-;; ea in ono drobno pisemce Gneva j i in Vande ; da še tako drobčkana l in šibka prosena bilka ne zatre-1] peče tako, in n.ij zavije nad njo t še tako huda sapa vijača, kakor 1 je zatrepetala Vanda. Kar sesedla < se je na tla. In sedaj v svoji so- « bici tiči. na posteljici leži in milo < ječi ter si puli lase. Le si jih puli. j t ti gizdava in sanjava Gnevova11 hčerka srakoperka. Hahaha!" 1 Taiko je govorila vila Radovan- > ka na planinici velegraj^kc šumi- i ce. Slišala jo je črnooka noeka pa je prtšln, povedat te novice, nje i besede drevesom in cvetlicam v . gozdičku pred Tugumirovim gra-| dom. Prav nalahno šumljajoc.M prav potiho šepetajoč jim jih jeji pripovedovala, potem pa utrujena ( (zadremala, zaspala, in z njo so za-!< drema«la tudi drevesa in zaspale s evetliee — —-	t
In ni lagala črnooka nočka in ; tudi vila Kadovanflca ne.
Ko je bil na Gojnikov ukaz za-,' bo<lel Godknir Vrela, so ga bili i ■pustili kar ležati o'b cesti in se na J Slavičin poziv napotili proti gra-|du. Kar naenki.it se je pa udaril « i Gojnik po glavi: ''Tcpč-.-k, slep-' ček. take nespa met n osti pa še nisi/ naredil, odkar te nosi zemlja! Saj to bi bil lahko izvedel od Vrela, kdo ga je najel za nameravano iriodelo! Zakaj sem ga velel taikoj Izabosti! V vragovo naročje bi ga' I bili poslali lahko nekoliko kasne-' !j<% potem, ko bi -mam bil povedal : in izdal, zakaj je hotel umoritijj : Slavieo, kdo ga je tega naprosil. 1 i Sam pač ni imel nobenega vzroka 1 j in povoda napasti nadknezovo i/-1 v oljen ko s smrtonosnim orožjem. 1 Pričakoval jo je, to se je videlo. Zatkaj je pa lii napadel prej in kjep drugod J Pa. — morda še diha, 1 morda se bode dalo iz njega še kaj i " izvleči, morda bo<le prišla še kak- ^ šna lzdajalna kletvica iz gnjusnih i ^ njegovih ust. Hej, ljudje božji, malce malo me počakajte!" je de--1 j al svojim sopmn ikoni in zleteli* nazaj. J Vrel se je krčil in zvijail v smrt- * nih lx>lečinah. zvijal kjiikor sle}>ec 1 če se mu je odsekala glava ali rep. j Oči je imel že vse steklene; z des- I nico je krčevito tiščal rano, iz ka-;1 ten* je curkoma vrela kri; bil j«, v zadnjih pojemljajih. ^e je sik- • nil z glasom hropečim, onemoglim : '"Prokleta Vanda— pa I mu je odpovedal jezik, odpove-;1 dali tudi vsi drugi udje: premi-' nil je. '< "Že dobro; sedaj vse vem", je i rekel Gojnik in se vrnil k čakajoči ga trojici----j1
' Kaj hočemo narediti z Vrelo- < vim truplom?" je po vljudnem!1 pozdravu in poklonil vprašal mla-j1 i<lec-junak gosjxxla Tusgumira, ko 1 ga je drugo j-utro -navsezgodaj dobil na vrtu. Gospod Tugumir je t imel namreč lepo navado, da je 1 | zjutraj zgodaj vstajal, ne samo1 zato, da bi dajal iep zgled svoji -| družinčadi in jo izpodbujal ter J i opominjal, da je treba iti na delo, J ampak zlasti zato, da se je mogel 1 nemočen naŠetati in naarkati • zd ra v ega, čist ega, še neoskrun j e- 1 nega jutranjega zraka. Tudi da- . ne« je vstal zgodaj iui šel šetat na ( vrt. Zarana je pa vstal tudi Goj nik in za gleda vši ga skoki okno na J i vrtu. šel k njemu z vljudnim jutranjim pozdravom in z vpraša-;1 njem. kaj naj se natredi z Vreiom. i ' Kaj naj naredimo?" je odvtr- 1 nil gospotl Tugumir. "Pokopati ga bodem dal."
"Kje?"	1
"Kjer leži; v gozdu."	-
"Jaz bi ti nekaj drugega sve- i ' toval, gospod Tugumir, kar bi bi ] j lo zatnluo umestnejše in koristnejše."	] "Kaj: Povej odkrito, kot pri- , jatelj prijatelju!" J | "Jasno je, da je Vrela najela iViaaida."
"Da bi se iznebila svoje tekmice. Ves Velegrad že ve in govori. , kako se Gnevova hči ponuja ter nastavlja mlademu nadlknezu."
"Pa zakaj lopov ni napadel Slaviee prej ■ Zakaj jo je hotel umoriti ravno pred tvojim (gladom ? Veš, čakaj, gospodi ne Tugumir* Ponoči nisem mogel -spati, pa sem reševal to zagonetko in mislim. da sem jo prav rešiL Da bi sum padel nate. Lopov Vred ti zatrdno hitro raz vpil r deželi, da je <
.i!Sft ••jl'-llilBqn« Sk. Sil vjr -
jim gradom. In posledice takega! obrekljivega govoričenja in sfum-i ničen j a si lahko predstavljaš, i i Veš, kaj ti svetujem? Dokažimoj s hitrim dejstvom, da kdor dru- -gemu koplje jamo, sam pade va-j »njo. Ali inuaš kaikega hlapca zvestega, vsestransko zanesljivega?"
' * Stari hlapec Jaropolk mi je 1 zvest in verodostojen ter zaaie-sljiv kot sveta blagovest."
"Dobro. Ne da bi kdo drugi vedel, bodeva Vrelovo truplo naložila na voz, ga odpeljala v bližino mesta Velegrada. ga tam ob cesti kje, skrivaj seveda, odložila ter posadila na tla pa jo odkurila hi-' tro nal'-aj. Kajpada bodem moral 1 biti jaz zaradi večje varnosti pre-oblečen takisto hlapčevsko. Napi- ' sal bodem pa tudi list zapisnik. -1 da bodo ljmlje. ki bodo našli mr- > tvega Vrela, vedeli, za kakšno bo-,fi leznijo je umrl posadnikov vojnik. ■ In stvar se bode za nas vse, zlasti I še zate, iztekla dobro, za Gneva >1 in V an d o pa kar se da slabo." (
"Tvoja zamisel je vrlo pamet- i na. Le uresničiti jo. Moj voz in j Jaropolk sta ti na razpolago."
In za vse pretkan ost i godni vojnik Gojnik je lepo izvedel to ] zamisel, kakor smo slišali od Ra- . dovanke, oziroma od emooke, sedaj že speče nočke, ki je to gorsko vilo slišala pripovedovati o tej dogodivščini tam v zeleni vele-grajski šum iei — —
Utrujena nočka je v lesu pred Tugumirovim gradom z drevesci in s cveticami spala že trdno spanje. V gradu so pa še svetili, še bdeli. V dvorani-obedniei so sedeli gospod Tugumir, njega vnukinja Slavina. ki nikakor ni hotela iti apat pred drugimi, Pluzo-nova Slavic a pa Gojnik in Godi-mir v prijateljskem pogovoru.
Slavie<a je bila noeoj prvikrat po svojem dohodu prišla v obed-nieo. Drugo jutro po dohodu jer bila namreč obležala, tako je bila slaba in utrujena fwl dolge, težke poti. Čez dan ji je sicer postalo boljše, ali Tugumir ji ni dovolil iz postelje, in tudi drugo jutro še, ne. šele noeoj je vstala in prišla. 1 k skupni večerji.
Gojnik se je bil že v trdi noči vrnil s "pogreba", kakor je imenoval prevoz mrliča Vrela izpred Tugumirovega. grada pred mesto) Velegrad. Bil je prav dobre volje. Ravno je pripovedoval, kakšen nagrobni govor je imel, s katerimi besedami se je poslovil od telesnih Vrel o vili ostankov, kar se je zaslišal pred gradom topo: konjskih kopit. Nekam prestrašeno so je spogledalo vse omizje.
Slavina je bila prva pri oknu. pa jih hitro pomirila: *' Našiuci-' vojniki!"-
"Ali je to mogoče-" je dejal Tugumir in sam stopil k oknu. "Res so naši ljudje, ki sem jih bil poslal doli k I^ibi reki h Krutovi vojski. A da so že doma, to je pa 1 čudno. Čakajte, jih grem doli na 1 dvorišče, vprašat, ali je vojne 1 konee »ali kaj."	1
Gospod Tugumir se je kmalu1 vrnil z dvorišča v obednico sporo- « eit svojim gostom, kaj so mu po- , vedali njegovi ljudje, <ki jih je bil , moral poslati kot veimož vlaste- ( lili nadknezu v poanoč.
Ktait je zbral pred Labinbre-gom z mrzlično naglico veliko j vojsko pa pričakoval prehoda in napada saksonskega vej vodiča ' Ma-gnusa. A čakal je napada za-man. Dnevi so prihajali in odhajali, Magimsa pa ni bilo čez reko. S svojimi praporci je nekaj dni strašil na levem bregu Labe, v neki noči jo je pa popihal proti jugu. "Premislil se jc, izpregie-dal, da ni varno zobati z nami češenj, pa jo je odkuril kot dihur", so govorili drugo jutro bodriški vojniki, ko na- levem bregu Labe reke niso videli nobenega sakson-i skega vojnika več. Podobno je; mislil in govoril tudi Krut. Iz previdnosti je pa vendar ostal še nekaj dni v Labinbregu. Ko ,pa Sa-i k son cev le ni bilo na izpregled in j .so mu sli-ogleduhi, ki jih je bil poslad v njih zemljo, vrni vši se i povedali, da jo je Magnus s svojo vojsko ufcdihnil proti jugu, zatrduo proti nemškemu ikralju Henriku, je razpustil večino svoje vojske! in odrinil v Ljubek. Zato so prišli vojniki domobranci tako nepričakovano fiitro domov.
"Če ni kakšne zvijače vmes?" je .pripomnil Gojnik. "Pa naj bo1 za stran nas! Z Godimirom grem, sedaj tem varnejše in brezakrb-j nejše v liairdevik do knezovičai Budivoja in do vojvode Ordulfa, pa se bodomo pomenili in domenili, kdaj bodeta Sak&onec in Danec, vsak od ene strani, napadla Kruta. S tvojim dovoljenjem, gospod Tuguiuir, odrineva Godmiri 4n jaz takoj jutri zjutraj — po opravku."
(Dalje prihodnjič).
oglas.
Cenjenim rojakom priporočam ; svoja	-
naravna vina
1 A
iz najboljšega grozdja. ^
Najboljše staro belo vino Ries-	^
ing 10 gal .$6.50, 27 do 28 gal.	i
►15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče	1
►'ino Zinfandel 27 do 28 galon	:
;14-, 50 galon $25. Lansko belo	"
ino 27 do 28 galon $14, 50 galon	j
t25, rdeče vino 27 do 28 galon	j
>12.50, 50 galon $22.50. — 100	i
»roof močan tropinjevee 4gal.	i
*12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih	j
enah je vštet tudi vojni davek	j
a vino.^— Potovalni agent je ro-	j
ak M. Žu gel.	j
S spoštovanjem	I
S. JACK.ŠE,	. j
Box 161	St. Helena, Cal. |
--i
I Dr. L 0 R E N Z, j i
0	Jaz sem edini hrvaško govore- S
k Ci specialist moških bolezni y 1 *
1	Pittsburghu, Pa.	^
T	Uradne ure: dnevno od J>. do- f |
▼	poldne do 8. ure zvef-»»r. V r>et- f '
0	kib <k1 9. dopoldne do *_'. jK^iKtldne. k k	Nedeljo od 10. dop. do 2. popoi. I
1	Specialist moških bolezni. I T DR. LOREXZ,	f ( 644 Penn Ave. II. nadst. na ulico, f
HIŠE NA PRODAJ
ivve mm lafaba »dplaffl«. ^ar tmšf i prazne lote in fane. Zavarovanje pnti ecnjn. john zulich,
Ufa Norwoed M, Cterebcd. JM* j
^tfttttt*»ttttt»»t»»tttt»t»ttt tttt ♦ -f ♦♦ttttt, [ Išče se 400 premogarjev.
t	Za novo nnijsko majno ne daleč od mesta Pittsburgha.
^	Stalno delo za 15 let. Premog je 5 čevljev visok, ni nobenih	"!
£	ovir, ter je malo vode, kamenja in sleta. Toliko vozov, koliko	-!
^	morete naložiti. Plača po temu. Tu je 150 praznih hiš za ože-	^
►	njene ljudi. Oni. ki hočejo držati board imajo prednost. Hiše	~ *	imajo štiri sobe. veliko klet in vodo v hiši n najemnina na
►	mesec je le $8.00. Ljudje, ki hočejo dobro zaslužiti naj pride-
►	jo ali pa pišejo na: Mate Svetličič, 1312 Park Bldg., Pitts-	4
►	burgh, Pa. ali James McCuen, Supt., Atlas Coal Co., Atlas-	Y> ^	burg, Wash. Oo., Pa. Pišite v matemem jeziku na gori nave-	V> £	deni naslov -. Mate Svetličič, ali pa pridite osebno k: James	l
►	McCuen. Vzemite železnico do Burgettstowns Pan-Handle	■ I	Railroad Co. in potem vzemite lokalno železnico do Atlas-	*
►	burg. Pa.	• '
\	POPOTNIKI.	I
i Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Imate	p
d	družino, ho potrebno nabaviti pohištvo In kuhinjsko opravo ako ae h oče t«	5
j	nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike	S
S	prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-	|
5	Steno in zanesljivo blago.
I Ako dospete v Cleveland na postajo In se ne veste kam obrniti, po-	S
j	kličite na teWon Princeton 1381 all pa Rosedale 1881 <d jas bom poslal	J
S	en avtomobil po vas. Ako pa vzamete poeestno karo se peljite a St. Clali	j
j	karo do 02. ceste ln na vogalu St. Clair Ave. ie naslov:
j	A- GRDINA,	\
i 6127 St. Clair Ave.,	Cleveland, O. i
j Pri meni se vedno dobi letni koledar ca 20c. poštnih znamk.
• Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
VAOIIGAN. ILL.
PRODAJA fina vina, levratne amotkt, patentirana cdravila.	j
PHONC 141 PRODAJA vožne liatke vaeh prekomov-< i	ikih črt.
SMtopnik	POŠILJA denar v stari kraj lanealjivo lm
"GLAS NARODA* poiteno.
82 Cortland t Street. UPRAVLJA vse ▼ nota raki poael apada-New York, N. T.	joča dela.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR	\
za navadno leto 1917	\
obsega razen koledarskega dela tudi sledeče: /	| Pesmi:
Padlim. — Vojakov grob. ....	|
Članki in povesti:	$
Evropska vojna. — Samo pes. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — Sopa-	t
rica. — Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o	x
razmerah v Mehiki. — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Voj-	s
na tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japonske ženske. — Mož za pečjo.	\
—	Kdo je predsednik republike Švice? — Iz dna. Osvojitev Gorice po štiri-	| najstmesečnih bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. —	I Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Za-	^ kaj i — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cowboyi. —	J Z brzovlakom. — Bitka ob Sommi. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi. —	| Kap. — Lov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — Caša kave.	|
—	Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živil v Franciji.	|
—	Francoska legija tujcev. — Temna in zapletena zgodba. — Iz zgodovine	| umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — Dve leti. — Izgube	| v svetovni vojni. — Umrli cesar Franc Jožef. — Rekord svetovne vojne.	|
Slike.
Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska ba-	fl
terija na pohodu. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski alpinci v pre-	1
doru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervi-	1
sti. — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvo-	i
jene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska	*
bolniška strežnica. — Operacija na nogi.— Prizor iz ljubljanske bolnišnice. —	j
Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Pri-	«
zor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili. — Prizori iz bitke pri	]
Podgori. — Avstrijska kavalerija na južni fronti. — Italijanska gorska arti-	\
lerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkve	i
v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo municijo na laški	{
fronti. — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. S. K. J. —' Desetletni	I
srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterija na	3
soški fronti. — Aparat za metanje min. — Vojna procesija na Jesenicah. —	^
Avstrijski municijski transport. — Avstrijski vojaki plezajo v gorsko pošto-	!
janko. —r Roveret.	«
fiala. — Zanimivosti. — Oglasi. 'T	^
Koledar stane 35 centov.	i
Naročajte ga pri: ^ ~	j
Slovenic Publishing Co.,	I
| 82 COBTLANDT 8TBEET, NEW YORK CITY, N. Y.	{
ftLAiS VAROPA, 0. .TAX. 1017.
RENE MAUPERIN.
ROMAN.	I
Spisal J. GONCOURT. Za O. N. pridedil J. T. f
i:i	..Nadaljevanj*).
■
23.
Ko je g.^snod Mauperin r*tal. se je po-lal na vrt in opazil De
rot-ela, ki mu prihajal nasproti.	i
Vi tukaj' Oh tej uri * — je vzkliknil začuden. — Kje ste
spali?
<;«*.|>n<» Mauperin! — je jeeal Denoisel.
—	Kaj j«-' — Kaj se je zgodilo?
—	Henrik je ranjen.	j
—	Nevarno? — Ali se je dvobojeval?
Ifcttoiwel jc povesil glavo.
—	Kanjeti'____Ah, on je mrtev.
Namesto da hi odgovoril, je planil Denoisel k njemu, objel ga
je in poljubil.
Mrtev! je ponovil Mauperin in razrilil roke. — Zatem je
pa xaj«ikul in zajceal: — In njegova mati---- Henrik---- Moj
Hog____ moj Bog.... Trideset let ga je ljubila----
Sedel je na klop in vprašal po kratkem molku:
—	— Kje pa jef
IlenoLsel je pokazal na okno Ilenrikove sobe.
Ponoči mi bili namreč spravili truplo potihoma v hišo in ga položili na po*»te!jo.
Dobr«. je rekel Mauperin ni mu dal znamenje, da ne mo-|
re več govoriti.
Zatem *ta se začela molče izprehajati po vrtu. — Mauperin je; pridiWteiu> rnraial:	I
—	Ali je častno umrl?
—	Vas sin je bil, gospod Mauperin.
St«r«t- S4- je zravnal, odločno i>og:le<lal in rekel:
Zdaj morava pa storiti svojo dolžnost. — Ne. toda Vi ste že J storili svojo. --- Zdaj čaka mene delo.
Objel je Denoisela in za jeeal.
i
T.» je čisto navaden umor — je rekel Rarouse, ko sta se vra-, <*sla z Denokeloai « pokopališča. — Zakaj nisi uredil eele stvari?
Saj mu je vendar dal klofuto.
—	Vseeno
Povejte to njegovemu očetu, pa boste sliAali.
O. moj Bog. — vojak. — Seveda, ti nisi bil vojak.... Greš' in ga pustiš usmrtiti.
Prosim Vas. gospod Barousse, dajte mi mir.
Vidiš, jaz premišljujem. — Jaz sem bil uradnik.... Zame znači smrt v dvoboju umor.... Veš. umor.... Sieer je pa dvoboj veliko Ktrahopetstvo.
Do katerega nima vsakdo poguma — je pripomnil DenoiseL ]
Zatem sta se poslovila.
Ko .i« stopil stari Mauperin v hišo. se je odpravil takoj v sobo
svoje žene. Težka zagrinjala so zakrivala okna: gospa Mauperin ova j je ležala * postelji.
Denoisel je šel v salon, kjer je našel Rene sedečo in jokajočo' * v naslonjaen.
—	Rene ji je rekel in j je prijel za roko. — Tbiii so ga.
Kene ga je pogledala in povesila oči.	j
—	— Prav nič ni hilo treba, da bi ta Villaeuort kaj izvedel o tem... On je ži\el kot divjak, kot volk. — On ni bil naročen na noben časo- 1 |)m, kaj ne?
—	Ne, on ni bil naročen.
Rene je po vsem telesu vstrepetala.
Jaz pa pravim, da mu je kak sovražnik vašega brata dal ti-sti časopik. Seveda. Vi ne razumete. — Toda edino na ta način se je moralo zgoditi.
Rene je planila kvišku in zmedeno pogledala po sobi. — Usta je odprla, ustnice so se ji premikale.
Hotela je pripoznati svojo krivdo, hotela je vzklikniti:
—	Jaz sem mu poslala časopis!
Toda premici!'-« se je, položila je roko na srce in padla na tla.«
j
Denoisel je pn^el vsak dan k Mauperinu in vprašal, kako je: Kene. Ko je nekoliko ozdravela, se mu je zelo čudno zdelo, da gaj n<K»' \idet; O jo bila količkaj bolna, je bil vedno pri njej. —I Samo zdaj ga ne mara? - - Kako to? — Zakaj to?
Danzadneiu j,' prihajal, toda v sobo dekleta ni smel.	. j
Sele po preteku štirinajstih dni mu je dovolila, d« Jo je obiskal. Podala mo je roko in mu rekla par besed. — Takoj zatem je pa nnpolzaprla o*i. naslonila se je nazaj kot da hi bila strašno utrujena.
To ga je silno razburjalo. — Premišljeval je. če se ji je kdaj zameri', re ji jo kdaj rekel Kako razžaljivo besedo.
Toda R Ane se je bala Denoisela.
Spominjala s« je samo začetka svoje bolezni, spominjala se je samo sekunde, p redno je padla v nezavest.
Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti kri njenega brata. — Ali je povedala ali je izpregcvorila*
Ali je mogoče v nezavesti izpregovorila tiste usodepolne besede ' — Ali je povedala, da je ona poslala Henrikovemu morilcu šte vilko onega časopisa? — Ali je znan njen zločin?
Nekega dne so ji povedali ,da je Denoisel odpotoval.
Rene se j« globoko oddahnila.
Polagoma se je začelo racati zdravje. Nekaj mescev kasneje je bila skoraj popolnomt zdrava. — Toda naenkrat se ji je bolezen povrnila in sicer v večjem obsegu kot prej. — Srce ji je strašno močno utripalo.
Zdravnik, ki jo je preiskal je poklical Mauperina na strati in mu rekel:
—	Njeno stanje ine nekoliko vznemirja.___&e sam ne vem, kaj
ji je pravzaprav. Brni poslal fr po enega zdravnika, da bova skupaj' konita tirala.
Mati, i »osebno pa oče, sta bila v zelo velikih skrbeh. Rene je včasih vstala za par ur, hodila po vrtu, nato pa šla zopet v posteljo. Z domačini jc le malo govorila. Vsakemu se je prijazno nasmehnila. nljudno pozdravila vsakega, toda v podrobnosti se ni botela
cruščati.
Ko je nekega dne sedela na vrtu, zgodaj spomladi je bilo. se je še enkrat zamislila v dogodke, ki so se vršili prejšnje poletje in je-
Kdiuo l-jej je bila znana skrivnost, da je Herink ljubil mater ajena »»gyyee Noeasi. Ob* je bila oni iinsrttpol« ^rfer pri »kss
SLO VENSKO-AMERTKANSKI
KOLEDAR
za leto 1917
se dobi pri sledečih zastopnikih:
Anton Hren, Steelton, Pa. Anton Osolnik, Luzerne, Pa. Jos. Peternel, Willock, Pa.
Frank Jakše, 112 Marchant St., Ambridge, Pa.
Frank Novak, Greensburg, Pa. Val. Babieh, New Alexandria, Pa.
L. Hribar, Bessemer, Pa. Jerry Koprivšek, 411 Church, So. Bethlehem, Pa. John Demshar, Burdine, Pa. John Pa j k, Conemaugh, Pa. Frank Demšar, Manor, Pa. J. Polane, 409 Ohio St-, Johnstown, Pa. Anton Valentinčič Farrell, Pa. Frank Gabrenja, Johnstown, Pa. N. R. Jakopich, 1037 Peralta St.. N. S. Pittsburgh, Pa.
Zvonko Jakshe, 814 Tripoli St., Pittsburgh, Pa. Ignac Magister, Pittsburgh, Pa. Matt. Klarich, 832 E. Ohio St.. Pittsburgh, Pa. J. Jo van, West Newton, Pa. Jos. Skerlj, Turtle Creek. Pa Anton Jerina, Claridge, Pa. Mat. Kamin, Forest City, Pa. Frank Trcbetz, Export, Pa. Vide Rovanšek, Conemaugh, Pa. Podružnica Frank Sakser, Cleveland, 0.
J. Resnik, Cleveland, O. Chas. Earlinger, Cleveland, O.
L. Balant, 1777 E. 29th St., Lorain, O.
J. Kumse, 1735 E. 33rd St, Lo-rain, O. Matt. Slapnik, Collinwood, O. Ant. Kikel, 1116 Franklin Ave., Youngstown, O.
Frank Hočevar, Bridgeport, O H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave.. Sheboygan, Wis.
John Stampfel, 827 Indiana Ave. Sheboygan, Wis.
Ang. Hollander, 575 Reed St., Milwaukee, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. John Oberch, De Pue, HI. Mat- Ogrin, 1436 Sheridan Rd., Waukegan, 111.
Fr. Petkovsek, Waukegan. Til. Frank Bambieh, 1107^ N. Hickory Ave., Joliet, 111.
Math. Komp, La Salle, HI. F. Cherne, So. Chicago, 111. Fran kjnrjovec, Chicago, HI. J. B. Verbič, Aurora, 111. Frank Skrabec, Stockyard St., Denver, Colo. Peter Chulig, Pueblo, Colo. Frank Janes. Pueblo, Cloo. John Germ. Pueblo, Colo. Mike Pencil, Ringo, Kana Frank Režišnik, Cherokee, Kana Rok Firm, Frontenae, Kans. Peter Schneler, 613 N. 4th St., Kansas City, Kans.
Frank Gregorka, Little Falls. N. Y.
Karl Strniša, Gowanda, N. Y. Math. Kobe, Calumet, Mich. Fr. Križman. Chisholro, Minn. Jakob Petrioh, Chisholm, Minn. Louis Perushek, Ely, Minn. Geo. Kotze, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Joe Adamich, Hibbing, Minn. M. Grabrijan, St. Louis, Mo. A. Rudman, Indianapolis, Ind. Ii. Bolskar, Clinton, Ind. Fr. Vodopivee, Kitzmiller, Md-Gregor Zobee, Klein, Mont. Anton Justin, Rock Springs. Wyo.
Jakob Lanahin, 706 Kansas 8C San Francisco, CaL Vad?" ••••teii	DfiMMM|&
naznanilo.
Rojakom v 1 trough tonu. I»ince-tonu, Horningu, Pa., in v okolici naznanjamo, da smo pooblastili rojaka
antona ipavec,	j
da sme prejemali naročnino za	<
Olas Naroda in izdavMi potrdila.	!
Ker je rojak brez noge in nespo-	j
soben za kako težko delo, zato ga	\
pripor« x'-amo rojakom, da mu gre-	( do na roko, da si bo mogel nekaj
centov na ta način prislužiti.	| 1'pravništvo Glas Naroda.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem i obiskal naš zastopnik
Brat se ji je naenkrat zagnjusil. Gnjusil se ji je njegov pohlep po denarju, gnjusila se mu je njegova ozkosrenost in brezobzirnost. Gospo Bourjot je pomilovala. — Dasiravno še ona ni poznala strasti, ki se j: pravi ljubezen, se ji je vseeno zdelo in je bila prepriča na. da mora strašno Tr-pcti ženska, katero zapusti bitje, ki ga obožuje. —
Za svojo življensko nalogo si je postavila, da bo to ženitev pre-prečilp. Zdelo se ji je, da je to njena dolžnost. — Ko je namreč pre-mišljevf la, ji je padlo v glavo, da bi se kaj lahko ljubezen med gospo Bourjotovo in Henrikom ponovila. — V tem slučaju bi biia Noe m: pomilovanja vredna revica. izgubljena za vse življenje.
Ko si je nadel njen brat naslov pl. Villaeourt. jc pretičala, če je ! le imela kaj prostega časa, v arhivu knjižnice in študirala zgodovino starih francoskih rodbin. — Ker je bila lepa. mlada in prikup-; Ijiva ji je šel knjižnični arhivar zelo na roko.
Nekoč mu je rekla, da bi rada izvedela, kje je rodbina Villaeourt in koliko članov je še živih. — Po dolgotrajnem preiskovanju j se jima je posrečilo dognati, da je en član te rodbine še živ. da se je pred kratkim vrnil iz Afrike, in da živi v nekem gozdu f>ri Parizu čisto samotarsko življenje.
—	Kaj pa nameravate, gospodična? —- jo je vprašal arhivar.
—	Ničesar.
—	Pa se že vsaj ne boste poročili s tem samotarjem?
—	Ne. nikakor ne.
—	Zakaj p vendar tako vprašujete po njem?
—	Moj brat mi je naročil.
—	Vaš brat? -- Ah. da. — Se že spominjam. — Saj sta bila ne-1 koč skupaj tukaj. — Tudi on je poizvedoval o tem imenu, toda jaz j mu nisem mogel ničesar natančnega pojasniti.
__(Dalje prihodnjič).
^^^^ Dr. Kieacerjav
Ispaov-ezpelld H^Pristni pri**
B v zavoja, kot jt:
B Odklonit« vse ze-R voje, ki niso sapa- > W čateni z Anchor ! ES varstveno t na«- j
p^t v lekarnah ali na H ravnost od
POZOR ROJAKI!
NaJvapalniJ« asslla n taikt late. kakor tu* • naftfca brin I* brada. M tava aailh araatajo v tih tadalta kraial toitl la tfofcl laaj^kakar tudi •oiklM kraaal brki la krada la aabada odpa<UU la alvaU. Bmatiun. ko« 11 bol aH usaaje r rokah, «eah la v krila, t oalfe daab papdat.ni osdra la. ran«, apakliaa. bala. tura. Imata In ntata, j NtM oosa Irarjc očaoa. kiUm v par daaa po-tolaoai odstrani in. Kdor bi Moia aSnvfJ* braa ispaba rabil mu jaMeim za W00. PUita taka j pa aitUc. hI m takoj poAljem caatoao j
K ran ni žepni KOLEDAR » lato 1917 obtu ako poSljete 4 centa za rofetoino.
jakob wahčič. 1702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Dr. KOLER
638_Penn Ave., Pittsburgh, Pa
slovlnsk;izdravnik
J	Dr. Koiar |a aaf-
k	staraJSt aloWaskl :
A	sdravnlk, Spadja*
W	list v Plttaburahm, <
A	Id ima ltlatno nrab |
W	f adravljanj*
w	tojnth Botklh he-
pljenj«' krvl*!dwl WZ> a ylaaoTltlm SOS, ki ";■/} sm ja lsamal dr. prof. Erllcb. Ca I- ! mat* mozolja all mahurite po tala ■a. * grliL Upadanj« las, bolečin* v : kastah, pridi ta In tzčiatli vam be kri. Na Cakajta, ker ta bolesan sa nal*se.
Izgubo aemena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kspavse ali tri-por In tudi vaa druga posledice, ki na- ; stanejo radi lsrahljivanja iirnift a*- ; be. Kakcr hitro opazite, da vam po- > nebuje moSka zmoznoet, no Čakajte, temveč pridite In Jas vaa Jo bosi »opet povrnil.	I
Sušenje cevi. ki vodi Is meharja oadravtm v kratkem Času. Hydrocele ali kilo ozdravim v 10 urah In slesr bres operacije.
Bolezni mehurja, ki povsroCIJo bolečine v krilu ln hrbtu In vCaalh tudi pri apuAčanju voda. osdra vi m a go-tovoetjo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, ote-kllre, srbečico, ikrofle In drugs kotns bolezni, ki naatanejo vale3 nečiste krvi oadravtm v kratkem času ln ni potreb- < no letati.
Uradne ur*: V ponedeljkih. M-itlsk ln Detklh od a. zjutraj do B. popoldne. V torkih, četvrtklh ln sobotah od a ure sjutnj do 8. ure svečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
S pošto ne delam. — Pridite oaabao — Na poaaMte ime In Številko 1
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati ■ tozadevna potrdila. — Upati je, s da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko-
Uredniitvo.
Velika zaloga vina in žganja, j
-j^jfc^ Rdeče vino v sodih................75c. galon	š
^^BmJf^SSty v galonali pa po........$1.00	V
Belo vino v sodih................$1.00	1
v «alunah pa po..........$1.25	1
F Sod za 50 salon je zastonj; sod za 28 galon	9
OT^^^^^K se mora plačati.	0
Drožuik 4 ga I one za....................$11.00	0
Brinjevec 12 steklenic za..............$12.00	f
Brinjevec 4 galone (sodček) za..........$16.00	$
Wf MAKIJA GRILL,	i ^^^^^^^ 5308 St. Clair AveM N. E., Cleveland, OUe. J
Stara navada	]
pri Slovcncih jc, da si za praznike Božič in Novo leto privoščijo	]
nekaj boljšega, kakor na pr. dobrega ruma, fine slivovice, ix-	]
vrstnega tropinjevca, kranjskega brinjevca ali razne druge	i
fine likere. Z vsem tem jim pa najlažje postreže	j
Ignatz Podvasnik,
_ 6326—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA.	I
(Nasproti East Liberty postaje.)	j
Izvršujem poštna naročila.	SVOJI K SVOJIH.
IMIMMMttMMMtotoMMIrtMMMiiiMMMMiaiaatiaitii^
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
JOSIP SVETE
• j
17SO-82 E.28th St»	Lorain, Ohio.
i
BUDEČE VINO..............po $30.00 bereL
•
Pri manjih naročilih eena po dogovora.
Vino je popolnoma naravno, kar jamčim.
Naročila je pridejati denar all Money Order.	j
M
1 Kaj je vojna?	|
f	Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-	o
f	ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v	+
X	resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakine	f
z	so njene grozote.	t
j Največja zlocinstva	s
t kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev- A i ropi. Ljudje stradajo, tipe in umirajo ter zastonj Z f čakajo rešitve.	I
i "Boj proti boju"	!
4	to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajse-	|
Z	tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-	f
t	sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo	Z
\f	in ukrepejo, kar je	z
j slabo za narod.	|
X Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti X k enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice t Z Berte Suttnerjeve	{
i "Doli z orožjem r	j
X Knjig imamo le se malo v zalogi in zato naj jo t j vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. —- Stane ± Z 60 centov.	I
1 Slovenic Publishing Company 1
i 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. i
rojaki. naročajte se na "g las nahoda" ^ajvečji slovenski dnevnik v zdr. državah.
i	Veliki vojni atlas 1
Sli vojskujočih se evropskih držav in pa ko-1 lonijskih posestev vseh velesil. \ t
ii	^ j, I I Obsega 11 raznih zemljevidov/ |L
#	stensko mapo cele evrope $1.00
c l	veliko 8tensko mapo, na eni strani zje- 11
din jene države in na drugi pa celi svet, || k cena $1.50.	51
il £> g	zemljevid primorske, kranjske in dal- x
magije z mejo avstro-oorske z italijo. —
h cena je 15 centov.
*	CENA SAMO 25 CENTOV.
^ 11	Naročila in denar poSljite na:	^
| i Slovenic Publishing Company P
i\} k2 Cortlandt st^	Hew york, m. t.
-^■■■■■■■■■■■■■■■HBHBiHHHnHI
MODERNO UREJENA
TOK ABHA &LAS SAROM
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • •
DELO OKUSNO. • • •
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • • •
UNIJSKO ORGANIZIRANA. •••
POSEBNOST S#S
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
vsa naroČila poSuitr na:
yi | Slovenic Publishing Co.,
82 Oorttudt St, New Voi*, V. T.