AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKIlN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.. 49 CHICAGO, ILL., TOREK, 14. MARCA — TUESDAY, MARCH 14, 1933. LETNIK (VOL.) XLII TEKOM PRVIH TREH DNI TEGA TEDNA SE ODPRO VSE BANKE, KATERIM BO DOVOLJENO NADALJNJE POSLOVANJE. — SKRITO ZLATO PRIHAJA ZOPET NA SVETLO. — PREDLOG ZA ZNIŽANJE VLADNIH IZDATKOV. Washington, D. C. — Pod odločnim vodstvom predsednika Itoosevelta se zamotani finančni položaj, v katerega je ta dežela zabredla, od dneva do dneva bolj čisti. Ko je bil pretekli teden sprejet od kongresa novi bančni zakon, je bilo vladi omogočeno, da je lahko odredila ponovno otvoritev bank, ki so bile zaprte od nedelje preteklega tedna, ko je bil proglašen bančni moratorij. Ta zakon pa daje tudi možnost, da se bode lahko posamezne banke strogo kontrolirale, kajti otvoritev se dovoli le tistim bankam, ki se lahko izkažejo, da so finančno tako močne, da ne bo nevarnosti, da bi se vsled pomanjkljivega premoženja morale kdaj pozneje zopet zapreti. Ker pa tvori ta preiskava posameznih bank ogromno delo za federalno vlado, je bilo tudi absolutno nemogoče, da bi sej dalo dovoljenje za ponovno ot- voritev vsem bankam istočasno.'jemlje obsega okrog Zato je bilo odrejeno, Ga se iz-, 0 POTRESU V KALIFORNIJI D o zdaj znanih smrtnih žrtev je 115, število bolj ali manj ponesrečenih pa znaša nad 5000. —o— Los Angeles, Cal. — Južna Kalifornija je biia koncem preteklega tedna pozorišče strahovitega potresa, ki je zapustil za seboj katastrofalne posledice. Kakor je bilo do zdaj mogoče dognati, je našlo v razvalinah smrt 115 oseb, poškodovanih pa je nad pet tisoč; škoda na materijalu se ceni na okrog 50 milijonov dolarjev. Prvi potresni sunki, ki so se pričeli v petek zvečer, so bili najsilovitejši. Malo milejši, a še vedno usodni sunki so se nato ponavljali v soboto in tudi v nedeljo. Po potresu prizadeto 6000 kvadratnih milj in se razteza ob pacifičnem obrežju od mesta ZBOROVANJE BREZPOSELNIH V LONDONU te Jugoslavije* NOVA ZIMA JE ZAVLADALA V JUGOSLAVIJI; VELIKI SNEŽENI VIHARJI NA HRVATSKEM; DVA IN VEC METROV VISOKI SNEŽENI ZAMETI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NEZGODE IN NESREČE IZ STAREGA KRAJA. Gornja nenavadna slika je bila vzeta pred kratkim v znanem Hyde Parku v Londonu, ko je stari vodja stranke l&boritov, Geo. Lansbury, ime', nagovor na ogromno množico zbranih brezposelnih. , , dajo bankam licence od za- „ , _ , , . . kladniškega tajništva, s kateri- -Santa Barbara, ki je trpelo pod mi se bodo morale mogle otvori- tč, postopoma. Najmočnejšim bankam je bila otvoritiv dovoljena za ponedeljek; druge pri-1 dejo na vrsto v torek in ostale v sredo. Vse tiste banke, katerim bo otvoritev dovoljena, bodo tudi dobile pravico, da raz-. podobnim potresom že leta 1925, do mesta San Diego, in od obale v notranjost 30 milj daleč. Mnoga mesta so po večini razdejana. Največ je trpelo me-s:t'o Long Beach, ki šteje 140 ti-soč prebivalcev. Tri četrtine farne vseh his v tem mestu lezi danes J0LIETSKA GODBA V CHICAGI Nastop godbe presenetil poslušalce. -—o— Chicago, 111. -— Kaj podobne-nega, kakor zadnjo nedeljo popoldne, še nismo videli v naši naselbini, in kar .smo slišali to nedeljo, tudi še nismo slišali nikdar prej. A ko bi ne slišali z lastnimi ušesi in videli z lastnimi očmi, bi si sploh ne mogli predstavljati, in zdelo bi se nam neverjetno. Dosti smo že culi in j čitali o slavni godbi jolietske šole, ajiPravo podobo o njej smo dobili .šele v polagajo z denarjem, kateri bo .. , Tr,,.».. , t---------- --------*****----- • na novo izdan, za kar pa bodo Vjazvalinah V bližin, tega me-1 nedeljo> ko je nastopila.iy.,]tukaj- morale seveda prti federalnih ^.f6?8?®^T^Mji šolski dvorani. Težlko je.z rezervnih bankah založiti zane- kateri! je v skupnem obstojal iz sljive varnostne listine. 123 večjih sunkov in števila manj- i ' ših Pomoč pri izboljševanju po-i , ,, , , , ,. ,• ^ j- i i , j. Federalne oblasti, kakor tudi ložaja je tudi vladna odredba! . .... , ___, . , , , ... okoliška mesta so nudile prvo proti skrivanju zlata in zlatih i „ » _ ...p., . Tr ...... , i pomoč ponesrečencem. Pri re- certrfikatov. V paniki, ki je via- t , , , . dala, predno je bil proglašendelu se je zlasti odh-bančni moratorij, se je skrilo. kovalo vojaštvo narodne garde zlata za milijone in milijone ^ojnarji vojne mornarice. Jz vrednosti! Vlada je nato izdala! Ukajsnj«?f m??ta Je 0C,Sl°' ...............— strog ukaz, da morajo ti "hoar-|fJ®r ]f blla, slla "ajvec-ia- nad te uniforme, vsak s svojim god- '300 zdravnikov. besedami izraziti, kako-je nje nastop vplpval na nas/Kdor je bil v nedeljo eden tistih, ki so prostorno dvorano napolnili do natrpanosti, bo priznal, da mu ta dan ne bo šel iz spomina; kdor pa ni bil tako srečen, da bi bil navzoč, naj si skuša predstavljati kakih 80 otrok, dečkov in deklic, vsi oblečeni v slikovi- KR1ŽEM_SVETA — Ženeva, Švica, — Tukajšnja razorožitvena konferenca nudi tako temno sliko, da je že sam MacDonald obupal nad njo. Prišel je semkaj iz Anglije, da jo reši, ako jt» rešitev še mogoča; priznava pa, da je to skoraj nemogoče. —Berlin, Nemija. — V nedeljo so se vršile širom Nemčije volitve v odbore posameznih mest in občin. Hitler je napel pred volitvami vse sile, da tudi v te zadnje postojanke pride na krmilo čim največ njegovih pristašev. HABSBURŽAN ČAKA NA PRILIKO Oton pričakuje revolucije v Avstriji. —o— Dunaj, Avstrija. — Sedanje zmede v Avstriji skuša izrabiti habsurška rodbina, da so polasti zopet svojega nekdanjega prestola. Kakor namreč govore poročila, stoji princ Oton, sin pokojnega avstrijskegai&eSarja Karla, pred vrati Avstrije in le čaka, da izbruhne v deželi civil- —Št. John's, N.F. — 13 mož jna vojna, na kar bi se mu v je bilo pri itibarenju odnesenih |zmešnjavi izpolnile želje. Cona morje no velikanski ledeni i vorice namreč pravijo, da seje plošči, ki se je odtrgala, ko so stali na njej. Vsi pa so se srečno rešili, ko jih je tok prinesel do nekega otoka. -o—— Oton zadnje dni preselil iz Berlina v,Švico, od kader upa, da mu bo .dostop do >!Buhaja lažji. . ■!>: -O 1. ''' ' NAPETOST V AVSTRIJI Diinaj, Avstrija. — Ker so tukajšnji listi pod strogim nad-zorstvotn, se tudi ne more iz njih izvedeti pravega položaja glede razmerja med fašisti in derji" prinesti do ponedeljka vse zlato nazaj na banke in federalne rezervne banke so dobile ukaz, da v torek naznanijo zakladniškemu- tajništvu imena Z GOTOVINO PLAČUJEJO DAVKE bertim instrumentom, ki so izvajali razne godbene komade, slovenske in druge, s čudovito ŽRTVAM preciznostjo in popolnostjo, j SODNIKI PROTESTIRAJO Chicago, 111.— V državni zakonodaji je stavljen predlog, po katerem se naj sodnikom v Cook okraju znižajo sedanje plače $8000 na leto na $6,500. komunisti. Vendor pa vlada v Pred governerja I-Iornerja pa je mestu, vsaj na zunaj, popolen prišla pretekla petek zvečev de-putacija sodnikov in vložila protest proti temu predlogu. -o- PONUDENA PO- Viharji in zameti Zagreb, 22. februarja- — Od ponedeljka sem že besnijo po krapinskem delu Zagorja viharji in sneženi meteži. Sneženi zasipi so na vseh cestah tako veliki, da je ves vozni in avtomobilski promet nemogoč in dose-zajo po nekod preko dveh metrov višine. Krapinski obrtnik 67 letni Ivan Ištok, je šel v torek popoldne v vas Strahinje, zvečer na povratku ga je zajela burja in drugi dan so ga našli v sneženem zasipu zmrznjenega. Sneg je tudi poškodoval mnogo streh. Na Ivančici je zapadlo do en meter snega in na gorskih prehodih Laza v Zagrebški gori, Veternici in Ivančici so sneženi zameti dva in več metrov visoki. Najhujše je bilo po Hrvatskem Zagorju in se je slišalo tuljenje burje podobno kakor zavijanje velikih volčjih krdel. — Po Hrvatskem Primorju vlada strašna burja, ki je dosegla hitrost 80 km na uro. V sušaški 'oparila. luki je napravila burja veliko škodo "po skladiščih, katera je razkrivala in razno blago razmetavala na okoli- Viharji so divjali na vsej liški progi in po nekod so taki zameti, da je nemogoč vsak promet. Okoli Zmra-nje, Vrhovine in Rudopolja je burja naravnost orkansko divjala in je vstavljen popolnoma ves železniški promet na progah Zagreb—Split in Škrljevo—Ba-kar- Drugod pa vozijo vlaki z velikimi zamudami. Na stotine delavcev je noč in dan zaposlenih pri čiščenju cest in železniških S prog. -o- otrok, je šel po opravku v oddelek za električne varovalke. Postalo mu je nekoliko slabo in se je slučajno dotaknil varovalke, kjer ga je na mestu ubilo. -o- Žrtev pretepa Iz Ježice poročajo. — Pravijo da je kriza, ljudje pa še vedno pijejo več kot je potreba. Posledica tega so prerekanja in dostikrat pretepi. Tako je pred kratkim med prerekanjem nekdo udaril Matevža Smoleta iz Sa-velj z nekim topim predmetom, da so morali takoj poklicati zdravnika. Nesreče V Dobu pri Domžalah je nesrečno padel 79 letni poljski dninar Gregor Blatnik in se nevarno pH^codoval. — V Zmincu pri Kranja se je s kropom polila. 17 letna posestnikova hči Marija Erbežnikova in se nevarno Smrtna kosa Na Jesenicah je umrl Josip Poženel, delavec star 24 let--V Celju je umrla Neža Višnar, za-sebnica na Lavi pri Celju, stara 66 let. — V Polzeli pri Celju je umrla Terezija Kropot, pocestnica iz Ločice stara 41 let. Chicago, 111. — Pred tukaj- Ako kdo na svetu zasluži pri- MOČ Washington, D.C. Takoj. vseh tistih, ki se niso pokorili,šnjim federalnem poslopjem so znanje in čestitke, zaslužijo to ko je izvedel za katastrofo v odredbi. Ta odredba je imela'postavljeni številni oboroženi naravnost čudovit uspeh. Samo stražniki v varstvo tistih, ki pri-v Chicagi je prišlo tekom šestih hajajo z gotovino plačevat svo. dni, odkar je bila odredba izdan, do sobote zvečer, za 23 milijonov dolarjev skritega zlata nazaj na banke. V New Yor-ku pa je ta vrednost znašala celo 100 milijonov dolarjev. Pričetek k drugemu koraku do povratka v zdrave ekonomske razmere se je .izvršil preteklo soboto, ko je poslanska zbornica sprejela predlog pred. sednika Roosevelta, ki določuje varčevanje v vladnih izdatkih in po katerem se ima prihraniti na leto 500 milijonov. Od tega se bo 400.m|ilijonov odtrgalo od izplačila veteranom, za ostalih 100 milijonov se bodo pa znižale plače vladnemu uslužben-stvu. Določeno je1, da največ, kar bo znašalo znižanje za posameznika, bo 15 odstotkov Senatska zbornica se je imela s tem predlog6m baviti v ponedeljek . je dohodninske davke; in takf.h je letos izredno veliko, iz česar se opazi, koliko denarja je bilo skritega v privatnih rokah. Tako je v petek prispel na davčni urad neki slabo oblečeni mošk'I ter izvlekel iz žepov denar za davek,' in sicer vse v zlatnikih; bilo jih je za $1,300. -o- DO SKRAJNOSTI HLADNOKRVNA New York, N.Y. — Ko je neka ženska tukaj slišala prve vesti o potresu v Kaliforniji, je hotela s svojimi znanci v Los Angeles govoriti telefonično. Dobila je sicer zvezo s centralo v Los Angeles, ko pa je želela stra,nkq, s katero se je namenila govoriti, ji je operatofiica mirno in brez vsakega razburjenja odgovorila: "Žalibog vam ne morem dati zveze. Pri i nas imamo namreč potres." tisti, ki so to godbo organizira-. Kaliforniji, je predsednik Roo-li in jo privedli do takega viška, 'sevelt telefonično obvestil kali- Father Plevnik in drugi so lahko ponosni na ta uspeh. NIKAKEGA STRAHU, PRAVI ROOSEVELT Washington, D.C. — Ko je pretekli teden izšla vladna odredba, da se odpro banke v ponedeljek, je predsednik Roosevelt po skupini časnikarskih poročevalcev naprosil ljudstvo, naj se ne vznemirja, ako se morebiti takoj v ponedeljek ali torek katera izmed bank ne odpre. Po njegovem načrtu se imajo namreč banke odpreti polagoma druga za drugo. Vzelo bo več ali manj časa, da se preceni premoženje vsake posamezne banke in se ji nato dovoli poslovanje, ako se jo najde v zadovoljiven stanju. Takoj se bodo smele odpreti samo tiste banke, katere so solventne brez vsakega dvoma. , fornijskega governerja, da so Zed. države pripravljenje nuditi pomoč, ako bi bilo potrebno. — Ponesrečencem je priskočila na pomoč vladna mornarica s svojim bojnimi ladjami, ki so vsidrane pred mestom San Pedro. z lahkoto razpršena o HIŠE SE MAJALE KOT DREVESA San Diego, Cal. — Neki potnik, ki se je vozil iiz Los Angeles sem kaj, je ravno prispel v mesto Compton, ko se je pojavil prvi potresni sunek pretekli petek. Pravi, ko je opazil prvi uči nek potresa, je menil, da je izgub/.! prvo kolo na avtomobilu in da se zato avto zi,blje sem in tja. Pred seboj je imel namreč neko leseno dvonadstropno hišo, ki se je majala kakor drevo v vetru; končno se je hiša se-sedla na kup. Videl je tudi obraze v gornjih nadstropjih. BIVŠI KAZNJENEC SEDI V KONGRESU Washington, D.C. — Posla-niška zbornica je v petek pristala na to, da se dovoli kon-gresniška zaprisega novemu poslancu F.H. Shoemaker iz Minn, s čimer je dobil pravico, da sedi v kongresu. Ta poslanec je pred kratkim prišel iz federalne kaznilnice v Leavenworthu, kjer je sedel leto dni vsled kršenja poštne postave, ker se je posluževal pošte za "blatenje in obrekovanje." Med neko politično borbo je namreč poslal svojemu nasprotniku pismo, na katerega kuverti je poleg naslova pripisal "ropar vdov in sirot." — Ob neki priliki se je ta poslanec pohvalil: "Jaz prihajam iz kaznilnice v kongres, dočim jih mnogo drugih pride iz kongresa v kaznilnico." Sneg tudi v Sloveniji Iz Ljubljane poročajo z dne 21. februarja. — Pomlad nas je . _r že božala in ptički so si začeli m r. V petek so se razširile go- iskaU pripravnih mest za svoj vorice, da nameravajo množice narod> ko se je nepričakovano brezposelnih navaliti na indu- spremenilo vreme v pravo de-strijsko mesto Neunkirchen, in cembersko zimo. Po nekod v Slo-organizirane so bile vojaške če- veni;ji je zapadlo nad četrt mete in policija, da napad prepre- tra snega in ptičke so se prestra-čijo, vendar po ni prišlo do re- žene vrnile zopet h človeškim snejših spopadov. Množica ka- bivališčem, pričakujoč hrane za kih 1200 brezposelnih je bila svoje prazne želodčke. Sneženih žametov ni, mraz je pa občuten, prav kakor bi se nahajali sredi decembra, ne pa na pragu pomladi. Za smučarje je to veliko zadoščenje, ker letos res niso imeli posebno veliko razvedrila s sneženim športom. -o- Francosko odlikovanje Gospa general Maistrova v Mariboru je nedavno prejela francosko odlikovanje koman-derski križec reda Nihan Iftik-har. Druga odlikovanka, ki je tudi dobila francosko odlikovanje je gospica Katinka Jugovič, ki poučuje že nad 50 let francoščino v Kranju. Ona je dobila odlikovanje Officier d'Acade-mie. Odlikovanja je izročil francoski konzul v Ljubljani. -o- Elektrika ga je ubila V premogokopu v Zenici se je dogodila huda nesreča. Delavec France Bastijančič star 45 Ni vedel za svoje ime V Zagrebu je pred kratkim stal sredi ulice, sredi največjega prometa mlad, na videz inte-ligentem človek, ki se ni brigal za opozorila voznikov. Prišel je stražnik, ki ga je odpeljal na policijo, kjer je na vsa vprašanja samo kimal z glavo. Niti svojega imeni ni vedel. Sumijo, da je zgubil spomin. -o- Jesenice Lansko leto je bilo na Jesenicah rojenih 112 otrok, umrlo je vsega skupaj 77 oseb, oklicanih 47 parov, doma poročenih 26. Ostali so se poročili večinoma na Brezjah. -o- Napaden V veliki vasi pri Litiji je bil od neznanca napaden posestnikov sin 22 letni Ludvik Gril. Radi nevarnih poškodb je moral v bolnico. -o- Kriza V Trbovljah je zaprla svojo trgovino z izgotovljenimi oblekami tvrdka Tivar, krojačem v veliko zadovoljnost, ker jim je tvrdka odjemala še to malo kupcev, ki si morejo v teh težkih časih omisliti kaj obleke -o- Pravoslavna kapela na Golniku V sanatoriju za pljučne bolezni na Golniku, so meseca januarja blagoslovili novo srbsko-pravoslavno kapelo. -io- Koliko so pokadili Novo- meščani Po statistiki so Novomeščani pokadili v preteklem letu sko-ro za štiri milijone raznih te- let in oče peterih nedorastlih bačnih izdelkov. BiXiili 2 klVlt.Klls.Ali SKI SITOv'EWfclj Torek, 14. man a IUBt5 AMERIK AN SKI SLOVENEC ■riri in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene Newspaper in America Established 1891 list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Tzdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III Phone. CANAL 5544 _ > Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Naročnina; ...$5.00 . 2.50 _ 1.50 .a celo leto ........................ '.a pol leta _________________ fa četrt leta ------------------- Za Chicago, Kanado in Evropo: U celo leto ___________________$6.00 Za pol leta __________________3.00 Za četrt leta _____..______1.75 ....$5.00 2.50 Subscription: For one year ........................ For half a year ________________ For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _______________________$6.00 For half a year ________________ 3.00 For three months ___________________ 1-75 1925, at the post office at Entered as second class matter November 10, htcagu, Illinois, under the Act of March 3, 1879. POZOR!—Številki po!eg vašega naslova na Usta znači, K> x«daj »mat«' Um plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagat«? listu Dopis: važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je *as do četrtka dopoldne — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov iredništvo ne vrača Revmjcnist: Naša platforma ujedinjenja KG (Dalje.) bi ne videli Srbov za našim hrbtom, bi bila morda že To se mu je prvotno tudi posrečilo, čeravno ne tako, kot je hotel. V Krfskem paktu, kot vemo, stoji izrecno, da mora biti bodoča Jugoslavija ustavna demokratična monarhija pod dinastijo Karadjordjevičev. S to postavko Dr. Vošnjak očivid-no ni mogel prodreti. Člani odbora za sestavo naše platforme ko bili preveč prevzeti ameriškega republikanskega duha, seveda ne v smislu naše politike, preveč so .bili navdušeni za Wil-sonovo samoodločbo narodov, da bi jo mogli kot tako dobesedno prevzeti v svojo platformo. Prepričanfi so bili, da bi z njo pri konvenciji zadeli na odpor. Pač pa so pristali na splošno formulacijo platforme Krfskega pakta. Tako-le so jo povzeli: 1. Delegati S.N.Z. smatrajo Krfsko deklaracijo za svojo deklaracijo neodvisnosti lin prvi mednarodni pakt, v katerem so omenjeni tudi Slovenci. 2. Sprejemajo in pozdravljajo jo kot zgodovinski čin, kakor je to storila ruska revolucijonarna republikanska vlada, \se naše emigracije, jugoslovanska armada, kolonije Južne in Severne Amerike. Krfska deklaracija je znana v naši domovini, naši rojaki soglašajo z njo in so jo vzeli kot vzor pri stvar-janju Brest Litovskega manifesta. 3. Izjavljajo, da bi b,il sporazum nemogoč brez Krfske deklaracije, ki je njega osnova. Seve s tem, če so jo sprejeli v smislu jugoslovanske armade i in domovine, so jo vključno sprejeli tudi s postavko, da bodi bodoča Jugoslavija ustavna monarhija pod dinastijo Karadjordjevičev. Kajtii v jugoslovanski armadi in domovini je bila u-stavna monarhija pod dinastijo Karadjordjevičev izven debate, ali je bil narod s tem zadovoljen ali ne. Tako formulirana platforma Krfske deklaracije je bila le lepilo in slepilo, s katerem sta Dr. Vošnjak in Dr. Marušič upala zastopnike ameriških Slovencev ujeti v njeno zanjko. Pa se jima ni posrečilo. Celotna platforma, s katero je omenjeni odbor pri drugi glavni seji dne 15. aprila stopil pred konvenčno zbornico, je oblegala poleg zgorajšnjih treh točk, zadevajočih Krfsko dekla-i ractijo, še šestnajst drugih. A te nas zaenkrat zanimajo. Tudi tukaj je smrt posegla s j Zgubil je vse in ker ni imel ve-svojo roko in sicer v družino re, ni imel Boga, je pozabil, da Strojan. Umrla je Miss Mary I ima neumrjočo dušo in sam se Strojan, ki je bila rojena v;je končal. — To je žalostno po- sept.'glavje človeške zgodovine seda- Springdale, Wash., dne 5. takrat Slovenija do Save in Dalmacija zginila v njih nenaait-,ne go '0 tri> Ko je bila celotna platforma pred zborni-j sestre: ' Johano, Frances, nem zeloacu. Treba se j.e bilo tedaj hitro obrniti, marslkak po-■ CQ prebrana> vsaj ?apfonik 3ej ne ve ničeaar poročati o kakem!no in Cecilijo, in štiri poli 1898. Bolna je bila pet mesecev in sicer za "flu" in pljučnico. Nahajala se je v Wanatche, Wash., v bolnišnici St. Anthony, kjer je tudi umrla dne 13. febr. v starosti 34 let. Pogosto-ma je prejemala sv. zakramente v času njene bolezni in tudi za zadnjo uro je bila dobro pripravljena. Bila je članica Oltarnega društva cerkve sv. Jožefa. Domov je bila pripeljana dne 15. febr. in drugi dan, 16. febr., se je vršil pogreb iz domače hiše v cerkev sv. Jožefa, kjer je izvršil pogrebne obrede Rev. Father Davis ob veliki udeležbi ljudstva. Tudi vencev in cvetic, ki so krasile njeno krsto, je bilo veliko, kar pač očitno kaže, da je imela pokojna veliko prijateljev in prijateljic. Njeno truplo je bilo pokopano na slovensko pokopališče poleg cerkve sv. Jožefa, kjer že počiva njena mati, ki ji je u-mrla še v otroških letih. — Pokojna zapušča očeta, Luka Strojan, in mačeho, teto Johano Glav- Strojan, brata Lukasa, štiri pol- Hele- nje dobe. V petek, 3. marca so na ukaz našega governerja A. G. Schme-demana zaprli vse banke v Milwaukee, kakor tudi po celi državi Wisconsin in ostanejo menda zaprte par tednov, do 16. marca. Da je dal governer zapreti vse banke po celi državi Wisconsin, je bil vzrok ta, ker so ljudje pričeli kar na debelo jemati denar iz bank. Da se ta naval ustavi za par tednov in ljudstvo pomiri, je prišel ta ukaz, kije dal bančnim uradnikom za par tednov počitnice. Med prebivalci v Milwaukee imamo tudi tukaj v Ameriki dober katoliški list. — Pa naj bo! reče gospod. — Ko mu še razložim, da je moj namen da ga postavim za popularnega kandidata v tem kontestu, mi reče: — Ne vem, kaj hočete s tem reči. Sicer pa, če je vam prav, je meni tudi, vendar pa morate še poprej vprašati Rev. Father Omana. — Seveda, dovoljenje od Father Omana se je lahko dobilo in tako smo dobili pri nas kandidata. Vedel sem pa že takrat, da zmagali ne bomo. Zato naj sprejme č. g. B. Winkler k drugim tudi naše častitke, katere poklanjamo kot prvemu zmagovalcu. Zmagali pa niste samo vi, č. g. Winkler, ampak zmagali smo vsi. Vsakdo,, kateri je dobil novega naročnika, ali kdor se je na novo naročil, ali kdor Je , , , ... ,ka.i pomagal v tej kampanji, je je nastala raca tega velika ne-i . - ° . . . /, , , „„,„.„ ._______. u„j„ ,. „„ 1 zmagal. Cilj zmage je bil: obdr- žati naš edini slovenski katoli- volja in mnogi bodo sedaj v veliki zadregi, ker ne bodo mogli menjati čekov, ali pa rabiti svojega denarja, ki ga imajo naloženega v banki na bančno knjižico, ali pa zaprtega v "deposit box". Pa kaj čemo. Postava je postava .in boljše je, da se ne ški list v Ameriki, Amerikan-ski Slovenec. — Upajmo, da smo za enkrat storili po svojih močeh svojo dolžnost, kot katoličani- Za v bodoče se bodo razmere že kako izboljšale. Vsem novim naročnikom pa izrekam prisrč-razburjamo in da držimo jezike no zahvalo> ker so nekateri res za zobmi. Udajmo se v dobro ;težko plačaii naročnino. Naj voljo in naložimo na rame po-.vafh da Bog zdravje, delodajalci aro "T" pogoj trenutno zatajiti, v nadi, da se bo med brati po bratov ko noineje uredilo po želji naroda. Načelo samoodločbe je bilo itak v pogodbi. Žal, da so se te sladke nade, na katere smo nekdanji av-■scro-ogr.ski. Jugoslovani zidali svojo lepšo bodočnost, tako temeljito razblinile, kot nobene mladostne sanje. Ameriška Slovenija, najstarejša hčerka matere Slovenije iz prvega zakona, je bila glede vsega tega malo bolj previdna. Njene razmere so bile pač vse druge kot domovine matere. Koj, ko je z Majniško deklaracijo, dne 30. maja podano v dunajskem parlamentu, domovini materi zažarela prva zarja svobodo, je tudi njena hčerka Ameriška Slovenija poskočila veselja in sklenila, vse storiti, da ji skoraj vzide svobodno sonce. Na nekem narodnem zborovanju v svoji tukajšnji prestolitfi, Cleve-landu, 11. nov. 1917, je poklicala v življenje svojo "Slovensko Narodno Zvezo" z glavnim namenom domovino podpirati, da se čim prej otrese tujega jarma in svobodno zadiha. Dasi ta Zveza še ni imela končno veljavnih pravil, se je hitro širila po naselbinah. Je bila pač vzeta iz src domoljubnega naroda. Ko je zfe sledeče leto sklica a v Cleveland svojo prvo konvencija, je pofeg ghivnega odbora in tujih gostov zbralo na njej 30 delegatov posamezen, podružnic. Formalna konvencija se je vršila od 14. do IG. aprila 1918. Stališče, kf* ga naji zavzame glede razporoke z Avstro-Ogrsko in nove poroke s Sr- topil bom v svrho bodoče Jugoslavije, se je že prej pretresalo med' vodilnimi možmi S.N.Z. in zastopniki domovine. Kot zastop-i ploskanju' ali navdušenju, s katerim so Amerikanei sicer tako Franka, leg drugih težkih križev še te polbrate: ga, ki je morda zadnji. Vsaj u-Andreja, Vincenca in pajmo tako. — Pozdrav citate radodarni. Očitno znamenje, da platforma ni zadovoljila. In .'lavni kamen spodtike so bile ravno tri točke, vsebujoče platformo Krfske deklaracije. Prepričan sem, da večini delegatov njena vsebina ni bila znana. A nekam nagonski so čutili, da jim je v lijje^ nastavljena past. Odtod ta hlad. (Dalje priti;) KAKO JE NA ZAPPADU trika domovine sta prišla na konvencijo Dr. Bogumil Vošnjak, član Jugoslovanskega odbora v Londonu in Dr. Drago Marušič, član Jugoslov. Narodnega sveta v Washingtonu, sedanji ban dravske banovine. Ob tej priliki je Dr. Vošnjak v svojem nagovoru med drugim to-Le povedal: "Prišel sem čez širni ocean, da vam prinesem prisrčne pozdrave jakega eksponenta, predstav'itelja osmih milijonov Jugoslovanov pod Avstrijo — Jugoslovanskega odbora v Londonu . . . Jugoslovanski odbor je samo za združitev, kjer-vlada popolna enakopravnost. Kajti on stoji in pade s to en a V oprav nest jo. On ne mOre prikazati in dati Slovencem manjšega položaja, kot ga imajo Srbi 'in Hrvati, dasi jih je veliko manj. Vse naše moči težijo za tem ciljem, po enakopravnosti v vsakem pogledu. Ko bo vladala popolna enakopravnost, šele tedaj bo položen pravi temelj naše Jugoslavije," Razume se, da je konvencija to izjavo in zagotovilo odličnega zastopnika domovine z navdušenjem sprejela. Z njo je bila ameriški Sloveniji dana povsem zadovoljiva osnovna podlaga za njeno platformo zedinjenja. Treba je bilo le še njene podrobne točke ugotoviti. To delo je prevzel posebni kon-venčni odbor s sodelovanjem Dr. Vošnjaka in Dr. Marušiča. Ker je iimel Dr. Vošnjak v žepu Krfski pakt in njegovo platformo, na k Hero je bil kot član Jugoslovanskega odbora v Londonu vezan, je moral skrbeti za to, da pride platforma Krfskega pakta tudi v platformo ameriških Slovencev. S tem mandatom ,je bil od Jugoslovanskega odbora v Londonu poslan v Ameriko. ST. Joseph Valley, Wash. Danes, ko to pišem, je "pust", pa zunaj tako sneži, kakor bi unega letos še ne videli. — Pred par dnevi smo še imeli južno vreme, da se je poprej zapadli letošnjo zimo namreč imamo snega precej. Lahko rečemj da ga je zapadlo do pet čevljev in pol, ali bolj natanko, 66 inčev. Tudii precej mrzlo smo imeli meseca februarja in sicer je potisnilo živo srebro 26 do 45 pod "zero". Sv. Matija nam je seveda led prebil, a pravijo, da je marec od sile muhast mesec, če '< namreč z glavo ne stresa, pa Vije z repom. — Veselic nimamo1 nič. Društva kar molč;ijo, ker pač ni denarja in se veselice ne bi izplačale. Je tu pa tam kaka privatna hišna veselica, pa to ni vredno prištevati med prave veselice. Vsak dan pričakujemo in beremo Amer. Slovenca prav z zanimanjem. Pričakovala sem tudi, da bom videla v llistu kak dopis od sv. Štefana, Brockway, Minn., ker sem od tam prejela vest, da je tam umrl moj brat Joe Torker, a se do sedaj še nihče ni oglasil glede tega, zato sem se namenila sama nekoliko napisati o njegovi smrti. — Pokojni brat, Jožef Torker, je bil rojen 21. marca 1873 v vasi Grabče, fara Zg. Gorje pri Bledu na Gorenjskem. S svojimi starši je prišel v Ameriko za boljšim kruhom leta 1874 v starosti komaj enega leta. Pokojni je bil ves čas v fari sv. Štefana v Rockway, Minn. — Bil je oženjen in bil dober mož in oče svojim peterim otrokom — Jakoba, ter več sorodnikov, tet, j ljem lista stricev, bratrancev in sestričen, j — Prizadetim izrekamo naše sožalje, saj pač vsi vemo, da nam je1 enkrat določeno umreti. — Ti pa, draga Mary, lahka ti naj bo rodna ameriška gruda, v kateri naj mirno počiva tvoje truplo. Duša naj pa raj uživa, saj sveti križ nam govori, da zopet vidimo se nad zvezdami. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam širom velike Amerike in tudi onim v stari domo- G. W. Raly. -o- vim. Mary Swan. VERE NI . . . Milwaukee, Wis. Pred nekaj dnevi sem se slučajno udeležil pogreba nekega revnega delavca na Good Hope pokopališču, kjer po večini pc-kopujejo take reveže, ki so sami nad seboj obupali, in pa tiste, ki se za nje nihče ne pobri- . ^ , TT , . v • ne ko enkrat umrjejo. Tam so hčerkam. Umrl je za pljucnico' , . j • a ifwo nrt... jgrobovi različnih narodnosti m ver in različnih stanov, ki so šli rajši prostovoljno v smrt, kakor dne 4. febr. 1933. — Zadnje po letje sva ga šli s sestro, ki je tudi tukaj, obiskat. Lahko si mislite, da je bilo veselo snidenje bi v deželi bogastva živeli v rev- . , . . . . ščini in pomanjkanju. — Med brata m sester, ker se nismo vi- , , , . , „„i,-u ok i„t tf-iii___j temi grobovi so grobovi propadlih bapkirjev, advokatov, trgovcev, farmarjev, a največje število grobov tvorijo grobovi tovarniških delavcev, ki jih je sedanja "prosperiteta" vrgla n?. cesto. — Skoro vsaki dan beremo v časopisih: Našli so ga v vodi, našli so ga obešenega, našli ustreljenega, spil je strup, s plinom se je končal itd. Vsi pa, skoro brez 'izjeme, so izvršili ta dejanja vsled pomanjkanja ali sramote- Bili so brez dela, brez denarja, brez sredstev, marsikateri teh obupancev je bil pred par leti še premožen, užival je čast in spoštovanje pri svojih sovrstnikih in podložnih, pa je naenkrat zgrmelo nanj. deli celih 35 let. Zalibog, da smo se lansko leto' videli zadnjič. — Pokojni zapušča žalujočo ženo in 5 hčerk v Minnesota brata Antona v Portland, Ore., in sestri Mrs. Jake Swan in Mrs. Rose Burya v Valley, Wash. Pokopan je bil pri sv. Štefanu pri Brockway, Minn., poleg svojih staršev. — Lahka naj ti bo zemlja ameriška, tvoje truplo naj spi spanje pravičnega poleg tvojih staršev. Bog daj njim in tebi večni mir in pokoj. — N/egovi ženi in otrokom pa naše sožalje. Pokojni zapušča poleg ožjih sorodnikov še strice, tete, bratrance in sestrične v Ameriki in starem kraju. SPOMINI IZ KAMPANJE ZA AMER. SLOVENCA Cleveland,NewEurg, O. Ko je uprava Amerikanskega Slovenca naznanila kampanjo za pridobivanje novih naročnikov za naš edini slovenski katoliški list v Ameriki ter da je v kampanjo vključen kontest za najpopularnejšega Slovenca ali Slovenko v tej deželi, sem premišljeval, kdo bi bil najzaved-nejši Slovenec v naši fari, ki bi hotel prevzeti nominacijo. Ko tako premišljujoč stopam mimo cerkve sv. Lovrenca, stopi iz cerkve Rev- Father Slapšak, naš novi duhovni pomočnik. Ker je tisti dan ravno pritiskal precej oster mraz, sem rekel č. g., če bi hotel stopiti nekoliko doli k "bolerju" pod šolo, da bi rad z njim nekoliko govoril. Ker je g., kakor se je izrazil, imel ravno nekoliko prostega časa, sva stopila doli in pri gorkem "fanizu" sem g. razložil, da pobiram naročnino za katoliški list Ameri-kanski Slovenec in mu rekel, naj bi ga on naročil za svoje starše v staro domovino. Gospod me takoj upraša, koliko stane. Ko mu povem, da je sedaj naročnina znižana za en dolar in da stane list v stari kraj sarno $5, je gospod, kot dober računar, hitro preračunal koliko bi tO prišlo denarja v jugoslovanski valuti. Ko vidi, da je to že lepa svota, mi reče: — Ne bo nič, predrago je! Bom rajši poslal domov $5.00, katerih bodo prav veseli- — Jaz pa pravim. — Morebiti res, za enkrat. Pomisliti pa morate, da bo list hodil za $5 celo leto v stari kraj, vsaki dan, vi pa gotovo ne morete vsaki dan pošiljati po $5.00 svojemu dobremu očetu in ljubeči materi. Naj vaši dobri starši vidijo, da pa delo in zaslužek, pa vem, da boste z listom zadovoljni. — Tukaj mi zlasti prihaja v spomin reka družina, ki je plačala celoletno naročnino in to kljub temu, da oče že več kot leto dni ne dela. Družina pa ni mala, ampak šteje osem članov. Ko vprašam, kako da še morejo plačati, ko toliko časa nihče pri hiši ne dela, mi zavedna katoliška žena odgovori: — Dekle je šla k sv. birmi in ji je botra podarila nekaj denarja. Ker pa za življenje dobimo nekaj od dobrodelnih družb, sem to porabila za naročnino našega katoliškega lista, ker to se ne sme zgoditi, da bi Amerikanski Slovenec prenehal iahajati. Vidite cenjeni čitatelji, tukaj je prava vera, tukaj znajo ceniti katoliški časopis. Dokler bomo imeli katoliški list, bomo o-hranili tudi naše katoliške značaje. Bilo je pred leti, ko sem skoro s silo primoral nekega uglednega, toda naprednega rojaka, da se je naročil na Amerikan-skega Slovenca- Izgovarjal se je, da ima vse slovenske dnevnike naročene. Sedaj pa pravi dotič-ni rojak, da raje vse druge liste pusti, kakor pa tega katoliškega. Nadalje se je izrazil, da le listu Amerikanski Slovenec se ima zahvaliti, da se mu je zopet utrdila že pešajoča vera. — Ko sem v zadnji kampanji nagovarjal nekega rojaka, da bi se naročil na Amerikanski Slovenec, naš edini katoliški list, mi je, ker sem se mu zdel že preveč nadležen nahrulil, da je že dovolj katoliški, da gre vsako nedeljo v cerkev. Ko se pa ozrem po hiši, vidim da ima veri sovražen list v hiši, zato rečem: Imaš tega za prijatelja. Vedi torej, da se ne boš dolgo hvalil, da greš vsako nedeljo v cerkev. Tako ni prav. Protikatoliško časopisje prej ali slej človeka odtuji od (Dalje na 3 str.) "TARZAN IN IZGUBLJENO CARSTVO' (50) (Metropolitan Newspaper Service) V istem momentu je Cassias Hasta, ki je bil, kakor je nam povedala ta povest prijatelj Prae- clarusiti, premagal svojega nasprotnika. Op?zil ,jc krij.se jc zgodilo z Tarsanom, kako ga nočejo ngorobiti, da so mu zdaj vrgli mrežo preko giave, da bi dobil nkicjiatof priliko, da bi ga zabodel. Hitro je Hasta stekel Tarzanu na pomoč. . . Množice v starfiurnu - so opazovale Tarzana ves teden. Po sijajnih zmagah dosedaj jih j-e on najbolj, zanimal. Ko so videli, da so mu vrgli zdaj mrežo preko glave so nekateri vpili z zgražanjem proti temu, dtugi pa so rjuli proti, kakor je bila navada krviželjnih Rimljanov. Bili so to strašni prizori, ki so se odigravali skozi ves teden. Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Copyright. 1930. by Eil^ir Eict tiwnafl«, Int. *'-> .Ijhtt nmi'l);!^!!) V tistem trenutku je že zapletel v boj gladiatorja Cassius Hasta in tako gladiator ni dobil prilike, da bi zatoodel Tarzana. Toda v hipu, ko j.e Tarzan trgal raz sebe mrežo, ki mu je bila vržefta čez glavo, je jJBjEičm, fri je vrgel mrežo zdaj že skočil z bodalom na Tarzana, da ga ziibode. Bodalo se je zabodlo nekaj palcev v Tarzanova prsa, ko ga je prestregla Tarzanova roka. Tarzan je vrgel bodalo proč, žalostno figuro, ki ga je napadla, pa stisnil za vrat, da je na mestu zmrznila v njegovem je&leraem 'oriioanu. Kakor kako podgarto ga -je zagnal dateč cd sebe na tla, kjer"-dotični ;na'taWalec ni'Vse •trstal. Množice v stadium« so rjule nad tem činom, da je pretresalo vso okolico. Kaj takega pač še niso imeli priliko videti. Kai stori Tarzan zdaj? ^oooooooooooc o-oooooooooooooooooooooooooj POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka 3—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnine za "Amer. Sloveaca*'. Ime Naslov Mesto Torek, II. marca i9.'J3 AlVlfclKllCAWSlU ■.......... SLOVEPijsC Birku J PRETEPAČ ODŠEL DOMOV TEDENSKI KOLEDAR Ponedeljek — Sv. Kutbert, škof. Torek — Sv. Benedikt, opat. Sreda — Sv. Katarina, kraljica. Četrtek — Sv. Viktorij an in somuč. Fetek — Sv. GabrCel Nadangel. Sobota — Marijino Oznan. Nedelja — Sv. Ludgerij, škof. Rev. J. C. Srnoley: TRETJA POSTNA NEDELJA Kristus Gospod nam danes razlaga, kako o pustoši hudobni duh človeško dušo, če se je v nji udomačil. Ne pusti svoje žrtve. Če je človek z odkritosrčno spovedjo zbrisal grehe, napenja satan vse svoje moči, da-bi ga zopet dobil v svojo oblast, in če se mu to posreči, potem gre in pripelje seboj še sedem drugih duhov, ki so hujši ko on sam. In poslednje reči tega človeka so hujše kot prve. To lahko vidimo'v vsakdanjem življenju. Prvi korak, ki ga stori huclič, da bi človeka vjel v svojo mrežo — in to hočem danes pokazati — je, da spravi človeka k molku, da človeku utihne vest. Molčeča vest prti ve de človeka v večno pogubo. Je nad vse nevarna. Kaj pa je vest? Je to takorekoč glas božji -v nas, glas, ki nam neprenehoma kliče: Delaj dobro, varuj se hudega; glas, ki nas hvali, če delamo dobro, in nas graja, če delamo hudo. Vest je nekaka knjiga, v katero se zapisujejo vsa naša dejanja. Srečen, kdor ima še živo vest; grozno nesrečen oni, komur vest nolči, on je v veliki nevarnosti;. Zakaj? 1. Zato, ker ga ne opominja k dobremu. Zato pa tak človek nič dobrega ne dela, njegova duša je pusto polje. Vest je kakor zvonček v srcu, ko slišimo zvoniti angelsko češčenje, molimo. Če zvonenja ne slišimo, pa navadno ne molimo. Tako je z nami, če naša vest molči. 3. Vest, ki molči, ne opominja k pokori. To je nadaljna huda lastnost. Človek z molčečo vestjo ne obžaluje več svojih so na vozu našli raznovrstno blago: kavo, čevlje, odeje itd., na dnu voza pa veči zaboj, v katerem so bil,i naboji za samokrese. Mavrica so seveda takoj aretirali, čeravno jim je rekel, da ni vedel, da so bili v zaboju naboji za samokrese. Tovorni voz in vse blago so karabinjer-ji zaplenili. Mavroča pa odpeljali v goriške zapore. -o- Obsodba V ponedeljek 13. februarja se je vršil pred goriškim sodiščem proces proti 25 letnemu Pavlu Križniču, katerega so karabinjerji prijavili, češ, da se je v Desklah uprl karabinjerju Alojziju Pizzlitu, ko je ta službeno nastopil proti njemu. Križ-nič, tako pravi obtožba, se je branil hišne preiskave in se ni pustil aretirati. Pf.zzolita je pa baje tako poškodoval, da je obležal. Križnič-je bil obsojen na leto dni težke ječe. -o- Sirom Jugoslavije Na sliki vidimo orjaškega italijanskega boksarja Primo Camera, ko se poslavlja od nekega dekleta v New Yorku, pred svojim odhodom v Italije, kjer namerava obiskati svoje domače kraje. Kakor znata o, je ta boksar pred nekaj tedni smrtno poškodoval svojega nasprotnika v tekmi, H. Schaafa. grehov, on se ne bo obrnil spokorno k Bogu. Čaka ga večno pogubljenje. 4. Rekel sem, da je vest knjiga, v katero se zapisujejo vsa naša dela. Človeku, kateremu vest molči, hudič skriva to knjigo, da bi ne videl, kaka groza je v njegovi duši. To knjigo bo odprl šele na dan sodbe, in takrat se bo človek prestrašil svojlih del in božje kazni. Kaj »storiti, da nam vest ne bo umolknila ? Treba se prvič varovati, da ne bomo vedno znova padali v stare grehe. S tem se dajemo v hudičevo oblast. Spominjajte se sedem hujših hudobnih duhov, o katerih nam govori današnji evangelij. Drugič treba posluštji božjo besedo, treba citati dobre, nabožne knjige. S tem se bo vest prebudila in znova oživela. Tretjič treba prejemati pogosto sv. zakramente. Ko gremo k sv. spovedi, si izprašujemo vest in pri tem najdemo, vidimo marsikaj, česar s,-Icer ne opazimo. Prebudili bomo vest, da več ne bo umolknila. To sem vam hotel danes pokazati, molčanje, katero zavede toliko duš v pogubljenje. Razumeli boste sedaj, zakaj se nekateri ljudje ne boje greha, glavno pa, da vas opozorim, kako nevarna je vest, ki je umolknila, in kako se tega varovati. Čujte tedaj, poslušajte glas vesti, kadar vas opominja k dobremu. RAZNE NOVICE IINEODREŠENE DOMOVINE Nasilna organizacija kmetskih rale kmečka zborovanja, na ka- sistdikafcov jterih so skušali sindikalni vodi- ,, , .., , ^ telji, zleoa zgrda, pripraviti 1 j u- V zadnjih letih so se fasistic-' * .. ,, . r,„ Kj'di, da vstopijo v organizacije, ne oblasti zaman trudile, tla bi ' 1 . b i, ii . Taksna zborovanja so se pred izvedle podrobno organizacijo ... i, . . ' i -i i • i-i -y „„„;5i ■ kratkim vršila v Breginju, Fo- kmeckih sindikatov v goriški,. . ' . jam, Krmmu', Ajdovščini, Idri- Iji, Tolminu in Kobaridu. Kdor škem. Nihče se ni hotel prosto-h;**^1* :zborovanje je m o-voljno vpisati v sindikate, ker dišče, ker je prekršil policijsko odredbo, po kateri je civilistom zabranjeno imeti ali hraniti orožje. i;i Nova šola v MotoiVunu Po dolgem oklevanju so šolske oblasti uredile v Motovu-nu nove šolske prostore. Stari šolski prostori so bili zelo nizki, temni in nehigijeriičnH. Poleg teh nedostatkov se je še število šolskih otrok v zadnjih letih tako pomnožilo, da so postali stari šolski prostori naravnost pretesni in je bila rešitev šolskega problema v Motovunu neobhodno potrebna. — V zadnjem letu so vladale v dolini Mirne prav slabe zdravstvene razmere, zlasti se je razpasla malarija, ki je kraj popolnoma okužila. Prebivalstvo je nato naravnost zahtevalo-, da se šol-namreč ono hudičevo |»ki prostori izboljšajo, kar so tudi dosegli. Motovunsko sodišče šolo svoje prostore, domača hranilnica in posojilnica je pa v ta namen dala občini večje posojilo, nakar se je uredila nova šola in skrbstvo za solsko mladino. t £ O'! -O-r (Z 8L0V. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani) KO SMO BILI ŠE OTROCI . . . Charleston, W. Va. | Spoštovani g. urednik A meri-: kanskega Slovenca. Pošiljam Ivam enega naročnika iu bi rad ob enem poročal bralcem kaj cerkve, vere in od Boga. Med takimi in enakimi slučaji in dogodki je potekel čas kain-smo se še kot otroci pogovarja-panje. Dasi ne veliko, vendar \\ 0 na§i Jugoslaviji. — Nikakor sem dobil v tem času 19 novih !ne maram hiti radi tdgia prištet prav i med preroke, samo poročal zmagi zfcjbom 0 tem, kar vera da je v re- snici bilo. — Sedanji voditelji naročnikov. Vsem hvala- Pomagali ste k katoliški list. Dne 26. februarja se napotim' Jugoslavije, so bili morda pred po Union cesti in ko pridem do petinpetde*eti'mi leti še vsi otro-hiše Mr. Rudolfa Keriika, vidim,! A kakor sem bil jaz, nam. Zgo-da je tam okoli vse polno avto- dilo se je, da smo takrau kot mobilov. Pa si mislim: kjer je otroci marsikatero povedali o veliko ljudi, je gotovo tudi pri- prihodnjih rečeh, ki so se poje too. Stopim tedaj v hišo in se zneje zgodile. Tako se dobro kar začudim. Mize se skoro ši- spominfam; da .smo ac nekoč bijo okusnih jedil, v kozarcih pa. med otroško zabavo pogovarja- pokrajini. Kakor drugod, so sei kmetje upirali tud,1 na Gori- so ti predstavljali zanje le novo je dobil sindikalno izkaznico in j navodila glede takozvane so-niso nudile nikakih stvarnih ko-icialne 'K>dpGrne akci-je- Ker to" obremenitev, nasprotno jim pa j risti. Dejansko sleherni član sindikata plačeva-i ti organizaciji od 5 do 20 lir j na mesec. Članarina se plačuje] na davkariji in če jo kmet ne' plača, imajo pravico da jo iz- namreč Morairt* ljudje zlepa ne gredo v pest fašistom, jih ti na zvite načine lovijo v svoje kremplje. -o- Hišna preiskava Na karabinjerski postaji'v tir j a jo z istimi pripomočki, ka-1 Solkanu je neki policijski kon-kor se izterjujejo neplačani fident prijavil karabinjerjem davki, to je z rubežem. Ta nova Anton Znidarčiča iz Kanala, dajatev pa pomeni pri splošnem češ, da je Znidarčič sila nevaren pomanjkanju gotovine, zlasti element, ki da ima tajne zveze na kmetih, znatno breme, ka-J s'teroristi ter celo hrani v svo-teremu so kmetje nasprotni, ker'jem stanovanju večjo količino še za druge potrebnejše'reči ni'orožja »in streliva. Po tej prija-denarja. Zaradi tega in še po-,vi so pričeli karabinjerji 35 letnega Anton ZrjicParčiča zasledovati. Ko pa niso mogli ničesar sumljivega ugotoviti, so nato neke noči, nenadoma vdrli v njegovo stanovanje, kjer so izvršili natančno hišno preiskavo, njega samega pa aretirali. Pri hišni preiskavi n-iso našli ničesar razen stare karabinjerske sablje. Znidarqiea so odvedli v zapore. Pričakovati pa je, da ga bodo zopet izpustili, vendar bo pa moral zaradi sablje pred so- da se je nedavno v Zabrdu na Banjški planoti smrtno ponesrečil 69 letni kmet Ivan Gatnik. Zbral je po okolici večjo količino starih granat in šrapnelov, ki jih je še vedno mnogo najti na ozemlju nekdanjih vojnih grozot, in jih začel prazniti. — Ko je hotel izprazniti 12 cm granato in je baš odvijal vžigalnik, je granata nenadno eksplodirala. Drobci železa so Gatnika strahotno razmesarili in na mestu ubili. Nesreča se je zgodila pred domačo hišo, kamor je priteklo takoj veliko ljudi, da bi nesrečnemu možu pomagali, a je bila vsaka pomoč zaman. Enako se je zgodilo s 35 letnim Martinom Vižintinom. na St. Mihelu pri Gorici. Martin je našel 17 in pol centimetersko granato, katero je hotel izprazniti, pa mu je v rokah eksplodirala. Učinek eksplozije je bil e stavilo na razpolago za tako silen, da je vrgel na tla tudi nekaj kmetov, ki so delali v bližini nesrečnega Vižintinja. Vižintini sam pa je bil na mestu mrtev in zapušča ženo in štiri neodrastle otroke. -o- Povišani davki V nekaterih občinah na Goriškem, so letos znova povišali davke. Tako so bile povišane takse na koline. Lansko leto so kmetje plačali po 35 lir od vsakih 100 kg, letos je ta povišana na 75 lir. S- V Vrtojbi, Št. Petru in Podgori pri Gorici so povišali občinske takse na krave za 15 lir, na vole za 10 in na konje za 20 lir. Revolverski naboji Šofer Josip Mavric je pred kratkim pripeljal v Šmartno pri Kojskem poln tovorni avto raznega blaga. Na vasi pa so ga že čakali karabinjerji z brigaclir-em Soggio na čelu, ki *o ga ustavili in preiskali blago. Okrog avtomobila se je, kakor navadno okoli vsake nenavadne reči, nabralo vse p-o'ln© radovednega občinstvu. Karabinjerji Gostje z daljnega severa Pri Sv. Ožboltu na Pohorju so letošnjo zimo opazili nenavadne ptiče, ki so v ondotnih krajih velika redkost. Tako je neki lovec tam ustrelil ptiča (slap-nika) "Coiymbu» areticus" in (žvižgija) "Hanelda glasiali". Obe vrsti ptičev stalno bivati na Spitzbergih in drugih arktičnih otokih. --o- Nevarna kopel Ko se je Ivan Zunko, oskrbnik lesnega skladišča Felberjeve tvrdke v Mariboru vračal iz obiska pri Sv. Kungoti, je na poti proti Mariboru zašel in na globokem mestu zabredel v deročo Pesnico, ki ga je nesla naprej. K sreči se je ujel za vejevje in priklical ljudi na pomoč, da so ga oteli iz ledeno mrzle vode. Kmalu bi živo pokopali V Trenčah na Hrvaškem se vršil pogreb Stane Brakovič, se blesti lepa rajna tekočina. Hišni gospodar Mr. Rudolf Kc-nik, na prsih še mu jc Irlišeal 'srebrni šopek, mc pa že ugleda. Takoj za njim se prikaže še gospa Kenik in oba me primata vsak za eno roko ter popeljeta med že izbrane goste. Med lepimi popevkami in prijetno gftdbo se je kaj hitro približala noč, radi katere se pa slavnost ni tr- li, kot otroei seveda, o maiv.i-kateifh- rečeh In -po otroško zašli tudi v. politiko. Bili smo tedaj zbrani v si ar osti od 8 d« 10 in se eden oglasi ter kot v preroških besedah reče. Pri&J bo i o?, ta Slovenska iti čas, da Hrvatska ločile od A \irtro-0grške. — Tako je povedal deček pred 55 leti, torej cel.h štirideset let poprej, ko pre je to v re- stanovila, ampak so prižgali luči pnici zgodilo. — Drugo tako in tako se je veselje nadaljevalo prerokovanje, ali če hočete go-še dolgo. Lep govor je napravi i vorjenje je bito: Tudi pride jubilantoma Mr. in Mrs. Keni- čas, ko se bo narod vzdignil in jku Rev. Slapšak. K ča ditki se bo prifei za kole, vile, sekiro m kar mu bo prišlo roke in udaril , na gospodo ter z njo obračunal. Prvo se je uresničilo, drugo .se še ni, a niheo nam ni porok, kaj takega ni mogoče. J. P. pridružujem tudi jaz. — En četrt stoletja, od rojstva pa do starosti 25 tec, še nekako hitro mi-1 ne, a doba 25 let zakonskega življenja je pa že dolga doba.: Vem, Mr. in Mrs. Kenik, da staj imela v 25 letih dovolj bridkih uric, a v sreči, katero imata v družini in v potrpljenju, sta vse udano prenesla. Tudi nadaljna vajina pota naj bodo postlana s « , . . . " .. ' i>. ( ; -■■ not i'V'f"/1: i »•'(><;■ in cvetlicami sreče m zadovoljno- ..... . •" ." sti. - On, kateri drži zemljo .^Premagajo vac ovire, nebo v svoji roki, naj milostno j' vzdigne svojo sveto roko in naj NAZNANILO NAP-OČNšKOM vaji blagoslovi. — Moja in vseh v naselbinah Bridveviih, Preski vas poznajo iskrena želja je, to, Morgan, Bead i ng. Cady in naj vam Bog da srečno dočakati _gygan v državi Peimsylvam'ji j.ic-'veoe piso govori .najeti : zaprtji idvqlnt. a dar delo tudi zlatega jubileja, da bi v krogu svojih ljubljenih sinov, hčer, vnukov in pravnukov. je ki je umrla za tifusom. Ko j« praznovali zlato poroko, pravoslavni svečenik ob grobu pel mrtvaške molitve, je začela Stana razbijati v krsti. Po-grebci so se strahu razbežali, le , par jih je pogumno pomagalo Stani iz groba. -o--* naznanjamo, da je sprejela zastopništvo za li>:t Amer. Slove- nec za. imenovane naselbine in okolice Mr j. Mary Ušemchtfk Tako cenjeni bralci, sem ne-jna' Morgan, Penna., katera je koliko opisal spomine iz kampa- pooblaščena sprejemati naroč- sebno zato, ker so kmečki sindikati prav tako, kakor vse druge režimske organizacije pod fašističnim vodstvom in v prvi ustanovljene v namenu poitali-jančevanja našega ljudstva, je razumljivo, da se kmets^i- sindikati v obmejnih pokrajinah niso tako razvili, kakor so se v drugih italijanskih deželah. Zaradi tega so fašistične oblasti v posameznih krajih na Goriškem, v zadnjem času organizi- Spor radi vodovoda V občinah v dolini Mirne in okolici, je zaradi delavcev ki so zaposleni pri gradnji velikega isterskega ' vodovoda, nastal spor. — Občine so namreč dolžne same skrbeti za svo^je nezaposlene občane in to skrbstvo je postalo v zadnjem času veliko breme za vse občine. Tega bremena so se prizadete istrske občine skušale rešiti na ta način, da so spravile svoje nezaposlene občine h kruhu in zaslužku pri gradnji -vodovoda. Spor med občinami je pa nastal radi tega, ker so nekatere občine vsilile sorazmerno več svojih nezaposlenih ljudi podjetju ki gradi vodovod, kakor pa druge, ki so pri gradnji vodovoda prav tako prizadete. Šele grožnjam pokrajinskega zastopnika Relli-ja, ki je sklical nalašč za to shod v Bujah, se je posrečilo, da so se stvari uredile in so pristali na njegov predlog. Belli .jim je namreč zagrozil, da če ne pristanejo na njegov predlog, bodo puljske oblasti same, na lastno pest odredile koliko delavcev se naj zaposli iz vsake občine pri gradnjli vodovoda. -o- Se ni dovolj žrtev Svetovna vojna .je že zdavnej končala, vsaj klanje na frontah je ponehalo, a svoje žrtve si še vedno izbira izmed našega naroda, zlasti na Goriškem-, kjer je v zemlji in na vrhu zemlje še vedno mnogo nevarnih eksplo*-zivnih izstrelkov kot granat in šrapnelov. — Tako poročajo, Nesreča 201etni hlapec Karol Dobrina, doma iz Dramelj na Bizelj-skem, je že nekaj let služil pri gostilničarju Avgustu Praprot-niku p. d. Mlakarju na Gor. Logu pri Litiji. Odpravil se je pred nekaj časom domov na obisk in vzel s seboj tudi petli-tersko steklenico, da bi prinesel od doma vino za pokušnjo. Iz nepojasnjenega razloga je pa na litijski postaji prišel pod vlak, ki ga je usmrtil. -o- Orjaška vola Neki kočevski mesar je v Suhi Krajini kupil dva izredno velika in rejena vola, katerih skupna teža je bila do 5000 funtov, dočrm .je normalna teža paru volov za skoro polovico nižja. Oba vola je ubil mesar Josip Moršer v Kočevju. -o-- Nesreča Vinko Čuden,, 241etni delavec od Sv. Križa pri Kranju je tako nesrečno padel po stopnicah na svojem domu, da so ga morali spraviti v bolnico. -o-- S'P'T AMER. SLOVENCA' nje. Prepričan sem, da mi bo vsakdo verjel, da mi je bil zadnje opisani dogodek še najbolj j po volji. — Hvala vsem za po-j trpljenje, in ostanite zdravi. — n-ino za list Amer. Slovenec, naročila za oglase, prodajati knjige in vse druge predmete iz naše knjigarno. Naročnikom in vsem rojakom po imenovanih Našemu novemu predsedniku naselbinah jo prav teplo prfpo-Rooseveltu pa mnogo sreče v via- ročamo, da ji gredo na roko in danju, da bi to nepotrebno de-'pomagajo širit' med narod pre-presijo potopil na dno morja. potrebni katoliški tisk. J. Resnik. | . Uprave A. S. Društvo 'SV. JERONIMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila lt)14. ?teje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od' 10. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oholi, naj se takoj javi pri društvenem tajniku iu potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabanc, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. ,4« rfr 4.4.4.4> 4.4,4.4.4.4.4.4» 4.4.4» 4.4.4.« X I I -i 4» 4 * -V Društvo ^»sv. Jožefa ST. 169. K. S. K. J.. CLEVELAND, (Collinwood) O. Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slov. -Domu. ob 7:30. Ako še' niste član t«ga največjega društva v naselbini, se vas opozarja, da so: takoj vpišete dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženski v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih poxd'por za najmanjše prispevke, goji društvo- tudi razne vrste športe za mladino. LAWRENCE LESKOVEC, predsednik. FRANK MATOH, podpredsednik. GEO. PANČUR. tajnik. 829 E. 143rd Street. JOHN OMERZA, blagajnik. JOHN TRČEK, zapisnikar. * 4-* ^ ^ ^ ^ ^ ^f0 ^ » * Dni do JUGOSLAVIJE Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU BREMEN* iUROPA POSEBNI VLAK ob parrilku v Crcrr ! ' Zapustivši postajo, se je 'itMa gruča meknila naprej. "Tak zdaj smo dospeli, a Wi[fi(6l se bomo Vračali s polnimi vrečami !" "Se bo že videlo. Saj se tft&i1 drugi vozijo." "Vozijo že, vsi se pa ne vrnejo." "Težko je priti skozi Ifaporo." "Se bomo že kako prerinili. Zdaj prezgodaj misliti na to. Zdaj zamenjava." "Noge nočejo hoditi-^ "Nič ne de. Se bodo' že navadile. V gozdu bomo počivali." "Pa bomo prišli prav pod dež!" "Bomo že našli suh kotiček. Ali pa nas bodo spustili v kako kočo." "Ali je to življenje!" "Še zmeraj boljše ko v vagonu In res so se oddehnili na zraku, ko je bilo v vagonu tako zatohlo. Po jesenskih, razmeh,čanih potih, med na-pojenimi polji so dospeli do majhne vasi, kjer so psi in ljudje nezaupno sprejeli prišlece. Jasno je bilo, da ne bo tu nobene kupčije; da bi se mogli le osušiti in ogreti in kaj pozvedeti! V hišo so jih vendarlfe' sprejeli. Ko so gospodarji zvedeli, da imajo nepričakovani gostje čaj, so bili prijaznejši z njiiiif-in so' jim' postregli z vrčem mleka in velikim krajcem kruha. Kruh je bil pristen, oft&ien, nasitljiv in ne izkazniški, moskovski. Za nekaj ščepcev tobaka so jim zakurili kopalHfc;^ in jim obl'ju-bili prenočišče. To je bil uspeh, — kopalnice so bili tako najbolj potrebni! Vasja Boltanovskij se je slekel prvikrki; v tem tednu in dosti je imel opravka s perilom in z obleko. Pod nadzorstvoip izkušenega'tovariša je preganjal in uničeval mrčes. Oba sta si preoblekla perilo in se ponoči dobro prespala, ne da bi se bila ozirala na ugrize stenic, nedolžnih in znosnih živalic. Zjutraj pa, ko se je komaj svitalo, sta se odplavila, da po potih in ovinkih poiščeta bogatejših kmetov, ki bi bili bolj pripravni za zamenjavo. (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci - Posamezniki dobijo v nasi tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško m obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec >> 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliika podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je: Kranj sko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111. POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, III. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S., K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku......... Skupno število krajevnih društev čez 200. Skuppih podpor je K. S. K, Jednota izplačala tekom svojega' 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00. Geslo K. S. K. Jednote je: ''Vse za vero, dom in narodi" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K, ly. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. dp 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po-smrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J, se otroci .lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča.' V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača, do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plač?,$1000.00 posmrtnine. CENTRALNA BOLNIŠKA PODfrokA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in '506 Wdan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizpk. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let, proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po pretpti 20 let nfe plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju sijirti se takoj izplača njih posmrtnina. 70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak,član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost jsespienta. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jezikujn katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. _ Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. miiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiM Praktičen molitvenik ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK 'SLAVA MARIJI9 30 J4 ■ katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek^ dolgoletni misijonar med ameriškimi Slovenči.; Molitvenik "SLAVA MARIJI" je pitpmven za moške in ženske, slasti za člane Najsv. lmena%i Članice Krščanskih žena in mater, ker ima ,tozadevne skupne obhajilne molitve. . j-; -. *' ' 1 ' J - • ' , t . V, L5- t •■ Tiskan z velikim razločnim mpstnim tiskom in je pripraven v tem i oziru za starejše i« mlajše. Lepe pripravne žepne oblike. VSEBINO IMA SLEDEČO: Jutranja molitefr. Apostolstvo molitve, K. Srcu Jezusovemu, Posvetitev Materi Božji, Priporočitev svojemu pa-tronu, Angelovo češčenje. Večerna molitev. Prva sv. maša, kratke masne molitve. Tretja sv. maša, v ksrist vernitn dušam. Blagoslov s presv. Reš. Telesom. Litanije najsv. Imena. Litanije presv. Srca Jezusovega. Litanije Matere Božje (lavretan- Molitev k sv- Barbari za srečno ske). Molitev k Materi v potrebi in žalosti. Molitev k sv. Jožefu v sili. Molitev v čast angelu variliu. Molitev k sv. Cirilu in Metodu. Molitev k sv. Mohorju in Fortu-uatu. Molitev pri v«litvi stanu. Molitev otrok za starše. Molitev zakonskih in staršev. Molitev za umirajoče. Molitev za srečno smrt. Litanije sv. Jožefa. Litanije vseh svetnikov. Litanije sv. Terezije. Sv. križev pot. S povedne molitve. Obhajilne molitve Druge obhajilne molitve (za bogo-ljubne duše). Devetdnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Molitve in psalmi k Mariji Pomaga j. Molitev k pr.eč. Devici zoper hude misli. smrt. Molitev ko se je duša ločila od telesa. Molitev za umrle starše. Molitev za umrle sorodnike in prijatelje. Molitev za vse umrle. Pesmi: mašne, obhajilne blago-slovne. Pesmi cerkvenega leta: adventne, božične, postne, velikonočne binkoštne, telove. Marijine pesmi. Razne pesmi. NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO: Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane plat- <31 "I OC^ nice z zlato obrezo stane ..................................................... Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice AH zlato obrezo stane ..............!..................................................*pA«VJV/ $0*75 Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo........................ To je mplitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko rabijo ob vseh prilikah in za vse slučaje. Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Pripis poročevalca:—Kakor znano, je jugoslovanska' diktatura, ki svoje metode kopira po metodah fašizma in ga odeva kajpada v pretirani nacionalizem, katerega blazni nosilec je jugoslovansko sokolstvo, ustanovila eno samo državno stranko, ki jo je organiziral general Živkovič, kakor že znano. Nato so volitve razpisali in to na taki podlagi^ da ni mogel nihče do kake kandidature. Z drugo besedo: D|iktatura se je sama postavila na kandidatno listo, vse drugo izključila s svojimi volilnimi odredbami. Zato tudi nihče drugi ni mogel kandidirati, kakor, le Živkovič sam in njegovi podporniki. Dobile so se pa kajpada izdajice tudi med Slovenci, žal ;'.n Bogu bodi poto ženo, celo slovenski duhovnik se je dobil v osebi župnika Bar-leta, da je stopil med podpornike režima in držal z njimi ža-kelj s tem, da je prevzel kandi daturo za poslanca, kar je gotovo najžalostnejši pojav v zgodovini Slovenije. Tako je diktatura potem vodila na smešen način svojo volilno kampanjo. Prirejali so shode, na katerih so slovenski janičarji liberalci blatili bivšo Slovensko ljudsko stranko, k|i jo je diktatura razpustila, ter njenega voditelja Dr. Korošca, kakor tudi slovenske duhovnike in katoličane. — Da je bilo to naravnost organizirano žaljenje slovenskega naroda, je razumljivo. Po raznih shodih je posebno stegal svoj obrekljivi jezik neki denunci-jant Dr. Rape . V vsakem svo jem govoru je napadal duhov nike in bivše pristaše SLS. Ko so prirejali svoje klaverne shode po Gorenjskem, so ljudstvo naravnost izzivali in je prišlo do nekih konfliktov, radi katerih se sedaj vrši obravnava pro ti 12 Slovencem, med katerim sta obtožena tudi dva slovenska duhovnika in več najuglednejših slovenskih mož posestnikov in obrtnikov v kranjski okolici. Kaj državno sodišče 'navaja proti-njim, vam bo povedala jasno obtožnica, ki je seveda sestavljena po raznih janičar-skih denucijacijah tako, da obtožuje obtožene, ki niso zakrivili sploh nič drugega kakor to, da so zavedni in pošteni SloT venci, ki si ne pustijo kar tja-vendan svoje pameti soliti od slovenskih janičarjev liberalcev, ki so se izdajalsko prodali Srbijancem. Toliko v pojasnilo k razpravi, da bodo čitatelji vedeli, , ko bodo čfitali obtožnico, kje je resnica in kje ne. Začetek obravnave Belgrad, 20. febr. — Slovenski javnosti so še v svežem spominu dogodki, ki so se lansko pomlad začeli s proslavo GOlet-nice dr. Korošca v Ljubljani, dovedli nato do raznih demon- Bubanj, člani senata pa so Vladislav Margetič, dr. Anton Stu-hec, Trajko Stamenkovič, Mi-lorad Kurt.ovič, Vojislav Palič in Svetomir Vukajlovič. Malo pred otvoritvijo razprave so bili pripeljani v dvorano obtoženci z bivšiima poslancema Janezom Brodarjem in Ivanom Štrcinom na čelu. Obtoženi so: Brodar Janez, 48 let star, o-ženjen, posestnik v Hrastju pri Kranju, bivši narodni poslanec; Umnik Anton, 46 let star, posestnik v Šenčurju, .oženjen, bivši obl. poslanec; Strcin Ivan, 48 let star, po* sestnlik v Komendi -pri Kamniku, oženjen, bivši narodni poslanec; Vomberger Jernej., 39 let star, soboslikar, oženjen; Grilc Francj 29 let star, kmetovalec, neoženjen; Kos Vinko, 29 let star, kme-r tovalec, neoženjen; Loboda Josip, 20 let star, hlapec, neoženjen; Ogrin Tomaž, 31 let star, čevljar, neoženjen; Cerar Peter, 19 let star, zidarski pomočnik, neoženjen; llija Alojz, 28 let star študent prava, neoženjen; Skrbeč Matija, 47 let star, župnik v Kranju; Gregorin Fran, 32 let star, neoženjen, delavec. Obtoženli Brodar, Umnik in Štrcin se nahajajo v preiskovalnem zaporu drž. sodišča, ostali so bili po zaključeni razpravi izpuščeni in se sedaj zagovarjajo na svobodi. Predsednik je požval obtožence po imenih, nakar so se posedli ipo vrstnem redu na dveh klopeh. Videti so bili precej nervozni, zlasti Brodar in Štrcin sta bila vidno bleda. Pri poimenskem klicanju je predsednik ugotovil, da manjka ob-toženji Franc Grilc, ki mu je bil poziv na glavno razpravo pravočasno dostavljen, ki se mu pa iz neznanih razlogov ni odzval. Zato je predsednik nadaljevanje razprave prekinil in odredil, naj se Grilc poišče in po potrebi privede pred sodišče z o-rožniki. Razprava se bo nadaljevala jutri ob 8. zjutraj. Predsednik je ponovno opozoril obtožence, ki se zagovarjajo na svobodi, naj prihajajo točno k razpravam, ker bo drugače moral nad njimi odrediti preiskovalni zapor. Obtožence zagovarjajo naslednji odvetniki: Janeza Bro-darja dr. Adlešič iz Ljubljane, Antona Umnika dr. Mohorič iz Ljubljane, Janeza Štrcina dr. Miha Krek iz Ljubljane, Jerne-ča Vombergerja dr. Ivan Ribar iz Belgrada, Franca Grilca dr. Lamešič iz Vinkovcev, Vinka Kosa Bora Prodanovič iz Belgrada, Josipa Lobodo dr. Miha Krek iz Ljubljane, Tomaža O- stracij v kranjskem in kamni- grina Ninko Petrinič iz Belgra škem okraju, zlasti v Domžalah in Mengšu, ter dosegli svoj višek v Šenčurju, kjer je množica hotela preprečiti shod takratnega narodnega poslanca g. župnika Barleta. Šla je tako daleč, da je napadla žandarmerijski kordon in se iztreznila šele potem, ko je biila žandarmerija prisiljena oddati več strelov v zrak. Ob priliki preiskave v kamniškem in kranjskem okraju v katerih so se ti dogodki v glavnem odigrali, je bilo razkrito tudi celo njihovo ozadje. V neposredni zvezi z izgredi v Šenčurju in drugod je bilo takrat aretiranih mnogo ljudi. — Proti nekaterim med njimi je bilo uvedeno sodno postopanje pred deželnim sodjiščem v Ljub-* ljani, 12 pa jih je bilo obtoženih pred državnim sodiščem za zaščito države v Belgradu. Razprava v Belgradu se j^ : začela danes dopoldne ob 9 :45. Sodnemu senatu predseduje sodnik drž, sodišča Dragutin da, Petra Cerarja Božidar Vla-jič iz Belgrada, župnika Škrb-ca dr. Pegan iz Ljubljane, Franca Gregorina Jovan Zdrav-kovič iz Belgrada. Za proces vlada v Belgradu, zlasti med tukajšnjimi Slovenci, veliko zanimanje, tako da je bilo v dvorani zelo mnogo poslušalcev. Med njimi se je opazilo tudi nekaj prijateljev obtožencev, ki so prispeli k razpravi celo iz Slovenije. (Konec prih.) SREČNI LASTNIKI NAOČNIKOV - Neki optik je izumil pripravo, ki bo lastnike naočnikov namah postavila v prednost pred ljudmi brgj; naočnikov- Ta priprava se lahko montira na vsake naočnike ob strani in s pomočjo razmeroma preprostega sistema leč pregleda človek- lahko tudi tov kar se dogaja za njegovim hrbtom. Btran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, -11. marca 1983-'- i