foto 1881.
421
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos L. — Izdan in razposlan dne 13. decembra 1881.
133.
Dopustno pismo od 2. novembra 1881,
za lokomotivno železnico od Počeradec v Vrskmane (Vnrzmes).
Mi Franc Jožef Prvi,
Do milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Marinški, salckurški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje—sleški ; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker sta Marko Stein in Adolf Löw zaprosila, da bi jima sedala dopustitev ali koncesija v delo in vršbo lokalne železnice od postaje Počeradske železnice Pol-zenjsko-Brezenske (Homutovske) do Vurzmesa v stik z železnico od Ustja nad babo do čeških Toplic, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podaja imenovanima prositeljema po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti tako le:
§. 1.
Dajemo koncesijonarjema pravico narediti in uživati lokomotivno železnico, k* jo bode izvesti kot lokalno železnice s pravilno medkolesno širino, od postaje f°Čeradske železnice Polzenjsko-Brezenske (Homutovske) naGaban, Malo Brezno Strupšice do Vrskman ali Vurzmesa, kjer se bode stikala z železnico od bstja do Toplic.
(Slovonlaoh.)	....
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	Oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo do konca prvega vršbenega ieta;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenib obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskth pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3.
Koncesijonarja sta dolžna, delo železnice precej začeti in v enem letu od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti ter vožnjo po njej ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati. Da bosta zgornjega roka za delo držala se, dolžna sta koncesijonarju državni upravi dati varnost, položivši v kavcijo tri tisoč (3000) goldinarjev v vrednotnicah, v katerih so lahko nalagajo novci varovancev.
§. 4.
Da izdelata dopuščeno železnico, priteza se koncesionarjema pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se koncesionarjema dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Koncesijonarjema se je ob delu in vršbi dopuščenih železnic držati teg») kar ustanavlja to odpustno pismo, — in dopustiInih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in po zakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dadč.
Ivar se pa vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe .propisa°e v redu železnocestne vršbe in dotičnih dodatnih ukazih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih do-JoČilih o tem ter o polajšilih potujočim vojakom, katera ta čas veljajo pri priv. železnici Polzenj-Brezno (Homutov).
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirol-®ke deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarja se zavezujeta, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-Çestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte ln ° vzajemnem pomaganji zvozili ob večjih vojaških transportih, potem na 0rgan8ka določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako sta tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti koncesijonarja imata samo v toliko, kolikor se njih izpolnje-vanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gdedé naprave, opreme in cele službe zdi biti zvršljivo, o čemer razloka pristoji trgovinskemu ministerstvu.
Koncesijonarja se zavezujeta, da se hočeta pri oddajanji služeb v zmislu Postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz voj8tva, vojnega pomorstva in deželnega brambovstva.
§. 7.
Koncesijonarjema priteza se pravica, s posebnim odobrenjem državne uprave Ustanoviti delničarsko družbo, ali pravice in dolžnosti izvirajoče iz tega dopu-stila predjati na uže obstoječo delničarsko družbo.
Družba delničarska, katera se napravi, stopi v vse pravice in dolžnosti kon-uusijonarjev.
Družbena pravila in obrazci delnic (akcij) in predstvenih obligacij potrebu J0jo odobrenja državne uprave.
Predstvene obligacije, ki ne smejo prestopiti polovice vsega nominalnega kapitala v napravo železnice, ne smejo se nikakor začeti izdajati, dokler njih °bresti in odplačilo njih samih ne dosežejo dovoljne založbe iz resnično in za gotovo prejemanih čistih dohodkov železnicnih po izkazih, katere pretehta državna uprava.
§. 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9. lit. b) železnocestnega dopustnega 2akona, izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejoč od današnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku delanja ter o začetku in vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. llga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 9.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico, ko bode dodelana in v službo izročena, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ koncesionarjema.
Da se določi odkupščina, sestejö se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo v času, za katerega veljâ koncesija — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odsupščine v podlogo. To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom vršbe.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se koncesionarjema v dobi s° ostali koncesije poluletno, 1. januvarja in 1. julija vsako leto po dospetji plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupnje primerez kap talni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospe.
Imenski napravili kapital po cifri je podvreči odobrenju državne uprave.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba se drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkup-ščino brez drugega odmenila ali vračila v last in užitek te tukaj koncesijonirane proge z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil in zalog materijala.
§• io.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila ne-obreménjena svojina in užitek dopuščenih železnic, vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka in zalog materijala (§. 9).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako so odkupi železnica (§. 9), ostaja kon-cesijonarjcma last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar imajo denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ah
pridobljenih iz lastnega imetka, katere sta sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§. 11.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi Vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da 8e napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljâ za družbe načelništvo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne zakonom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja koncesijonarja ne plačujeta v džavno blagajno povračila, takisto se koncesijonarja odvezujeta dolžnosti, ^rečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. °d 1. 1852 št. 1) gledé povračila večjih troskov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržali uradne prostorije.
§. 12.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega 8varila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naloženo v dopustnici, v do-pustilnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po °kolnostih — še predno izteče koncesija, — izreči daje ista ugasnila.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesionarjema pravico, zastran izkazne škode pred ■Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej Ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Na-8em cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, drugega dne meseca Uovembra, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem prvem, Našega uesarjevanja tridesetem tretjem.
Frane Jožef
s. r.

134.
Dopustno pismo od 7. novembra 1881,
za lokomotivno železnico od Brandysa n. L. na Gelakovice v Mohov.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je avstrijska družba lokalnih železnic v Pragi zaprosila, da bi ji se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od Öelakovic z ene strani v Brandys n. L., z druge strani v Mohov, vzvidelo Nam seje z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postav, o dupusčanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. st. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti takö le:
§• 1.
Dajemo avstrijski družbi lokalnih železnic v Pragi pravico narediti in uživati lokomotivno železnico kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino od postaje Čelakoviske avstrijske severo-zahodne železnice z ene strani v Brandys na L., z druge v Mohov.
§. 2.
Železnici, kije predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev	od stempljev in pristojbin za	vse pogodbe, knjižne vpise, vloge
in druge	listine v nabavo	kapitala in	zagotovilo obresti od kapitala in
vršbe do časa, ko se začne vrŠba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od stempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstve-nih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obliga-cij, kakor tudi od presnemsčine, kar seje nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno to koncesijo in za izdatbo dopustnice;
d)	oprostitev	od pridobnine in	dohodarine,	od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi	od vsakega	novega davka, kateri bi se utegnil
vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3-
Avstrijska družba lokalnih železnic v Pragi je dolžna, delo železnice precej začeti, kar se dâ hitro izvesti i najdalje v enem letu od današnjena dne dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držala se, dolžna je družba državn1 upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo bodi v gotovini ali vrednotnicah’ v katerih se smejo nalagati novci varovancev,
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se družbi pravica razlastitve (raz-svojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Novce potrebne za delo v §. 1 imenovane železnice nabaviti je pred vsem drugim z izdatbo delnic avstrijske družbe lokalnih železnic. Ali tej družbi priteza se pravica, ko bode železnica dodelana in v službo izročena, izdati do polovice nominalnega napravnega kapitala predstvenih obligacij, obrazci katerih Uaorajo se podvreči odobrenju državne uprave.
Predstvene obligacije, ako se katere izdadö, treba bode izplačati v teku tiste dobe, za katero veljâ koncesija, in sicer popred. nego delnice.
§• 6-
Družbi se je ob delu in rabi dopuščenih prog držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in po zakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih o vršbi izdtl trgovinsko ministerstvo.
§• 7.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem ter o polajšilih potujočim vojakom, katera ta čas veljajo pri priv. severo-zahodnej železnici.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirol-8ke deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, uogo tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim
zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančoo in varnostno stražo.
Družba se za vezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na pot-lejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajniee.
Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnoeestninn društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti družba ima samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledč naprave, opreme in cele službe zdi biti zvršljivo, o čemer razloka pristoji trgovinskemu ministerstvu.
§• 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona, izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejčč od današnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene začetku in zvršetku delanja in ter o začetku in vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. llga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 9.
Državna uprava si pri branja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico, ko se dodela in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ družbi.
Da se določi odkupščina, seštejč se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let «e izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega voljd koncesija — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno 1. januvarja in 1. julija vsakega leta po dospetji plačuje, ali pa
2 enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupuje primeren kapitalni bednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do stečaja koncesije za izplačilo dospe.
Imenski kapital v napravo po cifri postavlja se na štiristotisoč (400.000) goldinarjev avstr. velj.
Ako bi po izteku prvega vrsbenega leta bilo treba še drugih novih 8taveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor velj4, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkupščino brez drugega odmenila ali vračila v last in užitek te tukaj kon-oesijonirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozilnega parka in zaloge materijala.
§• io.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobremčnjena svojina in užitek dopuščenih železnic, in vse premične in nepremične pritekline tudi vozilnega parka in zalog materijala (§. 9).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 8), ostaja družbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in tar ima denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled po-°blastlla od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• H.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi vrŠbena oprava, po vseh delih nameru primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravieo, po cesarskem komisarji, postavljenem Pri avstrijski družbi lokalnih železnic pregledovati gospodarjenje.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja družba ne planje v državno blagajno povračila, takisto se družba odvezuje dolžnosti, izrojenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od • 1852 št. 1) gledé povračila večjih troškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati Uradne prostorije.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustniei, v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še Preduo izteče koncesija, izreči da je ista ugasnila.
(SlortuUoh.)
88
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem. kar se v njej ustanavlja.
Y dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim velikim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, sedmega dne meseca novembra v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem prvem, Našega cesarjevanja tridesetem tretjem.
Franc Jožef*
s. r.
Taaffe s. r.	Pino s. r.
Dunajewski s. r.
135.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 22. novembra 1881,
da se občina Ditmansdorf-Konkolna odkazuje pod Frištaško okrajno sodišče na Sleškem.
Na podlogi postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. Št. 59) odločuje se občina Ditmansdorf-Konkolna iz okoliša Boguminskega okrajnega sodišča ter odkazuje v okoliš Frištaškega okrajnega sodišča.
Ta ukaz pride v moč 1. dne junija meseca 1882.
Prazâk s. r.
13«.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 3. decembra 1881,
da se občina Volešniška odkaznje v okoliš Nemško-Brodskega okrajnega sodišča na Češkem-
Na podlogi postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločuje se občina Volešniška iz okoliša Gaberskega okrajnega sodišča ter odkazuje v okoliš Nemško-Brodskega okrajnega sodišča.
Ta ukaz pride v moč 1. dne junija meseca 1882.
Pražkk s. r.
13*.
Ukaz mini ste r stva za pravosodje od 3. decembra 1881,
8 katerim se občine Kniniška, Tiniška in Tonhorjinska odkaznjejo v okoliš Uštskega okrajnega
sodišča.
Na podlogi postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločujejo se občine Kninice, Tinišče (Tiinscht) in Touborjine (Taucberschin) iz okoliša Lito-nteriškega mestno-delegiranega okrajnega sodišča ter odkazujejo v okoliš okrajnega sodišča v Uštji.
Ta ukaz pride v moč 1. dne junija meseca 1882.
Pražak s. r.
138.
Postava od 12. decembra 1881,
8 katero se dovoljuje 50.000 goldinarjev kredita, da se olajša nadloga pri pogorevšem Dunajskem gledišči „Ringtheater“ oškodovanih.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč:
§• 1.
Daje se vladi oblast, v olajšanje nadloge teh, kateri so o požaru Dunajskega gledišča zvanega Ringtheater v nesrečo prišli in ostavšib za njimi svojcev njihovih in pa v stisko pripravljenih pri rečenem gledišči službo imevših ljudi nporabiti petdeset tisoč goldinarjev. Plačila opravljena na račun tega kredita bode v računskem završku leta 1881 v stanu (troškovniku) ministerstva notranjih reči (Pogl. 7) kot preizreden razhodek politične uprave z dobo dopuščene porabe do konca marcija 1882 (Naslov 4) pod posebnim paragrafom zaračunjati.
§• 2.
Pravne listine, vloge in zapisniki o dodeljenih podporšČinah prosti so stemplja in pristojbine.
§. 3.
Zvršitev postave te, katera pride v moč z dnem razglašenja, naročena je niinistru notranjih reči in finančnemu ministru.,
V Gedelovu, dne 12. decembra 1881.
Franc Jožef s. r.
Tanile s. r.
t
Dnnajewski s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
bode v zalogi e. kr. dvorne in državne tiskarniee na Dunaji, I. okr. Singerstrasse st. 26, tudi leta 1882 izhajal v nemškem, laškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, illirsko-hrvatske m in romanskem jeziku.
Naročnina za cel letni k 1882 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdateb iznaša za en ekzemplar 2 gld. 50 kr. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja.
Letniki 1864 do vštevno 1881 veljajo 36 gld., — vendar saiuo tedaj« kadar se vsi skup vzamejo.
Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se :
Letnik	1851	za	1 gld.		30	kr.	Letnik	1870	za	1 gld. 50 kr.	
n	1852	n	2	n	60	71	71	1871	71	2	* 40 „
v	1856	rt	2	n	45	71	n	1872	71	3	» 40 „
n	1857	n	2	n	85	71	71	1873	V	3	- 50 „
n	1861	71	1	71	50	71	71	1874	71	2	« 50 „
n	1862	n	1	71	40	71	r	1875	11	2	n 20	„
n	1863	71	1	n	40	71	71	1876	n	1	„ 80 „
n	1864	n	1	71	40	rt	V	1877	71	1	v 30 „
71	1865	71	2	y>	—	V	71	1878	71	2	» 50 „
r>	1866	71	2	V	20	71	V	1879	71	2	« 50 „
71	1867	71	2	71	—	71	71	1880	71	2	r 50 „
n	1868	71	2	71	20	71	V	1881	71	2	» 50 „
n	1869	n	3	71	20	71					
Letniki	1870	do		vštevno		1881 od	ostalih 7 jezikov		80	na	prodaj p
NB„ Državnega zakonika listi, ki naročniku celo niso došli ali ki so mu nedostatno došli, morajo zadnji čas v štirih tednih zahtevati.
Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo za plačilo prodajne cene (‘/4 pole po 1 kr.).
Po tej ceni lahko se posamezni kosi Državnega zakonika dobodo v založništvu
c. kr. dvome in državne tiskarniee.