Konec marca znano, kje bodo gradbene parcele? Žť nvloij let v mašili Velenja in okolici m(>čno prittičinjku je ^rudhvnih pstala večinska lastnica te delniške družbe. Skupina Era s tem nakupom uresničuje svojo usmeritev na trge južne Evrope. Kiîi je zapisalo vodstvii Ere v ponedeljkovem sporočilu za javiK>sU so oalořbo opravili v skladu s slralegijo širilve dcjavnosli skupine Era na podrtičju dr?avhivSc Jugoslavije. Era bo - kol ic uveljavljen partQcr v mcduarodnili povezavah in menjavi blagovnih itjkov- izkoristila obstoječe izkuAnje, poznanstva, informacije in priložnosti s slraie&ki-mi parincrji, dobavilclji in proizvajalci v Sltjvcniji ter Evropi in s (om omogočila Skopskomu sacmu vključitcvv globalno gospodarsivo Makedonije. Skopski saem naj hi s Širitvijo dejavm^sli poutal p<'>skwno trg^wskoin tranzitno središče /a Makedonijo in tudi njej si>sednjc države. Na Eri načrtujejo, Ja bodo v naslednjih Ictili za naložbe v Skopju niimcnili več kot 7f) milijonov nemških mark. Sicer pa pi^mo več načrtih trgovske družlx: Era, .d.d., Velenje na 7. stranL tp ler\jčane ^otuvo hrib nad nekdat\jim letnim bazenom, kjer je danes sadovnjak Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Nekateri ga že imenujejo htxloči velenjski Beverih Hills> saj icovoríce, da bodo tu parcele dra^e« niso iz trte zvite. Ce bo gradnja seveda sploh možna. bš, foto: vos Več na 6. strani Plaz ne miruje ZAV()DNJE-Se lahko 7g:odi, da bo plaz pri Anželaku v Zavodnjah, ki skrbi Številne krajane, potegnil pod breg cesto in s tem pretrgal zvezo z dolino? Stran 13 Ministrica za liulturo, /Odreja Rihtar, obiskaia vefen/ske kuiturnike a Vlak^^ nikogar ne čaka Zelo nepripravljeno** so sprejeli predstavniki mestne občine Velenje in odgovorni na področju kulture novo ministrico za kulluro Andre jo Rihtar in njene sodelavke- Zalo je biii> veliko lilozi^firanja pa tudi mcdsebojnili íKÍlkiw in hiilj malo konkretnih zaključkov. Ra/en seveda povsem jasnega dejslva: junija bo ítšcI državni razpis za dveletni ciklus nalo/.b napt)droiju kulture.Tisti, kise nebtido prijavili, pač spel ne lx>do zraven. ''Zraven"]Da Velenje ni, kot pravi ravnatelj velenjskega kitilurnega centra Vladt) Vrbic, že petdeset let. Ampak iz. razprave stnleć, bi lahko rekli, vsaj v zadnjih letih, da tudi po lastni krivdi, saj očitno tistega, kar bi morali narediti, da bi v občino pridobili drÂnvna sredstva, niso storili. 7x februarja leta 1998jcobobisku v velenjski knjižnici laki alni minister za kulturo Jožef Školč med drugim dejal: "Svelujem.da Velcnj6ini]")ripraviie realne načrte reševanja prostorske stiske knjižnice in nam jih posredujete. Ko bomo tak.Šen načrJ dobili, ga bomo postavi- li ob bok ambicijam drujilh slovenskih knjižnic in v skladu z možnostmi in v primerjavi s stiskami drugih, tudi ta projekt )x>dprii Dejstvi) je ludi, daje bilo v republiškem proračunu rezerviranih v le namene 45 milijonov tolarjev, pa jih, ker ustrezne dokumentacije niso pripravili - vsaj takj pi^trebno ziivihati rokave, saj bo republiški vlak bicer spet odpeljal brez Velenja.*' Mira Zakošek Tako mislim 9770350556014 n onoviICEC e Predstavitev arhivskih doitumentnih sistemov VELENJE • V prejšnji leden so v restavraciji Jezero pr«dKtH>ili tirl)ivsl(e in dokuriK^ntne sistt!mc /a 22 vtKlilnih podjetij v Sloveniji. PrvcIstHvitev je pripravilo p<»(Jjetje iK'nclnvl, <Í4ko., Velenje, kije v le(u 200(» pudpisiilo partnersko pogodlK» / nemškim podjetjem ACS System ingrat u n{> DmbH Í7. Hambui^a in s (em pridoUiio status »HYPAKC-HIV COMPETENCE CENTER {HCC)«. To jť visoko kvalUtf Ino urejen sistem arhiviranja in upravljanja zdokumcnli vcleklr^Jnski obliki (na optičnem mediju), kjer.sodokumenii hiiro dosegljivi inohenem dobro varovani. Lastiîosli Ilyparchiv .sistema so idealne za uporabo pri arhiviranju vseh vrsi dokumenlov. I Ivp • dokumenlacijski sistem je dovrScn sisicm upravljanja z dc^kumenli. ki omogoča urejanje in nadzor nad dokumenti in pripadajt^iini informaeijami ter mo m »si spremljanja dokumentne poti (Document Lifecvcie). ■ Republiški seminar za dirigente ŠOŠTANJ, od 9. do U. marca - Olimocna i/posinva SUada RS /a ljui>iteljske kuilurne dejavnosti Velenje in Zveza kuiturnih društev Šaleške duiine sla pripravila re« piibii^ki seminar 7i) diricente |)íhainih orkestrov /anj seje prijavili) osem dirigentov iy Velenja. Šaptanja, Divače, Dornave, Radelj ob Dravi in Polzele, ki st^ pod vodstvom Simona Robinsona (izrednega profesorja Pe-daga^ke fakuUete Maribor in dirigenta mariborske opere) prakUČno delali s pihalnim orke^sirom /^rja iz SoSta-nja. Seminar so sklenili s krajšim koncerl om v kulturnem domu v Šoštanju. mtp Opozorilom sledili praktični ukrepi VELENJE'Na Šolskem centru Velenje pmvijo, da se /iivedajo, daje okolica vseh tudi o^jledalo dijakov. Zato so se na odzive ohCanov. ces da Je dvorišče centra onesnaženo, od/^-uli s praktičnimi ukrepi. Z mestnim redarstvom so sc dogovorili za nameslitev 20 dc^dalnih košev, zelo vneto pripravljajo uretlilwni načrl, s katerim bodo določili, do kam seže dvorišče njihovih šol, načrtujejíí pa k* ureditev zelenice, klopi in pa^-ben prostor za kadilce. V ta prizadevanja naj bivključili Še Šolskemu centru bližnji sosedi: Zavtxl za urbanizem, Farmin 1er Zdravstveni dom Velenje. Sicer pa ioni edina aklivmKl,s k:ilero na centru namenjajo pozomoRi lepši in čistejši okolici. Na lemo varcsvanje oktv Ija sose namreč ?, dijaki že veliko pogovarjali, uvedli so projekt ločenega zbiranja odpadkov, na proslem pa .so z lastnim denarjem zgradili ekološki olok za odlagglasje,zato se glede bazena žc dogovarjajoč partnerjem iz Nemčije. Prava vsebina strojnega krožka GORNJI GRAD - Za področje Zgornje Savinjske in Zadrečke d<»Iine so pred sedmimi leti ustano>iJi strojni krožek Nje^sov osnovni namen Je zmanj.^evanje stn»škov in cenej.sa kmettjskii pridelava, deluje pa v navezi s knietijskprodaje v skupnih pnluxUdh podjetja s }>i rje nj em ponudbe, višanjem kakovosti slorilev in večanjem .Števila velikih vrtnih ccnlrov. Celjska Kalia se razprostira na 4.500 kvadratnih metrov velikem zemljišču, ima 2.150 kvadratnih meirc^v prodajnih površin, od lega 1.501) pt^kri-tih in 70 parkirnih prostorov. Naložba je vredna 360 milijonov tolarjev. Vrini center je Gradiš Celje zgradil v petih mesecih. ■ Na otvoritev Je prist a množica ljudi, od bi izu in datée. Vrtni center Kalia Je otvorit minister za kmetijstvo Franci 9ut. (foio: vos) nTTT'^đm SAK ÛS Ezúaja; časopBM-zalotmSka in RTV WULLJ dnOba. d.G.o. Velen)e Izdaja ob ćelitMK Cena posameznega izvoda ie 230 SIT, mesečna naročnina B3Û SfT. Olrmssčns narcćnina 2.420 SIT. pďletna naroCríra 4.700 SIT. letna naroCnina 6.800 SIT Uredništvo: Borts ZakoâeK (dfrektcr in glavni urednik). Stane Vovk [oagovomi uradnik). Milena KrsDC-Planinc (pomočnica uradnika). Janez Ptdsnik.TaiianaPo(lgof$ek. Bojana Špegel (novln^), Mita ZaltoSek {urecfnica radija). Janja KoSuta^Špegal {termiCni uradnik}, Damir šmld (oblikovalec) Propaganda: Nina Jug (vodja prof^ganM). Sa^o Kane^ik. JumfienCnik (propa^dlsta); Sadež uredni^vs in uprave: 9320 Velenie. Kidričeva p. p. 202. letefon (03) 89617 SO, lerefai (03) 897 49 43. Žiro raC J] pT APP Velenje, Številka E*fliall: nds.cds@$!Ol nei Obiiiiovanje In graf, priprava: NaS £a$ d.û.o Dii In odprema: Delo, d d.TiskarskosrediSte, izbijana. Durujska S NenaroCenii tolugralij h rokopisov ne vračamo! Po O 0DV)8 ta%' uvTâ£en mad proizvode iniormstivneea aiaCaja za kaiate se piaćule davek po 8% znižani s(opn)i. 15. marca 2001 "»•«ÉAS V SREDISCU POZORNOSTI Iverna Nazarje Skurili nekaj deset ton živalskih maščob in kostne moke! Prve dni prejšr\|ega tedna je prel)jvďlce Nii/iir\| močno v/n«minlii in ni/jezila novicu. dd v foviimi ivemih ploi^č kurijo živalske masČol>e in kontno moko. Ku/t>urjenje je povzročilo tudi dejstvo, da se dr/jvi niti ni xdeJo vredno, da bi jih obvestila o poskusnem kurjenju, zar\| pa so izvedeli 17. medijev. Ibdi olKina ni dobila nikakršnega spo-vo ()dl4»cl>opa je župsinu v ponedeljek, torej dan pred začetkom kurjenja, prinesel direktor tovarne Ivo GluSič. Prřfv direktorje najprej pojasnil: "Po vseh predpisih velja, da v iwarni smemo kurili stvari, ki niso na lisU goriv, kosma moka in živalske maáCobe pa so vsekakor živalskega izvora. Ic predpise je decembra s posebno odločbo spremenilo ministrstvo za okolje in prostor ter z njo dovolilo preizkusno kurjenje živalskih maščob in kostne moke največ do iri dni. In lakàio cxll0(íl)0 so seveda po- slali tudi nam." Dejstvojc, daje bilo to po-Izkiisno kurjenje, pri katerem so v kuri.šOc spravili 24 ton živalskih maščob in 10 ion kosine moke, kar naj bi bilo dovolj za potrebne analize. Kurjenje so namreč oba dneva nadzirali strokovnjaki mariborskega zavoda za zdravstvenih zavarovanje in opravili vse potrebne mertitve, ki naj bi pokazale, ali jc mogoče ostanke živalskega izvora kurili v tej napravi brez Škode za okolje in zdravje. Rezultate vseb meritev bodo poslali na ministrstvo, ki bo o tem odločalo in tudi odločilo. Je torej mi^žnost. da bi seda-njim gorivom dodali tudi ostanke živalskega izvora, Če bodo meritve ugodne, "Nekaj toga bi lahko uporabili. Kolikor poznam podatke, so živaJske maSčobc in kosina moka boljši od klasičnih goriv. V primerjavi z ma/utom v živalskih maščobah ni žvepla, klora in težkih kovin, vse snovi, kijih vsebujejo, pa pri viso- kih temperaturah zgorijo kol nafta, Seveda je pri kurjenju potreben ustrezen nadzor, kol tudi sicer pri vsakem kurivu, za poizkus pa smo se odloČili zalo, ker imamo kurilnico urejeno za kurjenje z lesnim prahom in mazutom, ki sta po kurilni vrednosti in reagiranju podobna kosmi moki in živalskim maSčobam" pojasnjuje Ivo GluSič. V Nazarjah pri vsem tem niso stali križem rok. Odbora za varstvo narave pri občinskem svetu je v torek zvečer takoj sklical razi^irjen sestanek, ki so se ga udeležili ž-upan, predstavniki krajevne skupnosti in nazarskih društev ler občani. ()siro so protestirali zaradi dejstva, da so la kurjenje izvedeli iz medijev in da jih o tem nista obvestila ne ministrstvo, kije odločbo izdalo, ne izvajalec sežiganja Glin Pohiî^tvo. Za radi dolgoletnih slabih izkušenj zahtevamo, da se mora. preden so dodajo v sežiganje v tovarni ivernih ploSč nove snovi, ki bi lahko dodatno onesn«iževale zrak, urediti stanje ^ede sedanjega prekomernegii onesnaževanja zraka z lesnim prahom. Zahtevamo, da se izvedejo meritve imisi j lesnega prahu v letošnjem letu. Zahtevamo tudi, dâ so nam dosegljivi podatki o meritvah v Času poskusnega sežiganja in da z njimi seznanijo vse občane.** Ne glede na rezultate meritev pa so udeleženei txenili, daje kuriSče v tovarni ivernih plošč neprimerno za sežiganje živalskih ostankov, ker je v tovarni tehnologija zastarela, poleg tega pa sloji.sTcdi naselja, kar bi povzročalo dodaten smrad, v Sloveniji pa je mnogo primernejših kuri^. Na koncu so sklenili, da bodo zaradi perečih okoljskih problemov nadaljevali s taksnim načinom spremljanja stanja okolja v Nazarjah, o vsem pa bodo sproti obveščali krajane. UJP SoštanJskI svetniki v ponedeljek o sežiganju kostne moke v TES Nič, kar bi lahko vznemirjalo ljudi ŠOŠTANJ - \^lik(> z^^dnje óise v javnosti K<»vori o nameravanem sežigu kostne moke v Termoelektrarni Sf>^lan,j, kjťr pa /a^otsivljajo« da hod«», preden do te)st celovito seznanili. O tem, kaj se pri takem sei^igu dogaja« bodo govorili na seji občin* skega sveta, ki \ut v ponede* Ijek 19. marca. Na sejo l>odo prisil tudi predstavniki mi-nistrst\'H in raziskovalnih institucij in predstavili zadevo. "('eprav je bila želja ministrstva za ok(Dlje in praslor, da bi lo moko poskusno že kurili, smo jasno povedali, da tega ne bomo naredili, preden javnost o zadevi ne bo celovito seznanjena. Ne želimo, da v Šoštanj karkoli» česar to okolje ne bi želelo. Se mi pa zdi zadeva neproblematična. Rc/ullati sežiganja so /nani. Na tak način kostno moko sežigajo tudi Avstrijci, za katere jc znano da so obculljivi in ekološko zelo zavedni," pravi župan Šoštanja in poslanec v državnem zboru Milan K<»piišan na katerega se občani zadnje čase z vprašanji v zvezi s lem pogosto obračajo. Bojan Kontič, poslanec državnega zbora iz Velenja, pa je prejšnji teden napisal dve pismi, naprej 6. marca vladi republike Slovenije oziroma predsedniku vlade dr. Drnovšku, da pred morebitnim .sežigom, ludi poskusnim vTEŠ, o lemsei'nanijo prebivalce Šaleške doline. Ti so v preteklo.sli že plaćali visok energetski davekvobliki degradacije prost(^ra. Kol razlog. da javno prošnjo naslavlja na predsednika vlade in ne na pristojnega ministra, pa navaja trenutni položaj energetike, & kaicro se ukvarja samo še državni pod.sekrctar. Drugo pismo je dva dni kasneje, včeraj (četriek, 8. marca) naslovil na direktorja 'Ibr-moelektrarne Šoštanj Jaroslava Vrtačnika. V njem piše, da se Vriačnikovo pojasnilo, da pred Ta'/p^^vo ne bodo storili ničesar, kar bi lahko vznemirjajo ljudi v Šalevški dolini, sklada s prizadevanji, da lokalna skupnost s(5dcluje pri (xlločanju o posegih, ki bi lahko imeli vpliv na okolje- Formalnem, tako pi.^, jc icrmoclektrarna locirana v občini Štíštanj, vpliv njenega delovanja pa je povezan ludi z občino Velenje. Zato ludiv Velenju pričakujejo pojasnila vzvezi z nameravanim kurjenjem kosi ne moke v Termoelektrarni Šoštanj. ■ Milena Hrstfč - Planine Gre denacionalizacija h koncu? Prva odločba z nadomestnim zemljiščem VELENJE-VVelei\ju so lani dokončana na prvi stopnji rešili 65 denacionalizacij ski h zo, pravica do potrosni.^kcj^a izobra cvanja. pravica do zdravega in tra,|noslno naruvnant^a okolja. Praznovanje svetovnega dneva potrošnikov jc izraz vzajemne sr»vni «noti Veknje so hini uhnivna-vali 67.752 /advv; rť^íli 67.414. P(»vvv;in obseg ciťhi pripisujejo /Jasli velikemu /unima-nju ol>čanov /a iuimenjuvo osdinih i^lui/jiic. Tem Je lani ]M»tekel rok in Ijiidje so si morali, će so to želeli in nimaju drugega os^ne-^a dokumenta, to urediti, hwloíino *'cneîV* pričakujejo letos, saj vemo. da na upravnih enotah, ne samov Velenju, ampak povsod po Sloveniji, od marca dalje /e /amenjujej(» tudi stare potne listine. Občani sc z državo najpogosicjc srcčujcmi'» na oddelku za upravne muranje zadeve, lam pridobivamo osebne izkaznice, ptMne Este, re-^iracijc, vozniške izpile... Ohćani menjamo eel kup ascbnih JokuntenUw, kar lako za občane koldr/av(5 predslavlja veliko sin'fSkov. Zakaj čakanje? "Ljudje spra.^ujcjo» ko Čakajo po pcinaj^l minul v vrsli, zakaj nimamo več delovnih mesu da bi lahko vloge oddajali liilrejc. Pa je razlog zelo banalen. Tiskalnika za liskanje vlogpreproslo ne inoreS nabavili, ker je za lo zad(îl/en center vlade /a informiiliko, pa še začasno financiranje je in javni razpis bo šele vjuniju. Prej kol konec leia ne bomo mo gji priti do nove tehnologije, ki bi omogočila hitrejše delo, kije ludi v na^^em interesu.''je pojasnila načelnica Upravne enoto Velenje Milena Pečovnik. Ne zadnji trenutek! Najbrž bo kdo5e bolj slabe volje, ko se bodo začele prvomajskcpočitnice in dopusti in bodo ljudje potrebovali potne liste. SUtcm pridobitve je enak kot za osebno izkaznico. Ne "delajo" jih več na upravnih enotah, ampak vceljskem Celisu. "Diwlejsmo lahko, će je kdo polni liili izgubil, ali ga nujno potreboval, lo/adcvo uredili. V bodoče ne bo več Miiena Peéovnfk: ''Postopki bi mordti biti manj zapleteni. " tako, Kadar ho vk>g veliko, se bo čas izdelave piitnil) listin in osebnih izkaznic podaljšal.*' pravi Pučtwnikova. ť eprav vsi polnih listin 5e ne bod(î menjali leios, ker še niso potekli ali ker jih ne bodo potrebovali, ah bodo čez mejo 5li z iwcbno izkaznico je dobro, če veste, če si imale namen urediti potno listino, da to storijo prej, kot tik preden ga potrebu- Na internetu $lab obisk Zelo spodbudno se slišijo besede minisira za informacijsko družbo in Uidi MarjamiSi-liča, direktorja cx^nlra vlade za inlormaiikt). o post>dabljanju in "elektronskem poslovanju'*. Je pa vprašanje, kdaj lahko do tega pride. "Kolikor sama spremljam upravne cnoic, ki imajo vlogv že na internetu, ugiiUivljam. da je obisk zelo slab. Ljudje.se lega ne poslužujejo. Najbrž bo mlajSa generacija drugače razmišljala, zato moramo to možnost p«>dpreti za njih in za v prlhtxlnje, Zdaj pa bi bilo morda bolj modro razmišljali o tem,da bise povezali ozirt)ma dovolili vstopi v baze na^ih podatkov recimo sodišču, sodnikom za prekr.skc. Tako bi lahko preverili naslov strank v posu^pkih in podobne reči. /daj vloge pridejo k nam inpotem jih mi obravnavamo in pt^iljamo podatke, za kar ni nobenega pametnega razloga," Irdi Pečovniktv va. Matična knjiga v elektronski obiiki? Druga stvar na kateri bi bilo dobro delali, če dr/^ava do svojih dr/avljanra sodi pod mestno občino Velenje, upravne zadeve pa krajani i5e vedntv po Sestilî letih, relujejo v 'Xa\c\i. "Vsa ta leta ponavljamo, da kar se nas tiče, ni problem ^'prevzeti" leh ljudi. Cîre za 1.7(Î0 prebivalcev, ki smo jim spiifiiibni zagotovili enak scivis kot ostalim 44.0IH), ki so na^ potenciál ne stranke. Vendar bodo morali vse cKlalc zadeve, od Do potnih ilstin tudi ob torkili Vsak dan, razen četrtka, lahko urejate twebne zadeve na upravni enoi i. Ob torkih je po tradiciji najmanj ljudi, zato se jih splača obiskali na ta dan. Izognili .se bíwle čakanju in slabi volji. sodišča zemljišč knjige, sodnika za prekrše, davčne uprave,geodetske uprave, ...Nevedno urejali v Žalcu. Problem pa bo v lem, ker bodo ti ljudje prišli k nam samo po osebno izkaznico, pi>ini ILsi, po gradbeno dovoljenje, vse ostale zadeve, kalastr>ki načrt, zemljiSko knjižni izpisek in podobno, pa bodo morali Scvednov7.alec. Ljudje bi bili lako i^e bolj /medeni. Prepričana sem, da bi morali vse te reči resiti v enem paketu, da bi morali vtem primeru vsi dr/avni organi od sodnega do davčnega pristopiti k temu naenkrat." ■ IVfiiena Krsttč • Pianinc Jasna Klepec "Pripraviti moramo odlične projekte" Savir\jsko-SaleAka razvojna agencija seje \ preteklih mesecih z delom dokaziihi in p(»tnlila smotrn(»st svoje ustanovitve, nav.se-/iidnjeo tem priča piHlponi /.upjini>vdevellh občin, /lasti veliko naporov pa jo čaka prav v fem Času in v naslednjih mesecilt. Slednje ni i/, trte zvito, o čemer pričajo l)e.sede Jasne Klepec. kije mesto direktorice nt/vojne agencije prevzela I. marca: "Najprej moramo .skupaj z regionalno razvojno agencijo in ccnirom za mednarodno konkurenčíKxsi pripraviti razvojnih program za vse oWinc v statistični cvljski regiji. Pri tem moramo do konca maja izdelati razvojne usmenlve, cilje in konkretne projekte, analitični del je namreč Že pripravljen. Junija bodo la program obravnavali in sprejemali (U-'ćiniski sveli, za tem ga bod<^ metali potrditi na državni ravni, lo pa bo osniwa za izdelavo in prijavo projektov za sredstva na državni in evropski ravni. Drugi je območni razv(^jni program za devet občin, ki bo ožji in bisiveno krajSi, usmerjen pa bo v zelo kon-kreine projekte. Tega moi amo pripraviti do konca aprila, moral pa bo biti u-sklajen z regionalnim." Oba dokumenta sodita v temeljno programsko usmerilev,ob tem pase na agencije prav v lem času lotevajo Že konkretnih projektov, ki prav tako terjajo veliko volje in "Sf^ystev je vetiko na voijo, znati pa jih treba pridobiti " pravi Jasna Ktepec, direktorica območne razvojne agencije časa. V januarju in februarju sose temeljito pripravljali na razpis projekta CDC programa Phare za male projekte in jih tudi pripravili. Povedati velja, da la razpis velja za celo tno področje ob meji z Avstrijo od Cîorenjske do Prekmurja. *'Na agenciji smo usklajevali delo in ob lem izdelali pel projekUw. Skupaj ss(ttednjo Koroško smo na razpis prijavili projekt razvoja dopolnilnih dejavnosti in trženje njenih izdelkov. O.stali so vezani na velenjski muzej premogovništva, na Pikin ťeslival, na šaleške likcwnike in na program občine Šoš-lanj. vezan na mlinske poli. V /Cgomji Savinjski dolini je občina sodelovanja v st^delova-nju s koroiikimi sosedi pripravila pregled prireditev v letošnjem letu, Kako smo bili aspeSni, v lem trcnuiku^ ne vem. Čeprav bi komisija to morala sporočiti do konca februarja. Pri tem pa moram poudarili nujntvil izdelave odličnih projektov, saj je konkurenta zelo Šievilčna in huda. Samo letos je bilo spodročja ob meji z Avstrijo na razpisu prijavljenih kar 99 projektov," pravi direktorica razvc>jne agencije Jasna Kle|">ec. Topa v tem času.ie ni Pred kratkim jc namreč mini&listvxi za delo. družino in socialne zadeve v .scîdelovanju z Evropsk(i .skupnostjo v Llradncm llslu RS objavilo razpis, ki pomeni prvi poizkiis. s katerim želi Evwpska skupnost pomagati Sitîveniji kol b<)doči članici pri izdelavi projeklw za kt>rii>čcnje strukturnih skladov. V lem primeru gre koriščenje kohczijskcga sklada, ki je v največji meri vezan na zaposlitvene možnasti. "V lem pn^gramu lalíkosocju siaiisiične celjske regije, la je hlla lani izbrana kot pilotna regija za izdelavo projektov, vezanih na koliezij-ski sklad,'* pojasnjuje direktorica razvojne agencije. Razpis v začetnem obdobju v resnici pomeni ptttebno pripravo na sp<>si>bnost koriščenja lega sklada, 'lo pomeni, daje treba čim več ljudi in ustiiniw usposcîhiii, da IhxIo znali razpok^žlji-va in dokaj vis^ïka sredstva kasneje pridobiti in uptirabiti. V ta namen bodo pripravili izobraževalne programe za dve skupini ljudi. Najprej .so tu brezposelni, nato pa zaposleni, ki pa rabijo prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo. v tem tednu bomo za obe dolini pripravili sestanek predstavnikov izobraževalnih ustanov, nekaterih podjetij ter obrtnih in gospodarskih zbornicz namenom, da se dogovorimo, kako najbolj smotrno usmerili naptv re in pripraviti prave In koristne izcibraževalne oblike. To je pogoj, da bomo kasneje lahko koristno pt^rabili sredsiva. s katerimi bomo uspasiibljali delavce in jim omogočali zaposlitve. To hkrati pomeni pomoč podjetjem, da bodo z manjšimi sredstvi usposabljala svoje dclavce,'* poudarja J iisna Klepec: mjp Se bo drŽava le spustila bliže državljanom Minister zo notranje zodevć se je v dokaj kratkem času ie dnt' giř^ čeprav ni famkajše/t domači/t. mudifv Celjti. Vemlardruj>i ohisk ni bil namenjen le Celjanom, namenjen je hil vsem slovenskim občinam. Tu se je namreč sestai s skupnostjo slovenskih ohčin^ Ucseda. ki so jo večkrat skupaj uporahtjati. je bila part' nerstvo. Tak. partnerski, naj hi bil odnos mL%l driuvo in lokalni' mi skupnostmi. Ob btxedah o nastajajočih zflkonih s področja to-kalne samouprave pa so se\edo govorili tudi o regijah. O listih pravih, ki jih mnogo tako leíko pričakujejo. Vsirezvn zakon naj bi sprejeli to pol4ije. listo, kar je .slo predstavnikom ohčin na j' bolj v tt^esa.jc, da se je tudi minisler strinjal, da regije ne sme-jo postali skupek (.'iosednjih) občin, ampak vezni člen med državo in občinami; spreuusom nekaterih prislojnosii naj hi pth menite decentralizacijo nase ^ vedno preveč (vse bolj?) scentra^ Utirane držfive. O re^jiih je tekla beseda iiidi med obiskom drřavnegii sekre-tifrja niinisirst\'ii za okolje in pnjstur Radovana Jin zesa, ki .se je na regijskem pof^n om v Celjtipogovarjal o povsam drugj tC' mi. Ttidi o zakonodaji, ampak o zakonodaji 20 ravnanje z odpadki. Zadnji Čas v« bolj spoznavamo, kuko oMudjivo je uj pfj-dročje; in čeprav smo pri nas tu postorili že precej, nas v* prilagajanju na^e zakonodaje evrofXiki čaka fe veliko dela. /n to zahtei'nega. Zato je država pripnnjjena pomagati lokalni m skrijmosiim, da bodo lažje sprejemale ustrezne odloke m dni' ge predpisa: in da }yodo seveda skladni z državnimi. Oh lem se je pojavil celo nov res Čuden termin - >^smetarska regijii< Mi-nis/nrxv vsaj predlaga, da hi sistem odlaganja odpadkov v Sloveniji organizirali i' tako imenovanih smeiarskih regijah. Tudi zato, ker so nekateri predpisi luki, du jih predvsem v nekaterih manjSih občinah ne bi zmogli. Zamisel je, vso stvar je tn'ba Se podiskutirati in se odločiti. Na to, da občinske meje res tadipnn e meje, znova opo' zaijajo nekateri Velenjčani. l^dvsem obgpK-oricah, da hiše morda ti/di v Tešu le odločih za poskusno sežiganje živalskih odpadkov. Šaleška dolina je pač vedno skupno nastopala proti onesnaéei'anju. zaio menijo, du tudi zdaj ni dovolj, da sc o tem i^asnijo le občani sosednje občine. Iz let nazaj vemo, kam lah-ko segajo kvarni vplivi, če iz dimnikov res izJuijajo. Da iz dimnikov kurilnic, kjer."iefigajo kostno moko in živalske maščobe, ne prihaja nič dobrega, pa žexzklikajo v Nazcit jah, kjer so v Gli-nm'em Pohi.^tvu takefrnkuse že naredili^ Nazarjani niso kritični na osnovi domačih izkušenj, oglasili so se že prej, preden so dO' bili analize zavoda, ki je strokovno spremljal sežiganje. To je pač nov dokaz, da ljudje niti strokox'njakom ne verjamejo več. Verjetno zuradi slabih izkušenj iz preteklosti. To se kaže te dni še na enem koncu na Celjskem: na tromeji celjske, Štor-ske in Šentjurske občine, kjer tutmerava pa\'ečati odlagphŠČe celjska Cinkarna. Tudi tu stmkovnjaki zagotavljajo, da hodostva-ri celo boljše kot doslej, pa so ljudje vseeno nezaitf)ljivi m (k) Vpis nd šolah Šolskega centra Velenje še so prosta mesta N« .S(îl,skem centru Velenje so /a vpis v £a?etni (etnik srednjih i-a šolsko leto mi/2im ra/pisali 880 pm-stih mest. K ex u It» ti prvegii kro^a vpis;!. /itkljuVill so ga 5. marca, ku ejo. úa so /brali prihli no 6(>0 prijav. Do 26. marcH. ko se i/te?e rok. do k^tere^a j« Še mo en pren<»s prijav v/, ene nu dru^o šolo ne ^lede na število príjďvlje> niti kandidatov. priVakujeJo, da IxkIo doseuli 75-(Hlstoten vpis glede na razpisana prosta mesta. »Occnjujemt), d« jc bil vpis za naá ccnicr zelo dober. Ob tem namrc? nc smemo pozabili, da jc v celjski regiji, kamor sodi mdi naJ javni vy^ojno-iz-obra evalni zavcnJ. v osntAnih Šolah vsako Iclo manj otrok. Samoiclos je h'\\o na v razpisu za vpis t^bjavljciiih za nekaj HX) vc? prostih mest, kol jc osmo-«>lc(iv. Na tvniru lor^j vedno u?«incem. ki zukíju?ujt:jo osnovnošolsko izobra evanjev Saic.^ki dolini in v njej sosednjih ob?inah. omogo?amo nadalje- vanje izobra cvanja pri nas,« je poudaril direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kolnik In nadaljeval:«Opa arno. da bi s kakšnim novim programom tem potrebam lahko 5e tiolj za-dostili, Prizadevanj v lej smeri nismo opustili. Med drugim se Irudimo za pridobitev turističnega tehnika. & katerim bi predvsem dekletom omogo?ili šolanje blizu doma. Za novo Stîlsko (eto Imamo na nekaterih .Šolali centra nekaj prostih mest, generalno pa lahko napo-vem, daomejilevpri nas nc bo. ?e pa bo p prijavljenih kandidatov se jih je 27 odlo?llo za .strojnega tehnika, kar jeve? kot minula leta, ostali za drugo poklice. Le 6 prijav za avtomehanlka -dualni sistem pa p<5menj. da najbr tudi prihodnje Šolsko leto tega oddelka nc ho. Kiindldalom bodo ponudili šolski sislem av-lomohanika: Poklicna in tehniška elekiro In ra?unalnl.ška šola -Iřx^ prijav je sicer toliko kol pred letom dni, vendar podrobnejša analiza za zdaj ka e ugodno za elektrikarja elektronika. tudi ra?unalniškega tehnika, tradicionalno slabo Izra e-no pa jc zanimanje za poklic elektrotehnik energetik, .sploh za nov oddelek eiekirikar energetik-dualni sistem. Do marca so zanj prijeli le 4 prijave, ?eprav je za kandidate na voljo kar 24 u?nih mest oziroma po- gtulb pri delodajalcih. Na centru zagotavljajo, tla bodo tudi tem u?encem<»mogi^?ili nadaljevanje izxibra evanja v Šolski obliki; Poklicna in tehniška šola ya storitvene dejavnosti -103 prijave pomenijo, da so na voljo še prosta mesta za prodajalca, pomo?nieo gospodinje <.*ikrbnice in skrbnico: Splošna in strokovna gimnazija -»Veseli smo, da je zanimanje za umetniški'^ ^mnazijo - likovna smer. v kateri bomo prvi? izobra evali v šolskem letu 2()01/2f)02, preseglo pri?akova-nja. 23 prijav smo zbrali zanjo, za glasbeno 12. karje dovolj za oblikovanje kombiniranega oddelka.« Mo?an upad pa so zabele Ili pri vpisu v tehniško gimnazijo, kjer so prejeli do konca prejšnjega tedna le 8 prijav, »Ti rezultaîi ka ejo, da bodo najverjetneje tehniške Štíle pridobili s pt)klicno maturo in mo nostjo nadaljevanja šolanja na univerzi.« Sicer pa so na tej šoli razpisali prctsta mesta v 7oddelkilt (210u?encev), zanjo pa prejeli 197 prijav. mtp Lepo in zanimivo ŠMARTNO Ob PAKI • Nh o.snovni šoli bratov Letonjii v Smartnem oh Paki ko v zadnjih nekuj letih pripravili zanimive pr<»jekte. odmevne tudi v l^irši javnosti. Oji je lemii res tako. dokazuje povabilo Mu/ej» novejše zgodovine v Celju. "Prijazno so tï'as povabili k sodelovanju, mi .smo se odzvali, saj imamo tudi kaj pokazati. Učenci so ustvarjalni in i>koda bi bilo. «^e hi tega ne videli tudi drugi.** je povedul v. d. ravnatelj Rojan juras, Tako sonas pred ncdasvnim popeljali obiskovalec prireditve v deželo klubov, ki so jilî ućenci na krilih dotnišljlje ustvarili iz razliCnib materialov. Ob lej priložnosti so v krajcem kullumem programu predstavili delo in življenje na šolL Projekt Upanje za AiViko jc vzbudil zanimanje v širši javno.sti pred štirimi leti, ko so se učenci odpovedali kepici sladoleda za to. da bi pomagali Dajvisu-dečku brez staršev iz /Zambije. 7. zbranim denarjem mu namreč plačujejo šolnino. Osvojih i/ktišnjab in nadaljnjih naČrtili bodo spregovorili na prireditvi pred lednom dni, kista jo popestrila pevka Irena Vrčkovnik 1er ntladinski pevski zbor Šole pod vodstvom Anke Jazbcc. Gostovanje v Muzeju novejše zgodovine v Celju .so sklenili v torek, 6. marca, in sicer .so pripravili likovno dcIavnico, v kateri so izdelovali ícslilkc za dan mamic. Da je bilo lepo in zanimivo, so gotovo potrdili vsi. ki so pokukali v Muzej novejše zgodovine Celje. mtp perspektiva Temne sence materinstva Postavljanje matere na piedcsial oddaljuje samo materinstvo od njcgcwega bistva. Sodobni gospodinji namreč predaja manipulativno moč. ki lahko Izrazito zastrupi odnose v družini. Ilalganski fai^stlčni re^jmje davno nekoč prcipagiral prstane, ki so sijih ženske v vlogi >»mater države»^ - in kot take vabljene k prtikreacijskemu a^je-viinju nt»vih vojakov ali vsaj ntwlh mater -nadele v znak zvestobe moj^kemu - Muss^v liniju. Materinstvo je vedno aktualno, vedno ča.^^livredno, njegcw*Pchar suhih hrui^k«. Lačni otroci I ptxioba nehvaležnega zia!) so si drznili Iz zaklenjene omare (odstranili so desko zadaj) ukrasti nekaj suhih hruik. Ki jili je spravila mati (pcxicîba neokrnjene dobnv te). Bila sem prelresena. Trpela sem. imela sem šesi let in p(il m ne vem, ali je moja podzavest kdaj prebolela to nesramne, ne-spoš^tljive otroke. Danes, ko sem tnlrasla, lahko po.stavim nekaj racionalnih vpryâanj, ki naj zgodbi omajej»kradli'le razgalili materino ne dovolj požrtvovalno bistvo? Cankar kol Inteleklualec z nerazrešenim Ojdiptwim kompleksom je zatajil mater in odklanjal njene sktxlejicc kíive. Pri čemer smo sočustvovali. Sledile so lake In drugačne črtice ter odlomki v berilu, ki so pričali, da je btlo v preteklosti materinstvo nekaj 5e bolj /iaganfiga, Čustven razpon materinstva je namreč dozoreval s socialnimi spremembami Aele po 11. svetovni vojni. Pred tem so bili olrcx;i manjvrecina dckivna živina, pa ludi rodilo se jili je kopica» da jih niso vseh pobrale bolezni. Ob tojik.«nem Številu piHomcev pravegii materinskega pcwečanja seveda ni b|. lo. bile so trde delovne obveznosti olrok brez pravic in vzgoja s pallcii. oiroJkodelo fto svetu jie malo ni Izkoreninjeno. Bistvo problematičnosti materinstva v Sloveniji pa se nekolikih z^eduje po Italijanih: mamini sinki. Veliko zakonskili parov se sčasoma ixiluji, ženska se obdrži -ob o^jl^« -1, j. prevzame hl^na dela In txlnose z otroki, moi^ki se bodisi zakoplje v de-lo.b morali že narejen prostorski občinski plan narediti znova. Konec novembra 2000 so z republiškimi stališči usklajene prošnje za izvzeme iz najboljših kmetijskih zemljišč še enkrat poslali na ministrstvo. Do konca marca naj bi po besedah mestnega arhitekta Marka Vučine končno i/vedeli. Kje bo v mestu in okolici možna gradnja stanovanjskih hiš. Po njegovih iKsedab naj bi Velenje dobilo okoli 150 gradbenih parcel. V MO Velenje rićimreč že nekaj Ici kronično primanjkuje parcel za injiviciualno gradnjo, zalo se domačini selijo v ciruge občine, kjer so parcele Se na voljo. Da Lo dolgoročno m meslo ni dobro, priznavajo vsi- Ob lem dodajajo, da hi-Irejše poli ni. Zakoni sc spreminjajo, državne procedure pa so dolge, predolge! Občani, ki so vloge za spremembo zem- IjiAč v siavbna, kar je predpogoj za pridobitev ustreznih dovoljenj za gradnjo, na občinskem Uradu za okolje in proslor vložili že več kot pred dvema letoma, verjetno to le/Jco rřizumejo. Sploh, ker gre za tiste, ki hi radi sami rešili svoj stanovanjski problem in si zgradili laslen dom. Koje novi ministerokolje in prostor mag. .lanez Kopač pred mesecem dni obiskal Velenje, je obljubil, da se bodo zaradi kroničnega pomanjkanja zazidalnih parccl v Velenju potrudili, da vloge čim prej obravnavajo in poSljojo odgo vore. 'Ib so tudi že storili. Za v.se viogc, kjer niso potrebovali soglasja Ministrstva /a kmetijstvo in gozdarstvo za iz-vzem iz najboljših kmetijskih zemijiSč, so odgovore na občinskem uradu zíi okolje in prostor žc prejeli. Po besedali predstojnika urada Marka Vučine je približno polovica vlog zavrnjenih, prav toliko pa bo pozitivno reSenih. Vendar pa je glavnina od 352 v državno proceduro poslanih vlog odvisnih 5c od mnenja ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Na MO Velenje pravijo, da so jim (odgovore '/n vsako viogo ptise-bej obljubili do konca marca, novi minister pa je v Velenju povedal, da bodo nekatera mnenja kmetijskega ministrstva tudi "obšli". "Ne" za razpršeno gradnjo Kot kažejo prvi odgovori na vloge občanov, bodo na t. i. razpršenih področjih, kjer so (zelo poenostavljeno povedano) laslniki nezazidalnih parcel predlagali spremembo v zazidalne parcele, vloge zavrnjene, saj se obe ministrstvi zitvzemala za čim bolj strnjeno gradnjo, kije ccneji^a tudi za- radi izgradnje potrebne infrastrukture. Pozitivno mnenje obeh ministrstev po Vučinovem mnenju do kimca marca pričakujejo tudi za področje pod staro elektrarno in ob restavraciji Jezero, kjer je ministrstvo za energetiko žc podalo pozitivno mnenje m spremembo eksplo-alacijskega področja premogovnika. Tam naj bi v naslednjih letih zraslo novo naselje individualnih hiš. Zemljišče je v lasti več zasebnih lastnikov, občina pa se bo poskušala z nj imi dogovoriti za c^dkup. .lasno jc, da bo ccna zemljiščem močno narasla takoj po spremembi v stavbno zemljišče, zalo bo to kar zahteven projekt. V.sekakor bo občina sprejela ureditveni načrt za to področje in tudi, če se bodo zasebniki odločili, da bodo parcele prodajali sami, novi lastniki na tem področju ne bodo mogli gradili po svojim muhah. Naloga občine je namreč, da odgovorno skrbi za urejanje pros- Na občini pričakujejo pozitivno mnenje ministrstva za okolje in prostor ter l^inistrstva za kmetijstvo in gozdarstvo za izvzem iz najboljših kmetijskih zemljišč in spremembo v stavbno zemljišče za področje pod staro elektrarno. Šele potem se bo občina pričela dogovarjati z lastniki zemljišč za odkup tora, zato velikih parcel tudi tam naj ne bi bilo. Če pa sc bodo uspeli dogovoriti za odkup zemljišč, za kar bodo la.st-niki verjetno zainteresirani tudi zaradi veliko večjega prispevka za nadomestilo stavbnih zemljišč, bo MO Velenje področje komunalnoiire-dila, razparcelirala in prodala inleresenlom. 'leh zagotovo ne manjka, pa čeprav cene ne bodo nizke. Še vedno pa na MO Velenje ne vedo, kaj ho kmetij.sko ministrstvo "reklo" o gradnji na področju sadovnjaka nad nekdanjimi velenjskimi bazeni, čeprav pričakujejo pozitivno mnenje. Tudi, če bo res tako, občina p^ircel tam še ne h) mogla prodajati, saj bo tudi tu morala najprej odkupiti zemljišče. To je v lasli Kmetijske zadruge Šaleška dolina in veliko vprašanje je, čc sc mu bo ta pripravljena kar uiko odreči. Ali povedano drugače: vprašanje je, kolikšno kupnino bodo zaiilevaii? Zato govorice, da btido parcele v sedanjem sadovnjaku sredi mesta - ko bodo in če bodo naprodaj -zelo drage, pa čeprav bodo zelo majhne, niso iz trte z\'ite. Nekateri hrib že imenujejo bodoči velenjski "Beverlly 1 lills". ■ Bojana Špegel Skulptura pred Gorenjem v Gorenju se bo prihodnje dni uvrstilo več pomembnih dogodkov. Jutri bodo na priložnostni slovesnosti prc-d vhodom v kompleks (iorenja odkrili skulpturo (na sliki sta ob skulpturi avtorja) akademskih kiparjev Stojanu Batiča in Matjaža Počivalška s katero želijo obeležili petdesetletnico (iorenja. V torek, 20. marca, bo v avli poslovne stavbe svečana podelitev certifikata za sistem ravnanja i okoljem po standardih 14001 Gorenju, d.d. ter hčerinskima podjetjama (iorenje Indop in Gorenje Onidjarna. Najbolj slovesno pa bo v Gorenju prihodnji petek, ko bo slovesna otvoritev galvane in nove tovarne hladilno zamrzovalnih aparatov. | 20 let Aktiva invalidov Premogovnika Velenje Edini tovrstni aktiv v Sioveniji Na nedelo je bilo, 22. marca 19S1, ko so veliko restavracijo Družbene prehrane na Kidričevi cesti skonij do zadnjega stola zapolnili invalidi tedanjega Rudnika lignita Velenje. Prišli so na ustanovni občni zbor Aktiva Društva invalidov Velenje RLV in bili nadvse delovni in odločni. Sprejeli so delovni program in poslovnik. izvolili prv i izvršilni odbor in v razpravi opozorili na vrsto težav, ki s» pestile delovne invalide. Pobudnik ustanovitve aktiva je bil Edvard Ferenc'ak, za prvega predsednika aktiva pa je bil izvoljen Vili Kerin. Njemu sodo danes sledili Valter(iolob, Drago Kremžar in Drago Novak. Spomini na iLsti čas pred dvajsetimi ieti in na vseh dvajset let vmes so bili obujeni 1. marcav re.slavraciji Klub. Bilo je preccj manj udeležencev, zalo pa mnogi, ki so bili zraven tudi leta 1981 in mnogo iet za tem aktivno delali in si prizadevali "za pridobitev in ohranitev pravic delovnih invalidov, /a njihov enakopraven položaj pri delu glede na preostalo delovno zmožnost, za njihovo rehabilitacijo in usposabljanje za novo delo, za prilagoditev delovnih sredstev, postopkov in delovnih razmer invalidom, za zagotavljanje novih delovnih mest za invalide, za ugodnosti za invalide pri pri-doiiivanju stanovanj, veqe možnosti aktivnih oblik rekreacije, zdravljenja v zdraviliščih ..." In ne nenazadnje, ampak na prvem mestu "z^a ugotavljanje in odpravljanje vzrokov najpogostejših delovnih nezgod oziroma vzrokov za nastajanje invalidnosti." Vse lo in še marsikaj - med drugim stimulativno nagrajevanje, ureditev nadomestila za invalidnost, spremljanje invalidske zakonodaje -je bilo zapisano tudi v prvem delovnem programu aktiva. Vse do danes se delo aktiva invalidov ni bistveno spremenilo. Spreminjale so se le družbene in gospodarsko razmere, ki so zmanjševale pravice vseh delavcev in tudi invalidov, ziUo je vloga ak- tiva invalidov danes zanje šc toliko bolj pomembna. In ob tem zanimivost, ki jo je na svečanosti povedid predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Mirko Krajne, da je premogovniški aktiv invalidov še edini tovrstni aktiv v Sloveniji. Toda kljub navidezni skrbi za položaj invalidov v Sloveniji, kar 150 zakonov, predpisov in lirugih zakonskih dokumentov naj bi govorilo o njih, kljub delovanju društev invalidov v državi in različnih organizacij civilne dnižbe za pomoč invalidom, so invalidi v mnogih pogledih marginalna skupina državljanov. Prav gotovo pa tega ne moremo trditi za Premogovnik Velenje, kije pred dobrim letom ustanovil tudi hčerinsko podjetje - Invalidsko podjetje MTZ. v katerem je med l(û delavci .^75 invalidov in ki je registrirano tudi zii zapo.slovanje in usposabljanje inviili-dov. ■ Diana Janežič Štirje predsedniki aktiva, od leve: Vili Kerin, Valter Golob, Drago Kremžar in od lestos Drago Novak 15. marca 2001 POGOVOR Z RAZLOGOM 7 Pogovor s predsednikom uprave Era, cf.cf., Velenje Gvidom Omladicem »Bil Je čas začetka in je čas rasti - že 50 let« Trt>ovsk2k du^.lta tCra. d.d., iz Velenja praznu* je Mos 50 hi. Po mnunju mmi^ih sUi J>íIh rasi in noj tqja poslovncK^i .sisCvmH p()>>kUfn vpv-ta v r»z\'oj mesta Vclt^nja. pravzaprav c(;]olnc Sjk'skc doline. V /iidnjili nekaj letih je dru/lh) (z dvema divizijama Prdi rano in Ncprehmno ter hčerinskimi podjetji; Kopla&. Vino, Vema Samolxtf na Hrvai^kem in Rima - <î»rica-Itdiya) in partnerskimi podjetji v tujini: 3 E (Avstrija J, Inlertrade (Oe^ka), Era Albatros (Ćrna {»ora) presedla tudi meje Slovenije. 1U84 Mposlenih je lani ustvarilo 24 milijard tolar« jev prihodka o/iroma skupaj s 1770 v skupi» ni Era 45 milijard SIT Za 30-odstotkov so v primerjavi a letom 1999 |X)veCalÍ promet in za loliko tudi dobiček. Ali iHtdo približno 200 milijonov tolarjev dobička razdelili, ali ne. ht\ odloCala skupščina družbe. Uprave meni, da bi («lede na smelo zastavljene načrte nnme» nili M nadaljnji ni/.voj. Dovolj tehtnih razlo* ^ov torej /M i>ogovor s pnim mi»;:em dru^]>e Gvidom Omladičem. Ce se ozrete na/^ij« kako vi vidite Erinili 50 let? « Prcdvswm kol uspešnih. Era je na-staia kot občinsko preskrbovalno podjetje in se kasneje z zUmžcvanjcm manjših p^djeiij razvijala na osnovi danosti najprej v prosloru Šaleške doline, v zadnjem Času tudi precej SirJe, Prva leta vpetosti v ta prostor so bila pomembaa za njen razvoj, Z inlemacj(inalizacijo blngovnQi hv kov pa je bilo nujno, da agresivno piji.na Koro.^kem.celjskem...), pri lem pa med ostalim /a osrednje cilje poslavili v|o|^o bliznjeuH oskrbovalca. Zdaj imate na lem področju íjo kar nekaj izkušenj. Kaj kazijo? «Ce se ozjemo nekaj lel nazaj. Janes lahko reCemo. da smo v pravem trenutku razumeli pcA'eziwalne procese. Povezovanje z manjšimi piidjeiji na re^onalnem podrt.Kju v zadnjem času je hilo - po moji t^ni eden od zelo pi>-mcmbnih -dejavnikov nadaljnjega razvoja. To je bila prva faza prestrukturiranja pi>djetja. v Gvido Omladič:<' Laní smo vlagali veliko naporov v konsoUdacijo nase skupine na vseh poslovnih podroÓJÍh. Menimo, da smo si na vsebinskem področju zastavili dobre temelje, ki bodo daii rezultati šele v prihodnosti.(roSnike, ki zjiajosami kaj narediti.« Vse veCJi del slovenskega trg(»vskega kola6i si režete. Kje .so mtje Ere? «Nais delež v slovenski trgovini je v lem trenutku približno 8-o pt^dročje pozn amo, Cilede na vedno bolj z blajj^^m zasitVno slovensko lržišče,{>movstrale5kih usmeritvah predvide li, da bomo na teh (rgih v naslednji nekaj letih i^nidjli trgtmke centre in s ponudbo prehrambenega in nepre hrambe nega blaga v njih ponovno ustvarili 25 do 30 odstotkov prihodka. Na teh p<^dTcv^jili si že pripravljamo lr?ne priložmttti.« Sle kfltero od teh prilik že uresničili? »V zadnjem času smoustanwili svoje podjetje v (*rni gori. M;stc pa, da že imamo svoje potU jeîje in prodajni center v Samoboru na i Ir-vaSkem, po,sU>vne prL>siore v Pk^čah v južni Dalmaciji. pt>djelje v Vojvodini. Delamo si-sternaličnoin na.^i cilji s«.^ (ujasni.« Doslej ste uresničili mnoga pove/x»vanja nav* zdol. V sistem Era ste vključili predvsem manj&i jxtdjetja. Tu in tam pase slisi.da hivas rad prevzel kak ve^ji sistem. .}e na tem ksij resnice? «Zavedamo se nujnosti povezovalnih lokov, zalo ne izkljuCujemo naiih straicskih interesnih ali kapitalskih ptwezav ludi navzgor. NaSa naloga je bila povezali na Štajerskem koncu Slovenije Čimveč podjetij in si ustvarili mrežo zanimivih prodajaln. Sedaj jih imamo \A0. Nai»i pt>gledi st> seveda usmerjeni Še naprej, Vemo, če hočemo bili pomemben irg^wec na slovenskem in biviem juguslovanskem irgu, bonU) morali sklepati partnerstva. V zvezi s tem naj h: povem, da je Era ena izmed članic gosp<^-darsko interesnega združenja Suma 2tK)(), ki predstavlja drugi irgtivski sistem v Sloveniji. V icm trenutku lečejo zelo intenzivna pogajanja za p(»vezavo Sume na kapitalski osnovi. Ocenjujemo, da si lx>mo s lem ustvarili mo?ini-sti za ^losegozajvlavljenih ciljev. Poleg ptwezi'»-vanja doma je za nas pcîmembno ludi povezx>-vanje v tujini. Cez nekaj let ne bo več meja, ampak enoten irgcwski prostor, /ato že danes razmii^ijamo. kateri s^'î listí parinerji v Evropi, jv katerimi lx>mo lažje uresničili naia raAXïjna prizadevanja tudi na trgu republik bTvie.lug(^s-lavije.« V nak>m okolju sevellkoslišio nameravani gradnji velikega ir^ovske^a centra. Lahko ze kaj konkretnega rečete o tem in ali boste pi»-didme cenire gradili tudi drugod [m Sloveni- »V Cri smo se odločili, da ponudim<^ našim Acstim potrošnikom večje prodajne centre, vendar o tem ^ ne morem reči nič konkretnega. ilelimo si. da nam bi to uspelo čim prej. V smelih leioŘnjih načrlih prvifvidevarno začetek izgradnje manjših prodajnih eenlrov na fco-njiSkem koncu, v Zasavju, Žalcu, razširitev na^ga najvećega prodajnega centra pa smo tudi že začeli. Seveda aktivnosti lečejo Jii^e v Sloveniji in na li^ republik bivSe .lugi>slavije.« Konkurence je ž« danes veliko, v prihiKJn,ie jo bo več. Kaj pi>meni m Ero? «Konkurenca je, če je n^^rmaina, zdrava. Mi smo se nanjo navadili. V končni fazi je konkurenca na našem prosU'iru pomenila nov izziv in prepričan sem. če je ne bi bilo. najbrž rudi Eia danes ne bi bila laka. koi je.^ Kako lM»sle zaznamovali ,^)-letnko? «Ponosni smo na liste, ki so vse do sedaj ustvarjali lo Cn). Menimo, da je prav, da si vzamemo čas, cîbudimo sptiminc na z,ačetke in sc dogovorimo, kako z njo najprej. V Cri smo pripravljeni na izzive, 7Z\o mislimcf. da bo takih jubilej §e nekaj. Bil je čas Z4ičetkain je čas rasti - že .50 let.« MTp Skrb za zdravega delavca itr muha enodnevnica Manj bolniških in manj invalidov Milena Ahtik: "Zadovoljni smo, ko vidimo, da se delavci zavedajo odgovornosti za svoje zdravje. " V Premogovniku Velenje zjidnjih pel lel leče prujeki z naslovom Skrb za zdravej^a delavca, luir p:i ne pomeni. da m zdravje zaposlenih v piKJjťtju niM) skrl)ť]i že prej. Eden od slirih slraielskih ciljev premo-^ovnika ve« čas govori o tem, da je Ireba vsem zaposlenim omogočiti največje» možno sh»pnJo vanic>sti in humanosti pri izvajanju delovnega procesa. "Z imenom smo hoteli opozorili na lo, da bomo pozorni na zdravje delavccv. Zato smo sc najprej od' ločili za osveščanjc deiavccvinza to, da bomo tisto, kar bi za zdravje delavcev lahko naredili v podjetju. ludi naredili. Da bomosiccrpíKkuáali áe vcdtio sodelovati z zdravniki» se / njimi dogovarjali, kaj je dobro in kaj slabil za nak* delavec, a biîmo akcije peljali znotraj podjetja, kjer lahko poskušamo spreminjati delavca in delovno okolje/^ pravi Mi- lena .4htik, ki .se kol psihologinja v podjetju veliko ukvarja s temi rečmi. Osveščanje zaposlenih Posebno skrb namenjajo x: njenih invalidcJvupadiL Če smo imeli leta 1996 karTOmivoniusta-lih invalidov, jih imamo zdaj 26," pravi Milena Ahtik. "Bistveno večjih nižjinj ni pričakovali. Zavedali se moramo, da delo rudarjev, kljub temu, da ga sku.^amo humanizirati v največji moJmi meri. poteka v jami. Invalidi bodtîÂ; nastajali, lega dejstva ne moremo spremeniti. Smo pa bolj zadovoljni» ker vidimo» tla se delavci dejansko zavedajo oť njone slike, v istem formiuu, namc&tu na okvir pripete na l>cle plastične nakupovalne vrečkv. Za otvoritve raa>tav v galeriji je jmačilm^. iU uvodoma poskrbijo za odlične glasbene nastope, ki popestrijo dogt>dck. Pi'»navadi nastopijo učenci in učitelji veivnjske glasbene §t5le, Na prejšnji otvoritvu ko se je v Velenju predstavil odličen slikar Omerik Razstavo je otvorita vodja galerije Mftena Koren -Božiček, ki je predstavita tudi obsežno deio slikarke Bernard, je z uvodnim nastopom navdušil profesor kitare Boris Stih. Tokrat pa sta prvovrstni glasbeni dogodek pričarala solist slovenske filharmonije llaviisi Matej Graltek, ki gaje spremljala pianisibi llonka Pucihar. "ra7jtiji>ljanja in slikarske variacije Tanje Špenko so zastavljene na sintetičnih izhodiščih, ki ji narekujejo konstruktivistično zas-novo gradnje slike, katera se preobraža v posebne "objekte", ti pa io v bistvu formirajo iz prejšnjega ciklusa, kjer so bile slike za-po^jene v najrazličnej-^e prelome, zasuke in stike. Po izčrpanju energetskih in ichnolofskili soglasij med temi površinskimi obrati se slika spet odvije» obrne v eno prevladujočo površino. Posebno vlogo pa sta pri sliki - objektu prevzemali svetloba in barva...," je na otvoritvi razstave meti drugim povedala vodja galerije Milena - Koren Božiček. Avtorica razstave ima za sabo hvalevredno Število samc^lojnih in skupinsJdh razstav, tudi velenjska pa je več kot vredna ogleda. Mbš mladi dopěnikí poroč-ojo mladi dopisniki porotajo mladi dopfeniki po IVX. Roševi dnevi Vedno sem se spraševala, kako uspe pesnikom in pisateljem tako spretnem obračati besede. Sedaj sem tudi samavobdoh^u dozorevanja in sem začela s čudovito igro besed. Dwolju-jem si misliti, daje toopa/ila tudi moja mentorica in hkrati učiteljica slovenskega je/ika ga. Martina ohar na Osmivnišoli CU>rica. Vseskozi me je pri urah navdihovala s swíjimi bogatimi mislimi. Dala mije mo -nost. da sem se izka7ii!a s svojimi pesmimi, ki jih je kasneje ludi pasla I a na literarni raipis XIV Ri>ševih dneviw v (x'lje. Kaj, a samo toliko nas je, sem se spraševala. Po lihem sem bila na svoj dose ek p krajev sem e videla, tudi Celje, ampakse nikoli nisem poglobila v njegovo zgodovino in arhitekturo. Verjemite, tako pribli ali so miga, da se mi zdi kol naše, domače meslo {vsekakor si morate ogledati Pelikanov atelje). 7, novimi prijatelji smo se e sprasevali, kdaj bo kosilo. Na-^a elja je bila kmalu uslišana, saj smo sc trenutek zatem odpeljali na i>snovn(> Ai^lo Frana Rosa. kjer smo imeli najprej le ko pričakovano kosilo, nato pa literarn(5 delavnico, ki jo je vodil g. Milan Dekleva. Tudi mentorji niso bili brez dela, saj jim je ga.Bla ič neutrudno predavala o krativne m pisanju. Priznati moram, da jc dogajanje tega dne, preseglo moja pričakcwanja, Še posebej takrat, ko smo dobesedno oddirjali v glasbeno Solo Celje na literarni večer, kjer smo brali pesmi pred občinstvom. U.spelo jim je skoraj nemogoče, vsi smo se počutili ktM diîma.'Ib so dosegli s preprosto organizacijo, ki je dajala občutek domačnosti, Podeljevali so tudi nagrade. Mene ni med njimi, pa sem bila vseem^ zadovoljna zdnevt>m. Kakorkoli, naj vam povem še lo; po malem sem bila le srečna, kt» sem prišla domov, saj so mi ptiSle ^ zadnje moči. Prepričana pa sem, da je to bila samo ^ ena di-^datna izkušnja, ktj(ï prinaša ivije nje. vsekakor pa ne zadnja. Sonja Ztobko, 8.b. OŠ GORICA V objemu Londona Angleičina, London, učiteljica angle.Ščine, agencija Twin..; to so besede, ki si jih bomo íísmoštUci OŠ Gustava Šiliha iz Velenja dobro zapomnili. Verjetno se sprašujete zakaj? Sredi februarja smo.se odpravili na raziskovanje Anglije, točneje U^ndona. In ker je prestolnica Anglije veliko in bogato Zgodovinsko mesto, smo vsi pričakovali zdolgočasenega vodiča in preveč nezanimive zgodovine. Zgodilo pa se je ravno obratno. Spremljala nas je mlada, nasmejana Bojana, ki nam je z zgodbami predstavila Umdon in njegove znamenitosti. Vsi smo uživali ob ogledu Tower Bridga in se s skupnimi močmi povzpeli po irkio enajstih stopnicah Monumenta-spomenika posvečenega velikemu požaru, ki je leta 1666 zajel London. Da ima noč svojo moč, smo občutili tudi na lastni koži, saj nas je Lecester Square presenetil z obilico m^ne zabave. Po napornem avendar prijetnem tinevu smo si za naslednji dan nabirali moči vpj-steijali hotela v najdražjem de- lu Londona. Jutranjo zaspanost smo si pregnali s km'klje-njem gc^lobtw na íraťalgar Squ-aru, si spt^ili oči ob pi>glcdu na St. James Park in menjavo strait pred Buckinghamsko palačo, Preden smo c^dšli v muzej voAČenih lutk. kjer smo se imenitno zabavali ob rokovanju s p<^memhnimi in znanimi cseba-mi. smo piïgledali, če Dig Ben in Mouse of Parliament Še stojita, Dan smo popestrili Je z nakupovanjem in zapravljanjem denarja na (J.Kford Sree-tu. potem pa smo se polni lepih vtisov vrnili v naročje naáe ljube Slovenije- Katja Centrih, Tjaša Kijajič in Matic Kadliček, učenci 8. razreda OS Gustava ŠilIha Vetenje Našemljena Livada Kaj je listo, kar naredi osnovno šolo Livada še bolj pisano in razigrano? Vsekakor pust. To leto je bilo še posebej pestro, saj st"» bili namaskirani prav vsi. pa čeprav so imeli nekateri samo kanček tistega, kar je kazalo na pustno razpoloženje. Nekatere maske so bile prav zanimive, na primer čistilka, metuljček in ...krompir. Ker pa se rajanje nikoli ne konča brez razglasitve najboljših mask, je komisija, zamaskirani učitelji, izbrala najprej llnal-Iste. To je l>ilo nadvse težko delo, saj so bile maske skrbno izbrane, nekaiere tudi r^íčno izdelane. Sledila jc razglasitev prvih treh najboljših mask. Na tretje mesto je bila uvrščena skupinska ma.ska, in sicer so dekleta predstavlja je odpadke. Zelo preprtïsto: črna vrečka in nekaj smeti pt->lepljenih po njej. Drugi je bil nadvse strašen leopard, saj mislil je tako, in nato težko pričakovano prvo mesto.,, ta, tara, tam..-čarovnica. ki sije masko izdelala sama. Po izboru smo vsi zaplesali obgiasbi, tudi učitelji. Poln pustnega elana pa je bil tudi učiteljski del. Se posebej posrečena je bila učiteljica matematike, ki je predstavljala oblak in učitelj likovne vzgoje, grof Drakula, Tako, tisti, ki ste prebrali poročilo, ste lahko dobili kar nekaj praktičnih zamisli za naslednja pusiovanja. In čeprav pravijo, da so maske za to. da od^enejo zime* in sneg, maskam izOŠ Livada to ni uspelo, saj snega spk>h ni bilo.Us-pelo pa jim je ravno obratno, saj je naslednji dan padel prvi letošnji sneg. Živa Vovk, 8.C, OS Livada Pravica do izbire slušnega aparata FYavila obveznega zdr, ki jo je sam po- Sonja Špegei je Igro režirala in že prvič nalogo dobro opravila. slovenil iz Ceščine. Ker smo k sodelovanju povabili vse domačine, ki bi to želeli, in nismo nikogarzavmili, smo dodali še tri vloge. D$. Zadovoljni pa so tudi I nekiilťrími drugimi kazalci. ki izhajajo iz natančno vodenili statistik. Vodja Kn« Jižnicc pri Kulturnem centru Ivana Niipotnika L^ido Plan* ko poudurja. da se na prostorsko stisko niso navadili« ker se lo ne da. Po njegovih besedah Je ta tudi krivec, da prin:dlt*:v iii šť več in da se ne morejo začeti ukvarjati z dejavnostmi, ki bi jih sicer radi iivedih kerjih narekuje tudi Sfidobna informacijska driižba. V velenjski knji/nici so ponosni. ói\ pionirski in mladinski oddelek obiskuje preko 60 % mladih Vclcnjčanov, kar je več kol je povprečje v dr/uvi. Irudijo sc, > novega prostora spel premalo, /kižijo čim već novih knjig. V zadnjih !c-lihjim aspeva, da sproti kupu-jeji) lako novosii kol strokovno literaturo. Lado Planko /Mio leto 2(K)0 ocenjuje izredno opiinilsučno: "Ležimo po-pi^lnoma v Ircndu. Irend zadnjega desetletja v slovenskih knjižnicah je, da se obisk neverjetno povečuje, lako smo lani v Velenju povečali izpo sojo z 201 lisoc enot leto prej na skoraj 210 Lisoc. Ce primerjam podatke zn pel let na-/iij, smovielu 1995 izposodili 160 tisoč enot. Torej se je samo velenjski knjižnici izposoja povcčalaza 10 tisočenol na leto. Posebej je treba omenili prijetno pridobitev v S^islanju. torej nove prostore. I/posoja je posledično zrasla kar za četrtino, obisk pa se je povečal i/ šolih na skoraj H tisoč." Vzpodbudno. V Šmartnem ob Paki nemogoči pogoji Natančne stalisiike vodijo tudi na področju članstva. "Če smo zadovoljni pri mladih, pri odraslih še nismo. Želimo si več članov, "lu knjižnica ni odvisna sama od sebe, ampak tudi od številnih socioloških dejavnikov v okolju, kol je izobrazbena in nan'>d-noslna sLruklura prehivalslva in še kaj. Dobre re/uliale pa lani beležimo pri med-knji/.nični izp(^soji. ki smo jo v letu 2{)00 več kol podvojili v primerjavi z lelom prej. Najslabša pii je zagotovo situacija v SuuirlJicm ub Ptdd, kjer jc knjižnica pnwlorsko dobesedno nemogoča, zalo bo lam treba čim prej nekaj naredili " Dolgoletni bralci in člani vele njske knji/.niee imamo včasih občutek, da smo ponujeno gradivo žc vso brebra-li. Statistika pravi, da je novih knjig in drugega gradiva za izposojo na policah vendarle vsako leto veliko. "V letu 1995 in 1996, kosem prišel v knjižnico, je bil prirasi. kot strokovno imenujemo nakup kjijig in drugega knjižničnega gradiva, okoli 4 do 5 lisoč enot letno. Posuindardib bi v \'seh treh enoUíh na območju Šmarški /npan [van Rakun nam Je povedal, da o rešitvi pr<»storske stiske tamkajme knjižnice vneto razmišljaju že dalj časa. O tem sn se menda že po* ^ovarjali s predstavniki Ere« a z.a /daj kakšnega konkretnega do^^ovora še ni. Če se bodo dogovorili o odkupu objekta, bodo lahko prostorsko stisko ki^jižnice hitro rešili. Sicer pa bo zamisel obravnaval še odbor za negospodarske Javne službe pri občini. Za dejavnost knjižnice (nakup knjig, komunalne stroške, stroške enei^ije, ...) so v letošnjem pro* računu predvideli 1,6 milijemu tolarjev. P«» pogcKi-bi naj bi bila odprta dvakrat na teden, a Sfičla* ni že omenjenega ogaliii tovrstno l^onudbo in pa ponudh) glasbenih nol. Se lo. Članarine tudi letos niso povišali, lansko poletje .so se celo odločili, da nekatere oproslijo plačevanja. Cla-nitfino tak(i plaáí le prvi oirc^k v družini, drugi .^o oproščeni. Kol ludi invalidi, kjer se trudijo, da bodo v prihodnosti lahko ponudili ludi več zv<")čnih knjig in knjig za slepe. ■ Bojana Špegel Vse vec premičnih enot knjižnice? Ze nekaj časa imajo v knjižnici težave zaradi pomanj* kanja prosti»ra za arhiv. Zanimiva rešitev je tudi organi-ziranje premičnih zbirk knjižnic. Luni so prvo pi »stavili v Sl^alah, v p(»družnični šolr.**1Ve-nutno piiprjvljamt) nekiij p(KÍobnega v Termah Topolšica, dogovarjamo pa se tudi z bolnišnico v Topolšici, kjer bo* mo pripravili majhno knjižnično zbirko za bolnike. Sle^ dil naj bi Senatorij v Ravnah pri Šoštanju in velenjski Dom za varstvo odraslih. Zal pa nas pri tem projektu ome-JuJeJ število z^ipi»slenih, sicer bi tekťl hitreje," pravi vodja knjižnice Lado Planko. mma iz Velenjski ledrarji V Velenju lahko v.saj že od konca 18. stoletja/iisle-dimi) usnjarsko obri. lako že v prvih matičnih knjigah, ki navajajo tudi poklic, za-.«^ledinio dva usnjarja -Spodnjega in Zgornjega Lcdrerja. Domače ime Zgornji Lcdrer je nosila hiša (Velenje 24. kasneje 27), ki je stala prav v irgu. ob nekdanji Trcbušnici, največjem pritoku Pake v Velenju. domače ime Spodnji Lcdrer pa hiša s hišno številko 30, kije leýala že precej ven iz trga - skoraj ob izlivu '! rebus nice v Pa ko. Prvi znani lastnik do-uiiičije Zgornji Ledrcr je bil .íožeť Križan, eden najpomembnejših in najbogatejših velenjskih iržanov iz začetka IV. stoletja. Jožef Križan se omenja na hišni številki Velenje 24 že leta Njegov sin Sebasljan Križan je bil ^aditelj ceste .skozi lludo luknjo, kije bila dokončana v letih 1X25 in 1826. SelxLsljiui seje priženil v Šenlilj, v znamenito Ka-scsnikovo družiiio. ki je v začetku 19. stoletja nekaj časa posedovala šentiljski Gradič—SvarcenŠtajn. Njegova hči Jožela se je spel povezala z usnjarji; poro<}ila .se je z Mihaelom Vošnja-kom, koštan j.skim usnjiirskim mojstrom, njuna sinova pa .sta bila znamenita dr. Josip Vošnjak in ing. Mihael Vošnjak. V Velenju pri Zgornjem Ledrcrju seje usnjarstvo nadaljevali^ po žen-.ski sirani: Sebasijanova se-sira Barbara Križan se jc p<")ročila z u.snjarjem Anto-n(nTi Srebotnikom, njuna hči Frančiška pa z .îûzel'om Usnjar Wfrth pred svojo usnjarsko detavnico pri Zgornjem Ledrerju okrog leta 1900 Wirthom. ki se je usnjarske obrli izučil pri Spodnjem Ledrerju. Imela sla kar devet otrok in nihče med njimi ni umrl volroški dobi; morda lo še najlxîlj dt>kííz.uje bogastvo in uspešnost usnjarskega poklica, za kalcrega jc Josip Vušnjak zapisal, da »usnjarji so bili nekaki aristokrati med obrtniki.« Jv-sod lepo sprejeli in z razumevanjem podprli naše naČTte, sedaj pa pričakujemo .še "denarno" potrditev naklonjenosti. Naložba je namreč kar velika, saj za temeljito prentwo potrebujemo 26 milijonov tolarjev. Nekaj denarja ima društvo samo, sem pa prepričaiia, daje možno marsikaj narediti s prostovoljnim delom in s tem priliraniti veliko denarja. Dela bomo začeli lakoj, ko dobimo dokumentacijo, da bi čim prej rešili probleme družin, ki imajo malo drugačnega otroka,'" pravi neumorna predsednica društva Sožitje Darinka Marolt. Prostori bodo torej namenjeni listini, ki so pomoči najbolj potrebni, ki so najtežje prizadeli in v varstveno - dekwncm centru ne morejo sodelovali. " Najprej to velja za tisle, ki jim starši zbolijo in morajo v bolnico, in nastane problem kam in kt)mu dali lega otroka. To pomeni dnevno varstvo, ki bi ga kasneje razširili na celodnevno varstvo oziroma bivalno enoto. S tem bi rešili prencka-teri problem. V drugem delu stavbe načrtujemo oddelek za predšolske otroke, ki rabijo posebno pomoč in v vrtcih nimajo posebne obravnave specialnega pedagoga, tega pa nujno potrebujejo in jim tudi po zakonu pripada. Problem teh predšolskih otrok bi tako rešili za vso Zgornjo Savinjsko dolino. Staršem tako otrok nc bi bik) treba vsakodnevno vozili v Velenje ali Žalcc. saj to terja veliko naporov, polet lega pa vclikc.i stane. Občina namreč za lo plačuje tudi do 16().(K)() tolar- Stavbo v Mozirju bo kmalu zajel vrvež obnovitvenih del jev na mesec. Mi želimo ustanoviti poseben oddelek za le otroke s specialnim pedagogom. Ta takšen oddelek mora bili vsaj pet otrok, v naši dolini pa jih žc imamo več.," pojasnjuje Darinka Marolt. V društvu Sožitje razmišljajo tudi širše. Z ureditvijo te stavbe bi namreč lahko zaposlili domačine, ki imajo ustrezno izobrazbo in usposobljenost, kar bi bilo dobrodošlo zanje, prav lako pa za starše, ki jim ne bi bilo Ircba voziti otrok v sosednje kraje, saj bi bik) njihovo varstvo zagotovljeno veliko bližje. V stavbi bodo tudi prostori za delovanje društva. Darinka Marolt: "Naše društvo nima svojega sedeža, razen po zasebnih hišah. Namen delovanja našega društva vsekakor ni zgolj sestajanje članov članov izvršnega odbora. Želimo zagotoviti prostor, ki bi omogočal srečevanje vseh naših članov, v katerega bi lahko prišli .starši po pomoč in po nasvete. Več staršev ž.elimo včlanili v društvo, pravzaprav bi se morali vključiti. Iz lastnih izkušenj vem, kako pomembno je sodelovanje .s strokovnjaki, pa tudi tisti starši zvečkUnimi izkušnjami jim lahko marsikaj svetujemo, pomagamo in taki) lažje najdemo rešitev. Takšen prostor je torej nujen in zelo dobrodo.šel." mjp Zgornja Savinjslia doiina Odličen srebrni mesec kulture v prvih dneh marca st> v Zgonyi Savinjski In Zadrečki dolini sklenili zelo raznolike prireditve v leb)Ši\jem meseoi kulture, ki so jih začeli prve dni februarja in z njimi zapolnili kulturni utrip številnih krajev v obeh dolinah: kar seje letos tudi spodobilo, s^ je mesec kulture slavil srebrni jubilej. V mavrični paleti kulturnih dogodkov so se zvrstili številni kon-ccrti pevskih zborov, instrumentalnih skupin, orkestrov in prole-sionalnih glasbenikov, prav tako gledališke premiere in pont)vitve otroških in odraslih gledaliških skupin, seveda tudi likovne razstave in literarni večeri. "Območna izpostava republiškega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Mozirje, ki seveda pokriva celotno območje obeh dolin, je v navezi s kulturnimi društvi in občinami tudi letos usklajevala številne vsakoletne prireditve. Letos smo ponudbo razširili tudi s ponudbo kakovostnih knilturnih stvaritev turističnih društev in osnovnih šol, v ponudbo pa sla bili zajeti tudi območni srečanji odraslih in otroških gledaliških skupin," je povedala Ivana Zvipelj, ki vodi območno izpostavo. Za uvod so prvič po nastanku novih občin izvedli osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku. Bila jev Gornjem Gradu, na njej pa so podelili tudi priznanji območne izpostave. Priznanje sveta izpostave je prejel Anton Acman iz Šmihela nad Mozirjem, jubilejno priznanje pa Marijči Ročnik iz Podhoma pri Gt)rnjem Gradu. Izničilo mcseca kulture pa sega daleč nazaj, o čemer Ivana Žvipclj pravi: "Zamisel zgoščene kulturne ponudbe, združene v enem prt>jeklu, je zrasla že leta 1976, ko so naše kulturna drušlav delovala v sklopu zveze kulturnih organizacij takratne skupne občine Mozirje za območje obeh dolin. Letos smo torej obeležili 25. obletnico organiziranega ustvarjalnega srečanja kulturnikov naše doline, kar pomeni nadaljevanje izjočila v prenovljeni obliki. Ljudje so jo zck) dobro sprejeli, prav lako ustvarjalci. Seveda se vsi, ki snujemo ta projekt b. leta v leto, zavedamo, da moramo v ponudbo vedno znova vključevali nove zamisli in rešitve, ki rastejo in sc ravzvijajo primerno času, v katerem živimo. Lahko rečem, daje ta bogata in raznolika ponudba odraz velike prizadevnosti kulturnih ustvarjalcev in poustvarjalcev. (3b vsem tem pa nikakor ne gre prezreti dejstva, da se ta mavrica kulturnih dogodkov nadaljuje skozi vse leto z različnimi srečanji pevcev, mladih Iblkloristov in plesalcev, ljudskih godcev in pevcev, instrumenlalistov, pesnikov in pisateljev, otroških in (xlraslih gledaliških skupin ter likovnih, filmskih in video ustvarjalcev, kar nam je še posebej v px)nas." | jp 15. marca 2001 »«láÉiis NASI KRAJI IN LJUDJE 13 Plaz prí Anželaku grozi, da bo prekinil vez z dolino Zavarovan s prometno signalizacijo ZAVODNJE - Plaz pri Anželaku v Zavodnjah že od decembra grozi, da bo prekinil cestno povezavo kraja z dolino in zaposlenim unemogočil odhod na delo, šolarjem pa v šolo. Primernega obvoza za promet z avtobusom ali večjimi avtomobili namreč ni. Zadnje novembrsko deževje je povzročilo, daje plaz potegnil s s seboj del cestišča regionalne ceste, ki Šentvid in Zavodnje povezuje s Šoštanjem. Cestišče je zaradi tega zoženo. Na problem in nujnost sanacije plazu od decembra opozarjajo v krajevni skupnosti, vendar se doslej ni zgodilo drugega, kot da so plaz zavarovali s prometno signalizacijo. S seje sveta krajevne skupnosti so na VOC Celje, Vzdrževanje in obnovo cest, naslovili dopis, v katerem pojasnjujejo, kaj se dogaja in kako nujno je, da se plaz sanira. "Na tem odseku zemljišče še ne miruje, zato obstaja velika možnost, da se plaz ponovno sproži. Vsak dan so v asfaltu vidne veqe razpoke. Bojim se, da bi bilo že manjše deževje dovolj, da se i^odi najslabše. S tem pa bi prišlo tudi do popolne zapore prometa na tem delu cestišča," pravi predsednik krajevne skupnosti Anton Potočnik. Ker je cesta republiška, so sev Zavodnjah obrnili neposredno na VOC, Menijo nami^č, da ima občina pri tej sanaciji zvezane roke. Zdaj čakajo in upajo, da bo do obnove prišlo prej, preden se zgodi tista najslabša od slabih možnosti. ■ mkp Triintrideset novih častniicov VELENJE - V petek so v velenjskem gasilskem domu, kjer ima sedež tudi gasilska zveza Velenje, pripravili svečan zakij uček izobraževanja za pridobitev čina gasilski častnik. Izobraževanje je steklo lani jeseni, zaključne izpite pa so dobitniki novih nazivov opravljali na Igu. Tečaj je uspešno zaključilo 33 slušateljev, ki so jim podelili priznanja in našitke, ki bodo krasile njihove gasilske uniforme. Mbš Nove gasilske častnike GZ Velenje smo postavili pred objektiv in nastala je prava gasilska slika (foto: vosj Iz dela gasilskih društeu ^ PIGD Premogovnik Velenje Pod novim praporom tivnih akcijah bodo sodelovali z GZ Velenje in drugimi gasilskimi društvi v Šaleški dolini. ■ Diana Janežič PGD Vinska Gora Čim prej do nove avtocisterne Na rednem letnem občnem zboru gasilcev iz Vinske Gore so lansko leto ocenili kot povprečno. Minilo je predvsem v znamenju prevozov pitne vode njihovim krajanom, pa tudi v sosednje zaselke. Ker so z vsem voznim parkom in 20 gasilci sodelovali tudi pri gašenju požara v Gorenjevi galvani, jim bo tudi to ostalo v posebnem spominu. Samo Zolger, predsedniik In Viktor Kralj, poveljnik PIGD premogovnika Člani Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje od 3. marca delujejo pod novim praporom. Nanj je na 69. rednem letnem občnem zboru ob prisotnosti 32 članov društva in številnih gostov pripelo svoje trakove šest botrov: Premogovnik Velenje, IP HTZ, PLR GOST, KODA in MINS. Delo društva je bilo lani zelo uspešno. Kot sta v svojih poročilih o delu v letu 2000 povedala predsednik društva Samo Žolger in poveljnik društva Viktor Kralj, so lani izvajali dežurstva in druge storitve za potrebe Premogovnika Velenje in za to porabili 210 ur dela. 1500 ur rednih vaj so porabili za usposabljanje za gašenje, reševanje in spoznavanje objektov poslovnega sistema Premogovnik Velenje. Velika pridobitev za društvo je bilo lani kupljeno novo gasilsko vozilo. Za delo z njim so lani usposobili 10 voznikov-strojnikov. 260 ur so porabili za vaje v požarnem rovu z jamskimi reševalci. V izobraževalnem programu društva se je lani 5 članov usposabljalo za strojnike, 3 za nosilce dihalnih aparatov, 1 za voznika C kategorije, 5 pa jih je začelo obiskovati tečaj za gasilskega častnika. Več kot 800 ur so opravili na požarnih stražah na športnih in družabnih prireditvah v okviru poslovnega sistema. V oktobru, mesecu požarne varnosti, so lani sodelovali na dveh vajah - na skupni vaj i Občinske gasilske zveze Velenje in na vaji v IP HTZ. Žal pa so morali lani člani PIGD trikrat tudi intervenirati v požarih. Gasili so travniški požar, požar v remontu II IP HTZ in sodelovali pri gašenju požara v Galvani. Svojo usposobljenost, pa tudi tekmovalnost so preverjali na gasilskih tekmovanjih po Sloveniji. Aktivni bodo v društvu tudi letos. V načrtu imajo redno usposabljanje na vajah in 12 taktičnih vaj na objektih poslovnega sistema. Vse objekte bodo dvakrat na leto preventivno pregledali. V sodelovanju z reševalno četo se bodo usposabljali v požarnem rovu. Več članov bodo vključili v izobraževalne tečaje za gasilce, strojnike, nižje gasilske častnike in sodnike ter pripravljali desetine na različna tekmovanja. Med temi bo najpomembnejše 33. srečanje gasilskih enot rudnikov in energetikov Slovenije junija v Trbovljah. Vpreven- Predsednik in poveljnik PGD Vinska Gora Sandi Osetič in Karli Učakar: Pri zbiranju sredstev za novo avtocisterno pričakujemo pomoč širše skupnosti. Gasilce sta na zboru nagovorila poveljnik dru.štva Karli Učakar in predsednik Sandi Osetič. Oba sta pripravila izčrpno poročilo o delu in uspehih v lanskem letu, pri tem pa seveda nista mogla mimo načrtov. Karli Učakar je dal poseben poudarek prav prevozom pitne vode. "Lani smo opravili kar 147 izvozov iz garaže, zato ni čudno, daje prišlo tudi do večjih okvar cisterne in s tem stroškov," je povedal, preden je naznanil, da je akcija za zbiranje sredstev za novo, prepotrebno avtocisterno že stekla. Računajo tako na pomoč krajanov kot podjetij in lokalne skupnosti. Člane in članice je spomnil tudi na tekmovalne uspehe v lanskem letu. Bilo jih je kar nekaj. V Domžalah so osvojili peto mesto, v Postojni pa prvo. Sandi Osclič je spregovoril o akcijah, ki sojih izvedli v lanskem letu, pa ludivcdnt) potrebnem izobraževanju njiht)vih članov. Tudi on je opozoril na potrebo po novi avlocistcmi. ob tem pa dejal: "To niso pobožne želje, ampak resen problem, če bomo šc hoteli pomagati ljudem v stiskah in nesrečah. Čakajo pa nas ludi přepotřebná obnovitvena dela, lako na strehi gasilskega doma kol v notranjosti. Začeli bomo beliti garaže in obnavljali malo .sejno sobo. kjer bi .si radi ustvarili prijetno sobo za delo in arhiv. Nujno pa moramo i)pravili tudi nekaj zemeljskih del v okolici doma, da nc bo več težav ob velikih vodah. Žal je vse to povezano z denarjem." je še dodal Osetič in tu vemo, da nikoli ne gre brez problemov. ■ bš It It« 11 f.^fl>-f % n « .1 t^i t; ,t 'f; ir y -«r 14 MNENJA IN ODMEVI «»«Cas 15. marca 2001 Naj izzveni kot opravičilo in pojasniio! Kol član stranke Nova Slovenija se C\iUm dol nega. lia dodam svxîji^mlsclkptvoCajiju novinarke Bojane Spcgcl o predavanju dr. Andreja Bajuka v Velenju. Moram reCi, da sem bil ob branju njenega Ziipisa o lem dogodku po eni s!rani prijelJio presenećen. Vidi se, da se je irudlla pisali objektivno, Izlek-sia izsu»pa ludi kar nekaj pohvalnih besed o predavanju, predavaielju, i^ievilCnosii občinstva in njegtwcm /ado-voijsivu ob predavanju. Vesel sem, da leh stvari ni zamolčala. Škoda, da je v na.slovu njenega glavnega scslavka tiskarski ^kral spremenil beseden «lahko« v besedo »rahlo« in lako zameglil naslov »Nova Slovenija je lahko realnasl kmalu, ne Šele za na-^e vnuke.« Tisti Jodaiek, ki je v okvnru ob glavnem sestavku, pa moram komentirali. Pi^ Bajukovem predavanju je sledila spodbuda, naj prisotni kaj vprašajo. Prvi, ki se je oglasil, je med .svojim lempera-meninim izvajanjem izrekel tudi napadalno misel di> novinarjev. Novinarka Bojana Spegelpravi.da jcob teii besedah demonstrativno txlšla. Cxospa B(^janal Kot član Nove Slovenije in tudi, ker sem sodeloval pri organizaciji predavanja, se vam (opravičujem. Gotovo vam ni bilo prijetno, ko ste izrečeno misel sliSali. Morda jc moja napaka, da nisem gtispocla iz dvorane takoj ustavil in vpra.^al, kako to misli. A zdelo se mi je prav, da pustim, naj mu odgovori dr. Andrej Bajuk, Go.spa Bojana) Še enkrat: Oprostite, da se je to zgladilo ravno na predavanju, ki ga je organizirala Nova Slovenija. Upam, da se bo v kateri od naslednjih številk Našega časa i^glasil tudi gosp(xl. ki jc tako temperamentno govoril in vas u aliL Ibdačujte! StarsloNvnskipregovor, da naglica ni nikoli pridna, je tudi tokrat dr aL Pt^Caka-ti bi morali, da bi videli, kaj bo odgovoril dr. Andrej Bajuk. ve bi bili počakali, bi videli ozir<3ma slišali, kako je Bajuk v svojem odg(woru poudaril, da se kaj takega ne sme tk>gajati, ... in da se z novinarji ne sme tako delali. Na koncu jc dejal: »V parlamentu smo obstxlil: ta incident z novinarjem.« Čc bi gospa Bojana Špegel počakala na predavateljev, i.j. Bajukov odgovor razgretemu piislu.m- Njegov odgov(3r ji je dal zadoščenje. al ga ni slišala. Marijan Salobir Nikar talco^ fantje! Pod tem naslovom je novinarka Bojana Špegel v rubriki aktualno, dne 8. marca, v okvirju zapisala dejstvo, ki se je zgodilo na prijetnem .srečanju z dr. Andrejem Bajukom. Bil sem med vabljenimi gosli, kot predsednik Mestnega odbora Socialdemokratske stranke. Novi- narka jc poznana kot novinarka. ki poroča realnem včasih tudi čustveno, kar je za mene realno, saj je v končni fazi tudi mali otroka. Najpomembnejiía pa je objektivnost, kîir za Bojano velja. Za članek sem se odločil zaradi zadnjega odstavka, ki je bil vokvirju (in ga vsi ne b^>do znali ali želeli prebrati pravilno) in izjave.ki jojedal na to temo dr, Andrej Bajuk po njenem odhodu. Kritika novinarke je popolnoma upravičena, saj hi moral na takšno izjavo obiskovalca takoj odre agi rat i povezovalec in se v imenu večine prisotnih distancirati od izjave ter obsoditi ravnanje za policije^ in javnost neznanih aseb, ki so brutalno pretepli novinarja. Dr. Andrej Bajuk je najprej odgovoril na pc>stavljeno vprašanje obiskovalca ^edc TES-a, v nadaljevanju, ko je ncwinarka že zapustila dvorano, pa jc izrazil ogorčenje na^l takšnim ravnanjem nad mwinarjcm. In to ne glede na to. o Čem mwinarpi^-, saj je najzad na novinarja napad na demc^kracijiî. Prisí>uie je seznanil, da je bil med prvimi v državnem zboru, kije lo brutalno početje neznancev obsodil. Osebno sem se počutil zelo neprijetno. Odkar sem v politiki, se je o meni pisalo marsikaj, tudi neresnice. Nikoli pa nisem razmišljal da bi ntr/inarje ustrahoval. Kt>t gost brez mikmfona nisem imel motnosti protestirati na izrečene besede obiskovalca- Upam pa si trditi.da bise večinaprisotnih strinjala z menoj, saj večino cwcbno poznam in vem. da so strpni in pošteni občani. Mestni odbor Socialdemokratske stranke Velenje (in cisebno) izrjižamo javno ogorčenje ter obsojamo početje neznancev, ki so brutalno pretepli novinarja Večera Mira Petka. Šele z odkritjem storilcev, naročnikov in plačnikov, bomo lahko trdili ali živimo v pravni državi. Upam. da p<»topek ne bo končan, kot pri neplačnikih davkov, ki .Si> že (in jvc bodo) zastarati, direktorji pa se vrnejo na svoja delovna mesta. Obveznosti bomo zopet plačali samo doUičeni, kot je v Sloveniji navada že nekaj let. Kaznuje se liste, ki opozarjajo in ne tistih. ki kršijo. Predsednik Mestnega odbora SDS Franc Sever Ministra bi pocuitali za roicav! Pod tem nasbvom v rubriku utrip je bilo dno 1. marca zapisanih kiiï nekaj poučnih misli avtorja- Osredotočil se bom na pcwezavo na avttvesini kri? cvJ-rimia obvozjiico Velenja. Avtor je v nadaljevanju že zapisal točno trditev, in sicer:"Ampak pri tem morajo končno besedo reči v tej dolini sami, saj si tu vendarlevsiše ni.soenotflio tej obvoznici. Kol jc bilo slišati, naj bi minister obiskal v kratkem tudi Vc-lenje.ĆeboprLspelvVelenje iz smeri Vinske Gore. mu ne ž-elim, da bi naletel na kakšno prometno nesrečx\ ki jih je kar veliko na klancu v Vinski Gori. saj so bo v Vtlcnje prebijal skozi Lipje in če bo imel srečo, da naleti na kakšen tovornjak, bi"» moral obisk prestaviti vsaj za kako uro. Minister se lahko pripelje ludi izsmeri Pesja in če bo vozil po predpisih, da se bo zapeljal proli bazenu, bo lahko ugotovil doluo vzdrzevanost J>ale.^kc ceste. V sončnem vremenu ne bo opazil vseh kvalitet vzdrževanja omenjene ceste, ki je v državni lasti. Ali mu bo občinska uprava pokazala in dokazala nujnost rekonstrukcije z odvixlnjavanjem. ne vem? Vem pa in tudi tisti ki se vozijo pv njej, da od križišča Stari trg • (1'sta talcev do križišča pt^d bazenom v dežju ne zasluži imena cesta, ampak asfaltna mulda brez odtokov (desni pas). Na seji Sveia Mestne občine Velenje sem že večkrat omenil problem cest v občini. Upam, da bo Velenje ali ta dolina slišana tudi v državnem zboru, saj imamo kar iri po-slancv, in to iz stnmk, ki sestav. Ijajo vlado, ('etudi bi pcvslanci želeli odmakniti kakšen tolar Ljubljani iz državnega proračuna, se moramo najprej za strategijo dogovoriti v Velenju. Ko g< worimo o p^c^mctu, je po-trelmo takoj pričeti aktivnosti glede tUiVoza iz Velenja na av-tiKesto. V Velenju imamo d(v volj strokovnjakov, da lahko tlokažemo tirŽavi upravičem>st zahtev. Pri teh z-ahtevah bi politiki priskočili na pomoč tudi gosptîdarslveniki. saj je transport omembe vredna pivstavka v artiklu. Ko bomo v Velenju politiki sedli za mizo. se uskladili in odločno zahtevali od države začetek p<'>stopk(w Iz-gratJnje ptivezave na avtocesto, se nam btxJo pridrui^ili tudi Korošci, ki [x^tujejo skozi Velenje m takrat bomo lahko argumentirano razpravljali o obvoznici. Osebno sem zagovornik obvoznice ob robu Velenja, saj imamo mesto preobremenjeno z lastnimi vozil i.Trditve nekaterih piilitikov. da l>o mes I o izumrlo, čeprcusmerimo promet ob robu mesta pa v premislek: 1. v tržnem gospodarstvu preživijo sptisobni, 2. modri politiki in dt^bri strokovnjaki gradijo poslovne centre ob robu mesta. Če bi mesto izumrlo zaradi obvoznice, je še vedno manjše zlo, kol pa če meščani umirajo ixl izpušnih plinov nekontroliranega prometa skozi mesto. Ros. to ni možno izvesti takoj ali v mandatu, res pa je, če ni iniciative od lokalne skupnosti, tudi država ne bo z.ačela reševati lega problema nikdar. Zato naj ne za vse kriva le država in priznajmo svoje napa-ke. O prometu v mestu pa prihodnjič! Franc Sever Tretji pohod k Žiebnilkrcpčilo, potem pa so naži člani pričeli s pripravljanjem krajšega kullurnegn prc^gra-my, prižgali sveče in polořili vcncc. Predsednik ZB Šašta-nja je imel kraj^ govor, v katerem je pozdravil MF /LSD 5alci>ka dolina in povedal nekaj besed o Času, ko sc je po teh na^ih lepili hribih borila XIV divizija, katere borec je bil naš pe.snik in vodja kulturne skupine Karel Desiovnik -Kajuh. Ob željah, da .se nas čez leto dni odpravi na pohod Še vsaj enkrat t<^liko kol iclos, smo se odpravili v dolino. /a MF ZLSD ŠalcSka doli- na Dimitrij Amon Ministrstvo za zdravstvo neargumentirano in nedopustno Javno biati samozaposiene Ob gledanju oddaje 'AKTU-ALNO'' o zdravstvu dne. 27.02.2001, zvečer, na l.progra-mu RTV Slovenije, me je ob be.sedah dr. Dui>ana Kebra. ministra za zdravstvo, dobesedno pi^grekx Gosp(xl minister je namreč .ÍAVNO KRITIZIRAL in blatil samozapt'isiene (kar pa ni bilo prvič), če5 da ti glede na zakonske moJmcwti plačujejo v zdravstveno blagajno minimalne prispevke, kar seveda NE DR?:i- Po njegovih besedah bi bilo potrebno <^d te kategc^rije zavezancev v prihodnje pobrati bistveno več tovr.stnili dajatev in prinesti v zdravstveno blagajno iz tega naslova dodatno di^bro milijardo tolarjev. Kol kaf.e, ima notarje, odvetnike, zasebne zdravnike in splc^h vse samozapi»lene, med katere dim tudi sama, za nekaj, kar je v na4i državi nesprejemljivih in ne bodi S) ga treba. S pisanjem iselim javnosti, predvsem pa gospodu ministru za alravstvi^, pojasniti, da je slika pri samostojnih podjetnikih posameznikih glede plačevanja prispevkov za zdrav-stveno zavarovanje bistveno drugačna in za zavezance celo ZELO NEUCîODNA. Samo-zaposleni morajo namreč prispevke plačevati od zavarwal-nih osnov, v katere so prerazporejeni z glede na zadnjo odkíčbo o odmeri davka od odhodkov iz dejavnosti. Osnovo za preuvsrtitev v zavarovalni razred mu predsiavlja dobiček, povečan za prispevke za six;ialno vamest ( tudi za prispevke, ki jih mora plačati kot dek^ilajalec - skupaj od z-a-varovalne osnove), BREZ VSEH nadaljnjih znižanj osnove, ki jih zavezanec sicer uveljavlja v skladu z zakonom o dohodnini. Zavezancem je v teh okvirih določena ziivarovaina osnova, od katere NAJMANJ morajo po odmeri obveznosti plačevali svcjje prispevke, Zavarovalno osnove se gibljejo v razponu od višine minimalne plače pa vse do najviSje pt>koj-ninskc(*»nove.PROSTAIZBÍ-RA SPODNJE MEJE ZAVA- ROVALNE OSNOVE SA-MOZAPOSLENIM TOREJ NI DANA, ampak mu le to do-k>či davčni orj;an na ptxllagi od-meme odk>Čbc. Se pa lahko zavezanec sam odloči za V1Í.Í0 zavarovalno ijsnovci od sicer dcv ločene, v kolikor mu finančne možnosti to dopaičajo. Zavarovalnih osnŠezavarlžna sem opozorili še na drugo skraj-mwt, ki je prav tako sporna in za z^vezancc nesprejemljiva. Ce namreč zavezanec prekorači kriterije za preuvrsiitev v višji zavarovalni razred za EN SAM tolar, jc dolžan prispevke plačevati od NOVE VIŠJE osnove, ki pa jc zneskovno višja kar za polovico najnižje pokojninske osnove oz, za 63.228,50 tolarjev, Spraisujem vas, ali je to poSteno? Od lako dolt^čene višje osnove mora zasebnik plačevati prispevke viie naslednje odmeme txlločl'« (torej najmanj Se eno celo leto), pa č-eprav so se mu medlem pt^goji posUwanja bisiveno poslab.^ali. Samozaposleni smo dolžni prispevke plačevali mesečm», do 15.v mesecu za prelckli mesec, sicer nas davčni organ bremeni za zamudne obresti za davke in prlspevke,kiUerih rigorcwn (obračun je prav tako sporen. Torej, ne le da plačujemo več, dtóava nam je spc^dnjo mejo kar sama določibt. Takšna dc^seda-nja zakonska dikcija je po mojem iwebrem prepričanju cekJ protiustavna. Medtem ko si vsi samozap(»leni prizadevamo, dći bi tovrstno diskriminacijo med zavezanci odpravili, pa se na TV pojavi še napačna interpretacija naših vplačil. Ce koga ^ žuli ta problem, pičlem naj sam vstopi v vrste samozaposlenih in se prepriča o tem. kako "lahko" (oz.lcžko) si je zaslužiti vsak lolar, namenjen za pokrivanje tovrstnih prispevktw, Nenazadnje bi se bilo pcMrebno temeljito zamisliti nad podatkom, zakaj se obstoječe obratwalni-cc vse pogosteje zapirajo oz. zakaj je med samozaptKicnimi za-sledhi vedno več samomorov. Eden od ključnih ra2k>govje prav gotovo ta, da zavezanci državi enostavno ne zmorejo več pt uravnavat i predpisanih ot>-veznosii. Prepričana sem.damevmo-jem razmišljanju in v krivični ^ ravnavi samozapt^slenih s strani naše države pt^dpira večina samozapi'jslenih, zato g<>sptxiu ministru priport)čam, da v txv doče t»nT?>tno prfkbiematiko najprej temeljito pn^uči, saj so mu zadeve očitno dokaj tuje. Samtizapi>sleni namreč ne lxv mo v nedogled prenašali javnih kritik, zlasti pa ne takrat, ko le te niso ai^mentirane, Nevenka Dajčer, univ.dipi.ekon., davčna svetovaika DDS Sioveníje Pustni karneval v Šoštanju Pustni karneval je dobra razgibal Šoštanjčanc in ljudi iz okoliških vasi. To je zanimivo zalo, ker se tatóna družabna srečanja zgodijo zelo redko. Ljudje pa potrebujemo takšna ali drugačna druženja, ki pdo pt-no dogajanje, so obkičcnisiro-ma.^no. čeprav vsi vemo. da tekstil ne predstavlja cene, katere ne bi zmogli in se odeli v lepe. zvišane predstavnike likov, ki jih igrajo. Mislim, da jc prišel čas. ko se iz siromakov ne kaže ncirčcva-ti,je brez pomena. Pust je edini pairt>n. ki mu je dovijljeno poseči v vrhove družbe negći dií* gajanja. Tudi to naj i)o kulturen in satirično začinjen poseg. Zalo pa je pcUrebno načrtno de-lo.SirŠi javnosti je treba pokaza-ti navade in običaje ljudi tega kraja, ki ne mislijo žjvcU le od rudaijcnja, pač pa ludi od turizma in trgovine. Na.ia dolina z okolico je h vedno lepa.še ima kaj pokazati turistom, ki bodo k nam prihajali. Zato je potrebna organizacija, ki bo na enem mestu pmujala vse, kar je možnih vi-deti in doživeli v icm kraju. Pa tudi v mestu kaj pastoriti za živahnejše življenje. In ne nazadnje z delom sc povrne tudi zaslužek, ki pa je mnogim še kako potreben. Janez Urbane 15. marca 2001 UTRIP 75 FRKANJE AleS Pajovic. oJlićni ccijski roki> mctaš vo, da je marsikak — ludi njegov- uspeh skril v rokah di>hrcga ťi-ziolciajjcvla. Rccimo v lokah Mileta Maksim()\1ča. ur:iJncga maserja celjskih pivovarjev. A ker ja-K>lko ne ["lade daleô od drevesa, je ludi Nfiri Maksimovjć oslal bii/u. Čeprav so ga v rokometnem Cajin^ Ciorenja pomoloma naredili zelo mladega, 17. marca naj bi slavil 13. rojstni dan. pa Miri napako z nasmehom popravlja: **Sem še mlad. kako da ne? A trinajst je zgolj podlaga. Jia katero je potem z;ipa-dio še nekaj snega.'* Marjan Kristan — Dnnilo DoboviOniL Franc Cerar, vsi Irije košarkarski navdušenci, ki so na parketu aktivni le Še za rekrcadjo, ne spustijo z oči nobene tekme tu blizu. Navdušuje jih dobra igra Eleklre, ki bi ji privoščili prodi>r v prvo Ligo. Že Ziíradi njih samih, ki so l^im nekoč tudi sami igraJi. Bratje PiKJgoršek: Mar» Jan, Jože in Peter so vneli navijači šmarškega drugoli-giiša. Ne samo med tekmo, ludi po njej, ko jo analizirajo. Zalo bodo kak nasvet lahko Jali tudi novemu direktorju kluba NK Esotcch b>jzii Plvoritcv. Ce si jih pač kdo močno želi, naj pa počaka. V Saši se jasni Ce še velja, da ludi ime kaj pove, polem bi^ v ra/vojni agenciji Saše - savinjsko-šiileškega območja, vnaprej vse bi>lj jasno. Saj je na direktorski stolček sedla Jasna. Ženska /daj podpirajo že veliko vogalov lega območja. Gor in doi V Industriji usnja Vrhnika j>ravjjo. da so se pi'ibrali. Nič več se ne utapljajo v ležiivah, Rešili so jih Šošlanjčani. Vrhničyni v lepše čase, "njihovi" Šošlanjčani na eeslo, Dei In celota Vegradovim rokometašicam tudi v prejšnjem kolu ni uspeh zmagati, čeprav so se "graJbinke'^ spopadle le z gradbeno opremo. Ni jim uspelo, ker je bila lo Jelovica. Po gobcu Nekaleri si še vedno čudmi predstavljajo novo Slovenijo. S pesljo p") gobcu, da se ne sliši re.snica. Nalezljivo Igriťci Šentvida nist^ mogli zaigrati še ene predstave svojega zadnjega dela: zaradi bolc/ni v ansamblu. Igrali so delo Politika, bť>lezen moju. Goltanje Že ob izgradnji (iok nckiileri op*">ZćuJali, daje to center. ki le golta, golta... Ob zadnji zeleni zimi in potrebnih vlaganjih je verjclno tudi novi lastnik že podobn) Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da moi^bitre reklamacije glede oskrt)e sporočajo d^uml službi Komunalnega podjetja na telefone: ENEReETIKA: 03 VODOVOD: 03 KANAIIZACUA:03 890-12-56 88-91-420 889-14-00 V primeru reklamacije glede obračuna pokličite: - 2a Individualne hiše: 03/896-11-50 ali 896-11-52 -za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 ali 896-11-48 -za Industrijo: 03/896'11-44. Pitnillll se im, ila lnio rtUaiKlje rtieiie v tliikrajleii mimn nkul Stari vici Se pogovarjata buldog in nemški ovčar. Nemški ovčar je /uprt na balkonu v drugem nadstropju. Buldog ga vabi na dvorišče: "Pridi dul-^ " Ne morem!" "Zakiij no?" "Zaprl sem r\a balkonu!" "Pa skoči!" "O, to pa ne!" "Zakaj ne?" "Zalo. ker nočem imeti tako podačenega nosa kol ti!*' Pride Bobi k zdravniku in potoži, da je zelo bolan, zato naj ga pozdravijo. "Dajte mi vašo zdravstveno izkaznico." ga nagovori sprejemna sestra. "Nimam je." odgovori Bobi. "Potem pa ne morete k zdravniku, žai mi je,^* mu odvrne sestra. Žalosten Bt)bi zapusti sprejemnico. V čakalnici zagleda Tedija in mu potoži, kaj je naro-tx'. "No problem. Bobi. ne sekiraj se, ti bom jiiz dal svojo, pa ne bodo nič sitnarili." mu svetuje ledi. Bobi se vrne v sprejemnico in tokrat gre vse kot po maslu. Sede pred zdravnika, ki pa ga takoj skrbno vpraša: "Kaj ti je, Tedi?" "Prijatelj. doktor, in to najboljši !" Se pelje krnel na vozu s k<^njsko vprego. Pa pravi kmet: "Uh. kako mi je danes vroče!" Oglasi se konj: "Ivleni tudi !" Kmet se začudi: "O, nisem šc sMa-mi, hsanka Volkovi, čarovnice in velikani Novi râziskovak:i, 11/16 Risanka Kronika TV dnevnik. Sport, vreme Tednik Prvi in drugi Osmi dan Odmevi, Sport, vreme Gibljive slike Bolezni nagega iasa: pljučni rak Novi raziskovali, 11/16 J 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Večna ljubezen, nad. 11.00 Moja usoda si ti, nad. 11.50 Milady, nad. 12.40 TVprodaja 13.10 Lepojebilimilijonar 14.05 OiroSki zdravnik, nan, 15.00 TV prodaja, nan 15.30 Oprati show 16,25 Milady, nan. 17.20 Moja usoda si li, nad. 18.15 Večna ljubezen, nad. 19.1 S 24 ur 20.00 Skrivnosti, amer, film 21.45 Urgenca, nan. 22.40 JAG, nan. 23.30 M.A.$.H., nan. 00.00 24 ur, ponovitev ttmwmU 27 aa 09,00 09.05 10.05 10.10 10,15 11 15 18.55 19.00 19.05 19.30 19.55 20.00 20.30 21.00 22.15 22.20 22.50 22.55 Naj spot dneva V mojem kožku ja pa mavrica, ponovitev Vabimo k ogledu Naj spot dneva Najspc^, ponovitev glasbene oddaje Videostrani Naj spot dneva Regionalne novice Mladi upi, glasbena oddaja Obvestila Vabimo k ogledu i Oglasi Vredno je stopiti noter-obisk v železničarskem muzeiu Zdravje Iz narave Odprta tema, kontaktna oddaja Regionalne novice Motor sport mundiai, tedenski pregled dogajanja na področju mio športa Naj spot dneva Videosti^ni SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Prisluhnimo liilni 09.00 Zverinice iz režije, 4/13 09,15 Volkovi, čarovnice in velikani, 1/13 09.25 Nallnlii 09.5S Oddaja za odoke 10.35 Novi raziskovalci, 11/16 11.30 Slovenski magazin 12.00 Neznani vojak, 3/3 13.00 Poročila, šport, vrerrw 13,40 Prvilndajgl 14.00 GolezT? naiega časa: pljučni rak 14.30 Osn^dan 15.00 Vsakdanjik in pra?nlk 16.00 Mosiovi 16.30 Poročila, špoit vreme 16,45 Zares divje živali, 16/26 17.10 Sanjska de2ela t7.4S Resnična resničnost 18.20 Dosevki 19.0 Kronika 19.30 TV dnevniK Sport, vreme 20.05 Garači,8.del 21.00 Deteljk:a 21.10 TV poper 22.00 Odmevi, šport, vreme 22,50 Gledališče Rok-Claudio Cinelli 22.55 Polnočni klub 00,05 Zoofobija: batraholotsija • straji pred žabami In krB* stačami 00.10 Zaklela dvojčka, kanadski film SLOVENIJA 2 08.00 Sirr^sonovl 08.25 Vkleospotn^e 10.00 Čez rob, 6/7 10,50 Tuja razvednina oddaja 13.05 Vstrahu. amer, film 14.35 Bitka na Rio de la plati, ang. film 16.30 Raymonda Imajo vsi radi 17.00 Čez rob. 7/7 16.00 Starting again, amer, film 19.30 Vkleospotnice 20.05 Svet mamil. 2/2 21.00 Groi Monte Cristo, 7/8 21.50 Greenhorn, r>emáki{^m 23.20 Neprimerno defo za žensko, 9/10 00.15 Slovenski jazz iz jazz kiu- baGajo 00.55 Soutti park, 23. del 01.15 SimpsonovI 01.45 Vldeospotnice 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Večna iju bez«i. nan. 11.00 Moja usoda si ti, nan, 11.50 Milady, nad. 12.40 TVprodaja 13.10 Lepo je biti milijonar 14,10 Oiroéki zdravnik, nan, 15.00 TVprodaja 15.30 Opral) show 16.25 Milady, nan. 17.20 Moja usoda si ti, nan. 18.15 Večna ljubezen, nad. 19,15 24 ur 20.00 ŠpicIjI, nad. 21.00 Garva denarja, amer. ^Im 23.10 Zlata krila, nan. 00.00 Milénium, nan. 00.50 24 ur, ponovitev Umnmn 27 sa SLOVENUA 1 06.00 Odmevi 06.30 Zgodbe rz školjke 09.00 Radovedni Taček 09.15 Pod klobukom 10.10 Tmuljčica. skivaški film 11.40 Lingo, tvigrtea 12.10 Tednik 13.0 Poročila, Spon, vreme 13.15 Mostovi 14.15 Podpiramido 14.45 Lafricain, tranc. film 16.30 Poročila, ^ort vreme 16.45 Franček. 19/26 17.05 EbbalnOkjnK9/9 17.50 Navitu 18.15 Ozare 18.20 Umetnost življenja po svetu, 13/13 1&50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19,30 TV dnevnik, iport. vreme 20.05 Pika na I 21.30 Pustne šege na štajerskem. 4/4 22.05 Frasi^, 16/24 22.45 Poročila, Sport, vreme 23.20 Sopránoví, 10. del 00.10 Ples vampirjev, amer film 0135 Vampyr, nemški film SLOVENIJA 2 09.25 Vldeospomice 10.00 Jasno in glasno 10.40 SPvsmuč.polttiň 17.25 Košartta-2.tekmaf končnice DP (Ž) sledi Hokej na ledu: f končnica DP 3. tekma sledi Dan siovenslœga roko-meta 20.05 Donne moi ta place el franc, film 21.40 Praksa, 23. del 22,20 Sobotna noč 00,20 Vldeospotnice 06.00 07.00 08.00 06.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.30 13.00 14,00 14,50 16.40 17,30 19.15 20.00 21,10 23,55 02,05 i 09.00 09.00 Dobro jutro, infomiatlV' : 09,05 no-razvedrilna oddaja 10.00 Odprta tema, ponovitev i 10,05 11,15 Vabimo k ogledu 11.20 Naj spot dneva \ 10.10 11.25 Vredno je stopiti noter* obisk v Železničarskem j 11.40 muzeju i 16,55 11.55 Videostrani ; 19,00 18,15 Nai spot dneva : 19,26 18.20 Regionalne novice \ 19,55 18.25 Športni blok j 20.00 18.30 Miš maš, otroška oddaia (3, TV mreža) 19,30 Obvestila \ 20,20 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 Romero, ameriški film \ 21.20 21.35 Regnn^ne novûe 21,40 športni blok i 22,50 21.45 Iz oddaje Dobro iutro 22.35 Naj spot dneva j 23.10 22.40 Videostrani i 23.15 Formula 1,pren. treninga Zabaviščni parlq, dok. od. TV prodaja 2ajec doigouhec in prija-leiji DruSina Zakaj, ris. serija Navihanka. nan, Šolski hodniki, nan. Šolska košarkarska liga Ameriška gimnaztja, nan. Formulai,posnetek treninga TV dober dan Bes angelov, 3/4 Močno zdravilo, nan. Primana mati, amer, ním 24 ur Lepo je hh mili|onar Finna. amer. Ilm Intervju zvampirjem. amer, film 24 ur, ponovitev Umnmtt 27 sa Naj spol dneva Miš maš, oddaja za otroke, ponovitev Vabimokogledu Romero, ameriški tlim, ponovitev Videostrani Naj spot dneva Aerobika, 2. oddaja Obvestila Vabimo k ogledu/Ogfasi 973. VTV magasin, regionalni informativni program Glasbeni labirint, oddaja z nan»inO'Zabavno glasbo Pristani (Anchor zone), ameriški film VTV magasin, pon. Naj spot dneva Videostrani SLOVENIJA 1 OB.OO iivžav 09.55 Krško 2000 - tekmovanje piňalnih orkestrov, 10,25 Med valovi 10.55 Htftan,2/6 11.25 Orare 11.30 Obzorjaduha 12.00 Uudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Pika na I 14,45 Carači,8.del 15.30 Sledi,oddajaol|Libltetj5M kultun 16.00 Čarizačimbipuranzli- mono in popn^m 16,30 Poročila, šport, vreme 16,50 Vsakdanjik in prazni 17.45 Alpe-Donava-Jadran 10,15 Razgledi slovenskih vr-hov 1S.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport vreme 20.05 ZOOM 21.40 Podpreprogo 22.40 Poročila, šport, vreme 23,00 Zgodbe o knjigi 23.10 Srezreza 00,05 Plesalka, 2en^ s tisoč obrazi - Sabine Kupter-berg SLOVENIJA 2 09.15 Vkleospotnice 09,50 Noro zaljubljena, 42/47 10 .40 SP v smuč, poletih 13,00 Košarka nba action 14 30 Košarka nbaSacramen-to:Pti^adelpliia, posnetek 16.30 SPvumet.drsanju 19.30 Vkleospotnice 20.05 fJove pustolovščine Nkxi- lasa Hulota, 11/13 21.00 Cikcak 21.35 So leta minila, 7/7 22.05 Končnva 23.05 La afhnrta eletiva. itdl film 00.35 Videospotnce 07,30 Formulaî;Kwl3Lijm- pur, prenos dirke 10.00 Zakaj, nan. 10.30 Navihanka 11.00 ŠoisM hodniki, nan 11.30 Šolska košarkarska ^ga 12,30 Mala princesa, amer, film 14,00 formulai.posnetek 16.00 Genska terapija, dokum. oddaja 16.30 Prva izdaja, nan. 17.30 Siva pol, vodi me, amer. film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Tat za vedno, nan. 22.10 Športna scena 22.55 Možzrdečimfievljem, amer, lîlm 00.35 24 ur, ponovitev Hmnmii ar 09.00 MIŠ Maš, oddaja za otroke 10,00 Iz ponedeljkove oddaje OobrojLilro 10.50 972. VTV magazin, regionalni Intonnativni pro* gram 11.10 Športni torek, športna In* forn^tivna oddaia 11.30 športni gost, gost v studiu VTV: Branko Florjanič, predsednik združenja nogometnih prvoiigaiev 12.15 Vabimokogledu 12.20 GiasbenilabirinLoddajaz narodno-zabavno glasbo 13.20 Iz sred. oddaje Dobro jutro 14.10 973. VTV magazin, reg. informativni [ïogram 14,30 12 peL oddaje Dobro jutro 15.20 Vkleostrani 17.00 Ministrski stol, pogovor 16.00 Romero, am. iilm, pon. 19.30 Naj spot, glasbena oddaja 20.30 Odprta tBma< pon. pog. 21.45 Vkleostrani SLOVENIJA 1 08.00 Utrip 08.20 Zrcalo tedna 08.40 Pod piramido 09.10 Zares divje živali. 16/26 09.35 Oddaja za otroke 10.35 Resnična resničnost 11.10 Dosevki 11.30 Návrtu 11.55 Llme^st življenja po svetu 12.25 Sledi 13.00 Poročila, Spoit, vreme 13.30 Ljudje in z^lja 14.20 Polnočnikiub 15.30 Gibljiveslike 16.00 Dotter dan. Konjska 16.30 Poročila, Sport, vrene 16.45 Mikin Makin črkopis 16.55 Telebajski 17,20 Radovedni Tačd( 17.45 Recept za Zdravo življenie 16.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.30 TV dnevnik, šport vreme 20,05 Gozdarja liiša Faikenau, 10/13 21.00 Goreinljudje 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Dominik Smole: Antigona 00.45 Reoept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 09.25 Vldeospotnice 10.00 ćezrob,5/7 10.40 Grof Mome Cristo. 7/8 11.30 Tv prodaja 12.35 SvetmamlL^2 13.25 C3kc>de pa še ni znana. Malo pred IV. uro, je nekdo nćunernozazgal zapuščeno vozilo zastava 101 ob cesti Velenje - Hrastovec blizu Velenjskega jezera. Ogenj so pogasili gasilci POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE strirano cn(x>sno prikolico, naloženo s peskom, pripeljiil iz smeri 7era proti Radmirju. Med vožnjo po strmem klancu nav/doL jc izgubil nadzor nad traktorjem, ter v ostrem desnem ovinku zapeljal izven vcrzišča v potok Gračnica. Vernika so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotiivili. da se je v nesreči hudc) poškodoval. Raziskani vlomi v solo v Lučali Micisli postajo Moziije in Urada kriminalistične služl>e Policijske uprave Celje so v minulem tednu opravili .šiiri hišne preiskave na območju Mozirja. Ugotovili $o, da naj bi tO. junija lani v Osnovno šolo LuČe vlomili štirje domačini, stari med 19 in 22 let. Odnesli so manj k) kovinsko b!agajno,vkalcri je biio 120-(K)0 tolarjev gotovine, videorekorder in videoplayer. Denar so si po vlomu rtïzdelili, vitk^orekorder in videoplayer pa so čez nekaj dni pr<">-dali. 29. ianuarja letos je bik) v lo šolo spet vkîmljeno. Vloma je osumljen najmlajši iz skupine, I9-letnidomačin, ki naj bi odnesel osebni računalnik z monitorjem, tipkovnico in miško, teleťon z ISDN priključkom, toti^aparat in kamero. Večino ukradenih predmetov so policisti našli v starejši hiši, k. 10. marca, ob 4,30, .seje na lokalni cesti v nase- lju Breg pri Polzeli, zgodila prometna nesreča, v kateri seje ena oseba hudo telesno poškodovala, ena pa lažje. 23-letni B.G, iz Polzele je vozil osebni avto iz Brega proti Polzeli. V ostrem levem nepreglednem ovinku je izgubil oblast nad vozikam in zapeljal desno s ceste ter trčil v drevi^. Pri nesreči se je 19-lelna sopotnica L.E iz Polzele hudo telesno poškodovala, voznik pa lažje. Gorelo v Podvrhu v torek, 6. marca, ob 19.45, je pri.šlodo požara na starejši .stanovanjski hiši last S,E., v Podvrhu. Kot kiiže je zagi'^relo zaradi tlečega delca, ki je med kuricnjem padel iz peči na trda goriva. V nepť.')sredni bližini peči so bila naložena drva in ostal vnetljivi material, ki se je vnel, ogenj pa seje r ber še k. "V naši lepi deželi se je v zadnjem času zelo razmahnilo turno smučanje. Zal se večina gornikov, ki jih veseli turna smuka, ne zaveda, da je treba zanjo imeti popolno alpinistično znanje in opremo za gibanje po gorskem svetuvzimskih razraerah. Velikokrat so dogaja, da ne znajo oceniti razmer, obenem pa nimajo prave opreme, niti derez in cepina, zato pogosto pride (Jo zdrsov turnih smu6jrjev, seveda tudi ostalih planincev. Gibanje v gorah v zimskih razmerah je zahtevno in nevarno z več vidikov. Najprej je to kratek zimski dim z nizkimi temperaturami, gibanje otežujeta tudi visnk sneg in nCCORD. l€G€ND, CR-V. CIVK, HR-V NOVI CIVIC k(it(i že v solonih led Če ob tem gornik nima prave opreme inje povrh vsega še brez prave opreme, se hitro zgodi nesreča. In to največkrat v p<3poldanskem č^isu, ko planinci sestopajo v ilnlino, to dejstvo pa povzr<^a veliko pre^avic gorskim reševalcem. Ob kratkem dnevu nam pogosto ostane zelo malo časiu da bi organizirali reševa- nje s helikopterjem, zato moramo reševali klasično, kar reševanje samo bistveno podaljša." Cfore st^ lepe in prijazne, poleti in pozimi, znajo pa kruto kaznovati podcenjevanje svoje zahtevnosti in nevarnosti» kar predvsem velja za njihove nepremišljene in lahkomiselne obiskovalce. UGODNC MOŽNOCTI HNRNCIRnNJft NDKUPni HR-V 1r6 GRRNDC 4kolesAÍ po90fi< eUhtre pdli^IrAAS M vere. ftz zrúiňú vrec«, klIffiQ^skft * DAAILO 4X zimske gume z fllU plolisci In cent.ioiilepofije Solen Velenje, Prešernove el. Mt 01/ 898 47 1Í Solon In servis Slovenj 6rode< (el: Ot/ 881 ti 00 V zadnjih tednih so gorski reševalci lair nekajkrat reševali ponesrečene turne smučarje, ob zadnjih padavinah pa še posebej opozarjajo vse morebitne smučarje. V visokogorju se je namreč snežna odeja mt>čno otlebelila. zalo je za nepremišljene še toliko več nevarnih pasti. mjp 18 SPORT IN REKREACIJA «»^cas 15. marca 2001 Rudar - Koper O : O So se včeraj odolzili za slab začetek drugega dela Domaći gledalci, ki so znova v skromnem .številu prišii na otvoritveno tekme» druge^ja dela prvenstva v Velenjiiv so hill dvjknat presenećeni. Najprej pred /avetkom. ko so morali /a vsli»piilce odšteli kar 1500 tolarjev (50 odstotkov već kolje* setii) in nato nad tem, karso prikazali''njihovi'* igralci. Tek' meca sta s« mzSla bre/ /advtkov - 0:0. Vcrjeîno bi marsikalcri drugoligaS Xiimeril, Ćc hi njihovo igro primerjali / drugoliga^ko. Da so sc i/ognili popolnemu polomu, sc morajo zahvalili svojemu vratarju Laliću, Ici je nckajkrai i/vrslno posredoval in predvsem nesprclncmu igralcu Kopra Jakominu, ki sc je kar dvakrat /(i;i5cl "iz oći v oči*' z velenjskim vraiarjcm. Prvič je ustrelil mimo vrai, dru-gić sť je nadvse izkazal LaIiĆ. Velcnjêani se nekoliko bolje zaigrali le na začetku drugega poićasa. To pa so bili le kratki prebliski v njihovi igri, kol na primerv53. minuli. Spasojevićjc izvedel prošli udarccz2i3 m nekoliko z leve sirani, eden izmed igralcev Kopra je žogo nespretno zadel in jo lik ob levi v ral niči poslal v kol. Nalo pa so spol igrali kol v prvem delu-slabo, nepovezano, nezanimivo. Izjema je bila le 78. minuta, koje Deli s petih melrov streljal z glavo, vendar je bil gosiujoći vralar na pravem mcslu. Vzad-njih sekundah lekme pa seje znova izkazal Lalić,koje ubranil nevciren udarec nekdanjega Rudarjevega igralca Jermanifei s pnblii^no 21. melrov Rudarjev irener Toni Ibma/ic je najbolj jedrnaio (xxnil igro svojih igralcev / naslednjim stavkom: " LaIiĆ nas je rešil sramotnega poraza. Upam, da st^ igralci dojeli, da lako profesionalci ne morejo igrali." Vćeraj si» *'riidarji'' v prvi polfinalni tekme slovenskega Aten Mujanovič • kdaj njegov prvi spomladanski prvenstveni zadetek!? pokala }*cjstili Olimpijo, v soboto pa budo v (>r%enst>'eni tek-mi }*o.st<)vali v Mariboru. ■ vos NK Esotech Šmartno Štejejo le točke v uvodni tekmi pom-1adanskei*ii dela prTen.st\'a so ni»^omefa^i ^niarske^a Es« <»techa prestH v soboto in ne, odvisno od števila ekip. V ntsklso. prav tako itdKlH» tlo 12.WK bi> v Rdeči dvora»! 8. odprto prven* &tvo »I ruk^cati^ki^ ki iHido igrak* v enotni kai^^oriji. f r 1 km . 'i Á ti^ mM t /M, ^ RK Gorenje Naporen teden Kokonietaši (îoi%nja so v 15. prvenstvenem krogu v velenjski Rdeči dvorani popriČakovai\|u prema }»a I i Veliko Nedelje», l/id je hil 25: 20. vendar niso blesteli vseh šestdeset minut. /ačeli so izvrstno In v 18. minuli vodili že z y : 2. in bilo je pričakovali nezanimivo nadaljevjuija. A je bilo precej drugače, za kar so po.skrbcli sami. Po prednosti osmih zadetkov po pr^^em polčasu, ki sojo pontrvili^ po dobrih desetih minutah nadaljevanja, st) Velenjčani zaigrali zelo brezbrižno. Borbeni in agresivni goslje so lo s pridom izkoristili in vse bolj zmanjševali razliko. Ik je deset minul pred koncem znašala le Se dva /adelka (21 : 19). ledaj je najboIjSi domači strelec Rulenko, ki kar enajst minut ni dosegel zadetka, dvakral zadel in vodstvo piftňšal na štiri (24:20)sjalK'§tiri minute pred Vid Kavtičnfk in Luka Dobelšek • navdušujeta koncem. Nato so domači nekaj sekund imeli dva igralca manj, vendar so dobili žogo in kapetan Plaskan je s sedmih metrov postavil končni izid tekme 25 : 2U. ,hilri, v petek. b*i (iorenje v prven.st^eni tekmi oh 19. uri ]*os-tilo Inles. v Gorenje - Termo Skofja Loka 24 : 23 (14 :14) RokometaSi (iorenja §e naprej zmagujejo v pokalnem tekmovanju. V lorek zvečer so tudi povraini tekmi premagali 'lermo iz Školje Loke ( v gisieh stí zmagali M) ' 25) in se uvrstili n»i ikk'p-ni lumir četverice, ki bo morda celo v Rdeči dvorani. ■ vos ZRK Vegrad \ \ i ^ Slovo do prve lige V I. /enskl rokometni liui so konec mimik^a te<]i>a ekipe (razen tistih, ki imajo še »lostale tekme) odi)*riile /adnji prvenstveni kn)^. I^jmlke velenjskei^a Ve^nida s<» v svoji dvonuii izgubile (tekma je bila v petek) z Jelovico z 20:29 in se tudi unidno po.vlovile od prve lige. Z igro proti Jelovici v prvem polčasu so Velenjčanke poir-jevale. da si za slovo vendarle želijo zmagati, dobro polovie(3 nadaljevanja pa so siimonemt^no spremljale hitro igro gostij, ki so z delnim izidom 10: 1 ušle domačim za devet (16: 25) in visok poraz je bil neb,be?cn. Že pred to lekmoje bilo znano, da jih tudi morebitna zmaga proii Škofjcločankam nc more re.^iti izpada v l.B ligo. Sicer pa je morda za močno pomlajeno ekipo, za katero so v drugem deîu igrale v glavnem mladinke in kadeiinje (proti Jelovici Sla bili v ekipi od izkušenejSih in nekoliko starejSih igralk le Stes'anovičeva in Nojinovičeva). to morda celo bolje, da si naberejo izkušnje. Ukrali pa je ludiJ^cčas.da seklub organizacijsko in finančno nekoliko Irdneje postavi na noge, če ljubilelji te ženske igre belijo, da dekieia Še kdaj vidijo igrali med najboljšimi slovenskimi ekipami. Cîlede na to, da je Vegrad še vedno eden izmed njihovih pomembnih pokroviteljev, kakopakpričakujejopomembno podporo tudi od nt>vega vodstva tega podjetja. Državni naslov so /nova osvojile Krimovke. ki imajo 52 točk in dve tekmi manj, druue so dokaj presenetljivo Pi-nmčanke. na tretjem in četrtem mestu pa sta trenutno Olimpija l25) in Žalec (22), ki pa imata vsaka še po eno ne4>di}^rano tekmo. ■ vos Kdaj znova med najboíjše? 15. marca 2001 SPORT IN REKREACIJA 19 Atletika Jolanda šesta na svetu Zďdnjť dni prejšnjeuu tiKinaJť bílo v p<»rtu}>a1skí Lí/Ooní dvonmsk« svetovno atlet.sko prvenstvo, vsekakor vi^ek ltto^njť(lv(>r»n&kťSť/one. Slavensko zastopstvo je i^telo sedem atletov in atletii^j. ki Je v celoU izpolnilo pričakovanja« kiir posebej vetjsi /a atletinje in njihove štiri Finalne nastope. Vodst\< ».slovenske reprezentance ob tem poudarja. da so finalni nastopi m slovenske razmere enaki medalji. To velja posebej yh VcIcnjČanko Jolando ť'cpíak v leku na 80U mclrov. Po sijajnih ickili v letošnji sezoni» dvakral i/boljSanim dr>rabila preveč moči, kol je kasneje povedala, /a velika tekmovanja vsekakor velja, daje boIjSe finale brc7 državnega rekorda, kot rekord brez finala. Najbolj pomembnoje mesto- in Jolanda C'eplak je šesta na svetu, njen čiis pa Sele prihaja, kar potrjuje tudi izvrstna leicwnja dvoranska se/ona. Jolandi torej veljajo najlepSe čestitke! ■ Jp, vos OK Šoštanj Topolsica KK Elektra Sedai za napredovanie v prvo ligo V /jtdnjem krouu rednega dela I. B SKL so košarkarji l£lektre v sv(» mesto na lestvici. Z98;K4 so premagali Banex in }>a izločili iz prve četverice. v prvi četrtini so i>ostan-jski košarkarji povedli z desetimi točkami prednosti, v drugi je razlika narasla kar na trinajst (52 : 39). V lem deluje bil zmwa izvrsten Riz-man, ki je vseh pel Irojk dosegel v prvem polčasu. Kljub visokemu vodstvu domačinov se borbeni Konjičani niso predali in do polčasa zmanjšali razliko na sedem, 'llidi drugi del so začeli div bro in se preko razigi anega Ravniharja približali na zgolj iri točke zaostanka. Krizo Elcktre je s trojko prekinil Božič, razigral se je tudi Tajnik. Zadnjo četrtino so g(xstitelji začeli odlično, z delnim izidom 16 : 2 so si priigrali kar triindvajset točk prednosti (88:65). Vzadnjih minutah je gostom le uspelo razliko nekoliko znt^ati. Prve štiri ekipe na lestvici bodo sedaj igrale novti ligo -vsaka z vsakim po dvokrožnem sistemu. Vse tt^kc iz rodnega dela prven- stva se štejejo naprej. Lestvica je sedaj takSna: Koper 38, Eleki ra 37, Maribor 36 in Jurij Plava laguna 34-. Prvi nasprotnik Elektre bo Jurij. Točen datum srečanja Se ni znan. Oe se bo Krka lelekom uvr.'vtila v nadaljnje tekmovanje v Suproligi. bo Elektra igrala z Jurijem v domaČi dvtirani v soboto, 24. marca, če Krka izpade, pa že v sredo, 21. marca. Zmagovalna ekipa se bo neposredno uvrstila v ligo Kolinska, drugouvrsčena pa se bo za napredovanje pomerila s predzadnjo iz prve lige Andrej Bt>^.ič, igralec Elek- tre: "Z dosedanjim potekom prvensiva smo zelo zadovoljni, še posebej s prvim delom. V drugem delu je predvsem ikoda domačega poraza s Hrastnikom. Će bi zmagali tudi listo tekmo, bi lahko bili sedaj prvi. V nadaljevanju ne bo več lahkih lekcm. Doma bi morali zmagati vse tri, koga pa bi lahko presenetili ludi v gosieh, da bi si zagotovili vsaj drugo mesto. Pi>irebovali bomo ludi nekaj sreče. V zadnjih tekmah pa smo dokazali, da lahkoz dobro obrambo premagamo vsakogar." ■ Tjaša Rehar Bil je to pravi derbi Številni ljubitelji odbojke v Šoštanju so od derbija med vodilnimi domačini in tretjcuvr^cnim Triglavom iz Kranja veliko pričakovali, igralci obeh mo.4iev pa $o njihova pričakovanja potrdili. Tekma je bila vseskozi na visoki kakov<^slni ravni, saj Sla bili obeekipi^xJloČeni zmagali, to pa je uspelo Top>lčanom. ki soslavilis3:0(24,23,23). Ob izenačenih izidih pi>sameznih seUw velja povedali, da so bili v vseh končnicah domači boljši in predvsem bolj zbrani, kar jim je prineslo zaslu:?eno zmago. Nove ti^čke jim Iri kroge pred koncem na široko c^dpirajo vrata v prv<^ državno ligo. Doslej so namreč zbrali 50 točk, dru^ Žužemberk zaostaja za štiri, tretji Triglav za de ve t. Čel rt i MislinjČani pa že za celih 17, pravv Mislinji pa bodo odbojkarji Šoštanja IbpoLŠice gasto vali v soboto. ■ Robi Hugovntč NK Usnjar Želijo obstati no vrhu v snliolo lx>do oživela tudi igrišča v tretji drziivni li|>i. V je* senskcni delu so nugomctasi .šoStanJski'fia llsnjarfa premočni» (osvojili pr>'o mc.sti>, Id ga hVijo zadržati (udi na koncu prvenstva. S(» se na zahtevno naioj^o dot>n) pripnivili? "Ne glede na težke razmere zaradi igri.^ča so igralci tidlično telesno pripravljeni, malo drugače pa jc z uigran;»ljo. Nismo namreč odij^ali v.seK načrtovanih prijateljskih tekem, saj je nekaj tekem odpadlo zaradi slabega vremena in ostalih "zadev" v Sc)§ianju. Zato bi se rad z-ahvalil velenjskemu Rudarju, ki nam jv' om^)gt>čil igranje na igrišču v Mrahi-movičin S ulj ič. enako pa je registriran tudi vratar J ah ič, ki se je vrnil iz Šentjurja, ta jc namreč zaradi tlnančnih težav prenehal tekmovali. Mnrda bodo ti igralci pomladi manj na voljo U&iijaçu, saj so pridobili izkušnje in jim biiveijeino trener Rudarja Toni Tbmažič popi itre-bidal več priložnosti Voadur ob lent ne lamamo, loje v resnici naš u^peh. Naiva (wniwna naloga namrečje.da jih pi>niagamo iispo«^'>bílí. da hi čim prej zaigrali/a Ru^larja.če je iciuu tako, svojo nalogo opravili, itnan^o pa scved« še druge fante, ki biKlo dcilnli svojo priložnost. " ?r\o mcsîLî tudi na koncu prveiwtva vjieeno ostaj» k^sn fanti pripi'avljali ziilo, da osvojimo prvo lueiiio. ni pa zaradi tega nobenega pritiska. Ziivcdati se namreč morama da kv gistika v So^iasiju ne ustreza niti trcijeliga.^kemu tekmovanju, kaj Jele zahtevain druge lige. Drugače rečeno, žc za tekmovanje v tretji ligi bomo morali marsikaj popravili. pcHcn^ pa bomo razmišljali naprej." pravi Marjan MaijarKwiC, Uvudnu pomladansko lekmo ImkIí) Soi^tanJĆHni odíjjnili v sfilM>to na svojem 1gri!>ču. t^llihfivnasprofiitk Im ekipa Krškega, tekino pa IxkIo Mlčeli oh t5.«: Vepriid - Jelm icii 20:29 (15: 15) Vepradi Rusmir. S. V. Btijlkovič. Bu-bik2,Nojimwič l,Omer(Wič 1. Strm^k 7, Vuk, Rozman. Stevanovič 5, llalilovič I, Avber^k. Li^a Si.Mobil, 20. Rudar - K<»per 0:0 Rudar; Lalič, .Ie$eničnik tlûrk), Podvinski. Beli. Sum-rik, Sulejmanovič, Plesec. Spasojevič. BoSkovič (Br-lenii), Ooriek (Mujanovič). Lavrič. Dru^a SNL, 16. kroi*: Esolech S murino - Fer-otenn C'enter M 2 : 1 <0 : i) Esotťeh: KaliSek» Purg, Borvtnar (Dlaga). Vedenik, Mvmik, Bingo, Repovž, Kraljevič, Arlič, Mujakovič (Zkxlej). Smajlovič(Ki>run). SuelchO:l-§irec(45). 1 : I - Mujakovič (62), 2 J I -Repiïv;(84.11 m). Prva B SKL, 22. Eiektra - Banex n : H4 (31:23,21:22,20:18.2(ii2i) ICtvktni: Brinov^ek. Ko-vačevič 1. Ruprehl 1. Rizman Tajnik 2!, Vugdalič 19, Maličevk^ 1. Milič X Bo?jč \5. Nuhanovič 5, Karlo 6. Dru«» DOLs mo.$ki 19. kn>«; ŠošEanj 1<)|)(>l^iC2i • AsKec 'In«lav3:0 (24,23,23) So' sporti in rekreacije i/ vxe na/arske olnine in iy>'en nje, ki.|(» 2e {»"idno polnijo; se>'eda tudl m vse, ki /elijo razvedrilnih in sonxlníh priredile^; saj jedvoranii večrLiineRsk!t. Dvorana je torej zii/ivela, slovesnost z untdjio cîivoriivgo pil bo IZ apKla, ki") v Nazaijah pričakujejo vist-)kc gi^iie. med njimi ludi predsednika države Milana Kučana. Piva šp^irtna pdivtlilev v dvorani bo juiri, v pe-lek, ko se bosUi Ijubilel-jem rokometa predstavili rokomelni ekipi C elje Pivoti cIo))ro upirala ekipi in po xelo ixefiačeneni dvoboju i/^uhliu s 6: 4. VdcnjCřtni so cclo vodili s 4 : 3, a so na koncu Ic morali pri/naii prcmoC Prckmurccv, za kalcrc naslopa ludi J Irvat Ncvcn Karković. Uroš Sla-linšck. ki ic dni kol rcprezcn-tanl. Slovenije nastopa nave-iikem mednarodnem Pro lour lumírju v /agrcbu, je zmagal dvakrau enkrat jc zmagal Jure Siaiiniek» brata Slatínik^k pa sla Inla aspežna tudi v igri dvojic. Ekipa ERE je pred nadaljevanjem prvenstva irc-nuino na sedmem mestu raz-predelnietí 1. državne namizno!« niákc lige. Na 3. odprltm lumiiju za kadeIc sla v nedeljo, 11. marca, v Ljubljani naslopila ludi mlada Člana NTK ERA Tempo Velenje Tamara Jerič in Miha Kljajič. Miha je osvojil drugo me.sto v svoji prcdtek-movalni skupini. Tamara pa je po zmagi v prcdlckmovalni skupiniizgubilašelev eclrfi-nalu in se uvrstila med osem najboljših igralk na tem tekmovanju. Kegljanje •••••»••«••••»•a« Oba derbija Šoštanj-čanom Soštanjski keuU^^i v kar.vo vodilni gostje izkoristili in na koncu zasluženo zmagali. V naslednjem krogu bodo Ša^lanjiani znova gosiovali v štajerski prestolnici, tokrat pri scdmouvrščcni Lokomotivi. Soslanj: S. Fidej 86U (I). Glavič 868 (0). Križovnik 833 (0) Arnuá 794 (0), L. Fidcj 9i2(l)Jiasicie001 (1). V medobčinski ligi sta se v Šaptanju sestali vodilni ekipi Šaptanja in Ljubncga. Srečanje je odločalo o naslovu prvaka, dobili pa so ga gostitelji s 6 : 2 in 4866 : 4774, v naslednjem krogu pa bodo Šošlanjčani gostovali v Celju pn Komcelu. Hkraii bodo v Celju gostovale tudi Šoš-lanjčanke, ki se bodo v na- slednjem krogu druge lige sestale z domačim MinHcksom. Atletski mnogoboj Učenci in dijaiti za državne naslove v solK>to, 10. marca, je AK Drezice v Celju izvedel erne, študent univerze v San Diegu, je |)o operaciji tetive uspešno nastopil v Los Angelesu. Vic?kih razmerah jc na 110 m z ovirami dosegel soliden čas (14/>3) in izpolnil normo za vseamerLško prvenstvo, v stjvanju krogle pa je dosegel osebni rekord ( 13,09). To so lepi obeti za začetek, saj ga čez Štirinajst dni čaka tekmovanje v deseieroboju, ki je njegova paradna disciplina. Rokomet Mladinci in kadeti premočni Mlajše selekcije Gorenja so konec tedna odiunile pet te-kem in štirikrat zmagale. Mladinci so v gosteh premagali Cimos Koper z 29 : 21 (13 : 13), strelci pa so hili: Luka Dobeli^ek in Knvticnik po 9, HaliloviČ 3, Jure Dobe Išek, M i lija Š in MijaCoviČ po 21er Rudar in .Škrinč po L Kadeti so gostovali v Krhkem in po sijajni igri v drugem polčasu zmagali s 26 : 11. polčas pa so presenetljivo dobili domači s : 4. Strelci: Jure DobeEek 8, Kovačevič in Goljuť po 4. Rutar, Ramšak in Rok Golčar po 2, Škrbič, Kahrimanovič, Ban-dalo in KavtiČnik po 1. V tekmah z vrslni Velike Nedelje so starejši dečki Gorenja zmagali s 26: lLmlaj:>i dečki A z 20:11, mlaj.îi dečki B pa so izgubili- Šolska košarkarska liga Livada spet med najboljši mi Pretekli teden so ekipe v SKL da>, povratne pa IxhIu 21. marca. OŠ Livada je v osmini finala obakrat premagala OŠ Olge Meglič Ptuj; v gostch s 67:57, doma pa z 79:60. Njen čelrlfmalni nasproinikje OŠ Tabor 1 Maribor. Uvrelitevvčelrllinale pa ni us|^la dijakom ŠC Velenje, Vrstniki Srednje ckonom.ske §olc Celje so bili v Velenju boljši z 90.80, v Celju pa z 78:75. Alpsko smučanje Vendarle nekaj tekem l.«tošnja /ima ni hil naklonjena smučarjem, zato tudi treningi in tekme ne p<»teka-jo po načrtih. Po velikih težavah in tHipovedih so konec minulega tedna le uspeli izve* sti nekaj drâvnih tekmovaiý. na katerih so dobre uvrstitve dosegli tudi člani SK Velet^je. Cicibani so tekmovali v nedeljo v Kranj.çki gori tekmovali v veleslalomu, lomai^ S(5vič jc bil 4- Vid Osterc 10., pri ci-cibankah pa sta bili Nastja Lesnik 12. in Barbara Bračič 16. Prav tako v nedeljo so sc v vele.slalomu na Krvavcu pomerili starej.^i dečki in dckli-ce. Med Velcnjčakami je biLa s mestom najboljiU Tina Zager, Špela Ostereje bila 9., Ines VrabiČ in Anja Višček3U. Smučarski skoki ■ V Mislinjca ni odlični V avstrijskem liisenertzu sta hili dve tekmi za alpski pokal v nordi,|ski ko ml m na-c\j1, na katerih sta nastopila tudi člana SSK Mislli^ia De* jan Plevnik in Anže Obre/a. Plevnikje hil na obeh tekmah deveti, najmlajši med vsemi 72 komhinatorci ()l)re-za pa je bil 32. in 40. V nedeljo sta bili na Krvavcu šc dve tekmi za slovenski pokal v smučarskih skc^kih za mladince do 15 let. Med 63 skakalci jc bil Anže Obreza iz Mislinje čolni, peti je bil GaSper Juvan z Ljubnega, Mislinjčan Dejan Plevnik osmi, najbolji>i med Ve-lenjčani fja je bila na 28. me-siu Igor /i^.ek. Ekipno je zmagal Triglav, Velenjčani so bili sedmi. Mis-linjčani pa zaradi premladih f^l^wifíll ■âiÛUÎ (!) skakalcev za to kategorijo nLS(3 mogli nastopili. cd9siMo ^áz9£uuii vasnič. 0.9. KRS VELENJE, d. d.. VELENJE Prešernova cesta Velenje iro račun: 5280D<601-26180 Davčna številka: 68234317 Matična številka: 5675332 Na podlagi določil 8. člena statuta KRS Velenje d.d. objavljamo nerevidirane računovodske izkaze za leto 2000. BILANCA STANJA na dan 31-12. 2000 {v tisoč tolarjev) 31.12.2000 31.12.1999 SREDSTVA 523.674 461.942 A. Stalna sredstva 490.444 439.740 1. Neopredmetena dolgoročna sredstva 5.722 5.566 II. Opredmetena osnovna sredstva 482.200 433.948 III. Dolgoročne finančne nalo be 245 226 IV. Popravek kapitala 2.277 B. Gibiliva sredstva 33.230 22.202 1. Zaloge 625 2.136 III. Kratkoročne terjatve iz poslovanja 31.369 18.921 VI. Kratkoročne finančne naložbe 715 V Denarna sredstva 432 1.145 Vi. Aktivne časovne razmejitve 89 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 523.674 461.942 A. Kaaital 482.154 440.308 1. Osnovni kapital 326.520 104.486 III. Rezerve 6.698 1.913 IV Preneseni dobiček ali izguba prejšnjih let 2.497 V Revaícrízacijski popravek kapitala 147.330 330.567 VI. Nerazporejeni čisti dobiček ali izguba poslovnega leta 1.606 845 C. Oolaoročne obveznosti Iz flnan€ífanía 8.310 D. Kratkoročne obveznosti iz financiranja 6.000 5.523 E. Kratkoročne obveznosti Iz Doslovanla 27.210 10.446 F. Pasivne časovne razmetitve 5.665 Različica II IZKAZ USPEHA za obdobje od i. januarja do 31. decembra 2000 (v tisočih tolarjev) Leto 2000 Leto 1999 A. Čisti orihodkl iz Drodale 121.736 101.445 D. Kosmati donos iz Doslovania 121.736 101.445 E. Stroški blaaa. materiala in storitev (77.244) (60.475) 1. Nabavna vrednost prodanega blaga - (137) 2. Stroški materiala (9.824) (3.263) 3. Stroški storitev (67.420) (57.075) F. Stroški dela (18.8141 (15.257) 1. Stroški plac (11.800) (9,823) 2. Stroški socialnega in pokojninskega zavarovanja (1.904) (1.607) 3, DrugI stroški dela (5.110) (3.827) G. Amortizaciia neooredmetenih dotooročnlli sredstev in opredmeteniti osnovniFi sredstev (19.9221 (16.986) K. OdDisi obratnih sredstev (1.3001 (3.897) I. Druai odhodki ooslovania (1.4831 (519) J. Dobiček Iz ooslovania 2.973 4.311 N. Prihodki iz obresti In druai orlhodki od flnanclrania 1.301 272 Prihodki od financiranja 1.301 272 R Stroški obresti in druai odhodki financirania (2.7581 (3.017) Odhodki financiranja (2.758) (3.017) R. Dobiček iz redneaa delovanja 1.516 1.566 S. Izredni orihodki 140 602 S. Izredni odhodki (50) (1.323) T. Celotni dobiček 1.606 845 Z. Čisti dobiček ooslovneaa leta 1.606 845 KRS Velenje d.ct. Direktor Slavko Kořeníc 15. marca 2001 »«Hias ZANIMIVO 21 HOROSKOP oven OÔ 21.3, Ô0 21.4. Pomlad bo silila v deželo, vaše počutje pa bo tudi povsem pomladno. Na trenutke boste pozabljivi in raztreseni, a boste pri tem delovali prav simpatično. Imeli boste precej razlogov za dobro voljo in smeh, saj se vam bo uresničilo kar nekaj želja, ki niso od včeraj. Partner bo razumevajoč, vajin odnos pa se bo _v naslednjih dneh še utrdil._ Bik OÔ 22.4. ÓO 20.5. Veselili se boste vsakega dne posebej. In prav vsak dan vam bo pomenil veliko, saj boste uživali v delu in prav vsem, kar boste počeli. Nikar si ne pustite pokvariti takšnega razpoloženja. Nekdo od sorodnikov se bo namreč močno trudil, da vas spravi na rob potrpežljivosti. Ugriznite se raje dvakrat v jezik, preden mu boste v jezi povedali, kaj si mislite o njem._ ÓVOJČkA OÔ 21.5. ào 21.6. Ta konec tedna bo naporen. Najprej se boste, hočeš, nočeš, morali z mislimi in spomini vrniti v preteklost. To tudi tokrat ne bo prijetno. Potem vas čaka še nekaj presenečenj, ki bodo prav tako precej boleča. Zato si vzemite čas zase in za Iskrene prijatelje, ki vam bodo znali stati ob strani. Sploh partner bo naredil ve-liko za vas in vam znova dokazal, koliko mu pomenite._ RAk OÔ 22.6. 60 22.7. Skrbelo vas bo vaše zdravje. Kljub temu se boste zadeve lotili povsem napačno, saj se boste le utapljali v skrbeh, do zdravnikov pa ne boste šli zlahka. Tokrat bi bilo bolje, da to naredite. Sploh, ker je pred vami nekaj stresnih dni, ki pa se, seveda, tudi tokrat ne bodo vlekli v nedogled. Energijo vam bo dajala družina, pa tudi prijatelji, ki si bodo v naslednjih dneh res vzeli čas za vas. Povsem nesebično. OÔ 23.7. ÔO 23.8 Nekdo bo od vas zahteval veliko več, kot ste pripravljeni storiti. Ostali boste načelni, čeprav se zavedate, da boste že kmalu občutili posledice. Pri tem se boste sicer upravičeno zamislili. Zadnje čase si ne pustite soliti pameti in tudi ne sprejemate idej drugih. Večina vas takih ne pozna, zato je začudenje okolice upravičeno. Zdravje bo povprečno, kaže pa, da boste zaradi neredne pre-hrane imeli nekaj težav z želodcem._ ÔeVICA OÔ 24. 8. ÔO 23. 9. Pomlad je vaš najljubši letni čas, zato boste v naslednjih dneh polni energije. To ne bo veljalo za vašega partnerja. Nič čudnega ne bo, če se boste umikali od doma v krog tistih, ki bodo znali ceniti vaše ideje in energijo in jo tudi pozitivno izkoriščati. S partnerjem pa nekaj dni raje ravnajte v rokavicah, saj ni vredno, da bi se vajini odnosi zaradi različnih počutij skrhali. Če boste težave reševali strpno in z nasmehom, bo šlo veliko lažje._ tehtniCA OÔ 24. 9. ÔO 23. 10. Trudili se boste, da bi rešili kar nekaj poslovnih zadev, ki vam načenjajo živce, čeprav ne bo šlo cisto P JI 9 gladko, se bo ta teden klopčič pričel odvijati. Pozitiv-no. To vam bo dalo novo energijo in pot navzgor se bo začela. Tudi počutje bo iz dneva v dan boljše. Sploh, ker boste veliko prostega časa preživeli na prostem, v naravi. Tam, kjer se zelo dobro počutite, kajne?_ ŠkORpiJOn OÔ 24.10. ÔO 22.11. ^ se bo že zdelo, da gre vse narobe, se bo izka- ^C zalo, da je vsako slabo za nekaj dobro. Čeprav tako pravi star ljudski pregovor, sami nikoli niste razmišlja-li v tej smeri. Zadnji dogodki bodo prispevali k temu, da se bosta s partnerjem še bolj zbližala. Iskreni pogovori bodo odgnali meglice dvoma, ki so se zgrnili nad vajino zvezo, ker sta imela premalo časa drug za drugega. Spoznali boste, da je družina vredna več kot vse ostalo. stRelec OÔ 23.11. ÔO 22.12. Zalomilo se vam bo, ko boste čustva povezali s službenimi interesi. To se vam zna že kmalu maščevati. Zato pazite, kako čuvate skrivnosti, ki niso za vsako uho. Ker bo v službi še nekaj časa napeto, bo najbolje, če molčite in nič ne komentirate dogodkov okoli vas. Nikar pa ne mislite, da boste lahko skrili čis-to vse. Ko vesta za skrivnost le dva, je namreč že preveč._ kOZOROQ Op 23.12. ÔO 20.1. Že nekaj časa si želite spremembe na delovnem me- ^^^ stu. Čutite, da ste s svojim delom dokazali, da si za-lužite več in bolje. Zna se zgoditi, da tega tisti, ki bi mo-—^ rali, nočejo opaziti. Zato boste verjetno razmišljali ^^^ I tudi o menjavi delovnega mesta. Pri tem pazite, s kom in kako se boste o tem pogovarjali. Šele, ko boste nakazali, da boste morda odšli, vas bodo začeli ceniti. Lahko pa tudi, da vam bodo to hoteli preprečiti._ VOÔHAR OÔ 21.1. ÔO 19.2. —^ I _ Postajate napeti in rahlo tečni. To veste tudi sami. ^ Želite si pač, da bi se vam v življenju dogajalo več pri-— ^ jetnlh in zanimivih reči, sploh na čustvenem področju. ^PBH ^ Za naslednje dni ne kaže, da bi se lahko kaj spreme-nilo. Vse pogosteje boste zato sanjarili o nekom, ki ni vaš, dobro pa tudi veste, da bo težko vaš. To bo bolelo, a razum bo prevladal nad čustvi. Pa ne čez noč. RIBI OÔ 20. 2. ÔO 20.3. Nekaj zelo težkih dni je za vami, vendar se bodo vremena razjasnila in spet boste zadihali s polnimi pluči. Finančne težavice boste nepričakovano rešili, tudi večji nakup, ki ga že nekaj časa načrtujete, boste Izpeljali. S svojo vestjo in načinom življenja pa se boste morali soočiti sami. Dobro veste, kje delate napake. Prenovljena druga etaža Name VELENJE, 8. marca - S slovesno otvoritvijo in modno revijo so v Nami Velenje v četrtek uradno predali namenu drugo etažo prenovljene veleblagovnice. "Prenova je bila nujna. Nadstropje je zdaj velilco bolj svetlo in prostorno. Potrošniid ne bodo imeli več občutka utesnjenosti. Pomembna pridobitev je klima naprava, tako da bodo nakupi pri nas v vročih poletnih dneh prijetnejši," pravi direktorica Karmen Lešer. Obenem s prenovo so razširili ponudbo tekstilne konfekcije, perila, mladinski program, ostajajo čevlji Peko, zmanjšali in specializirali pa so oddelek pohištva, kjer odslej ponujajo oblazinjeno pohištvo znanih proizvajalcev. ■ mkp, foto vos 32. tradicionalni "mučeniški" ples Novo (staro) društvo v Velenju Mučeniki so bili v času nastajanja krščanstva žrtvovani, ker so priznali, da so Kristijani in so jih zato pokončali. Ta dan so si za patrona vzeli člani Društva štiridesetih mučeni-kov Velenje, ki na drugačen način praznujejo in se veselijo z ženami, ki imajo dva dni pred tem svoj praznik - dan žena. 32. plesna prireditev je bila vse do sedaj "na dogovor", da se dobijo na plesu, da organizirajo kostanjev piknik ali izlet. Od sobote dalje so registrirano društvo. Cilj društva 40M je, da se veselijo s humorjem, ki jih razveseljuje, ne glede na leta in spol. Pa tudi, da organizirajo humanitarne prireditve in na svojih letnih plesih to pokažejo ostalim, s tem pa bodo privabljali v svoje vrste tudi nove člane. Plesna prireditev v velenjski restavraciji Jezero je popolnoma uspela, saj je ob pomoči ostalih, ki so na plesu sodelovali in se veselili, dopolnila duhovit in pester program ob zvokih priznanega ansambla Vagabundi. Dosedanji predsednik v ilegali Sandi Canč seje zahvalil vsem, ki so to prireditev kakorkoli podprli. Marljivim članom "40M" je zaželel uspehov pri naslednjih akcijah, ki jih bo vodil novi predsednik registriranega in javno delujočega Društva mučenikov Velenje Beno Strozak. Taje bil leta 1969 med ustanovitelji društva, ki so ga poimenovali "humoristi 40 M Velenje" ali "liga humoristov 40 M Velenje". Tega sedaj ne bo več treba spreminjati, saj je odbor 8. marca sklenil, da bo to "Društvo štiridesetih mučenikov Velenje". V svoj program želijo vnesti kolesarski trim za vse rekreacije željne, tudi invalide. Izpeljan bo po- Gostov! kuharji se izobražujejo Vodstvo velenjskega gostinsko turističnega podjetja Gost Velenje seje odločilo, da bodo popestrili ponudbo restavracije Klub z italijanskimi dobrotami. K sodelovanju so povabili znanega kuharskega mojstra Aleksandra iz Portoroža, ki jim je zaupal nekaj najbolj izvirnih receptov priprave pic in testenin. leti, potekal pa bo po prometno prijaznih poteh. Jeseni pa bodo pripravili še "mučeniški" ples... M RAZPRODAJA VIŠKOV ZALOG PRETEKLIH KOLEKCIJ Síigkíi^ecrtyjí PO UGODNIH AKCIUSKIH CENAH NA EFENKOVI 61-DOM UČENCEV Sprejemamo ptačilne kartice: KINO VELENJE- WjJhjyAjiAM. ROMANCA (erotična drama) Re?jja: Cathonne Breillat Vloge: Caroline Duccy,.Sagamore Stevcnin, Roccti Sif-(redi Dolžina: 95 minut Č^lrlťk, 15.5..ob20J0 Mladd šotska učitelca je áo ušes za-l|u bijena v svojega moža, ki pa se vse bolj zapira vase in ne dopušča, da bi se razrasla med njima intima, želja po pntegnivi moževe pozornosti in nepo-tesena spolna sla jo ženeta od enega ljubimca do dm^epa, v vse boli nenavadne situacije. Zelo pronicljiv in kOTh Iraverzen fiím, predvsem po nazomth prizorih spolnih odnosov. GUDIATOR (drama, spektakel) Režija: Rid I Scott Vlt»gc: Russell Crowe Dcli^ina: 156 minut Î'cttk. 16. 3., ob 20.00 S nacijami a^ik^rjal Nedvomni tavoril film Iclal Pmlclilev Oskarjev bti 15, 3.1 DOBRE MRHE (romanliřnú komedija) Rc/^ija: David McNelly Vk>gc: Piper Pcnibo, Adam (*arcia. .lobn (îoodman, Ma* riđ IMIo Dolžina: iOO minul Peiťk. l6.3.,ob2.V0« Sobola. n.3.,ob 17.30 NedcUa. 1 K. 3.. ob 20.00 (Uxlarjcna s Čudnvíiím nim glax">m se 21-lcliia Violet San-ford odpravi v New York, da bi glaJx'nio) odroma pLsitic-Ijics glasbe druge Í A'ajalcc. Sama namreč nc prenese javnega nastopa, /.materino kitaro v ruki in A'rhano mero idealizma in p<>-gun>a ^ kmalu »«ooCi $ trpkostjo zavfaćanj, ki jo pripeljejo do tega. da jnC zaposli v baru Koyole IJgly kol nula kari ca. Ta noćni klubje res nekaj |Kftieb-negii saj je cenen k)kal v.^iak većer polnobiskovalceviaiadi bannan-skih in drugih s^M^tnoMi zapeljivih loćiijk / v/dcvkom dobre mrhe. Violei pi>začcinih icřavah uspv p& tudi ^pojeol>ibkovalcem objuke-boxu in poiasi porablja na sv»ije sanje. Le njen ûinl Kevin veijaxne v njen uspeh in Ml da naiialjujc in iz|X)lni svoj naCn. Uredi ji jav« ni mii«top na nate&iju /a mlade talente loda... Tilm poln l/jcmnc energije in odlične glasbe s.spoiočilom, da je íímjjm vedn(î treba slediti I PREŽEil nCER, SKRITI ZAIUU (dramo) RcŽijarAn^ I jív Vloge: Chow Yun-fat, Mic-hdle Ye()h, Cban^ Chen« Zhang Z i Yi Dolžina: 120 minul Torek. 20.3.. ob 17.30 in 20.00 premiera ! AvaniurisiiCno akcijsk^i ljubezenska /godba, ki se dogaja v nekdanji Kitajskivendar lak'^ni Kitajski. ki verjetno nikoli rti resnično obstajala Icmvei le v donij:^ljijskem5velu režiserja Le-eja. Da je povedal svojo zgixJbo. je uporabil hongkon^ki akcijski nim olx>rilnih veščinah. Pri filmu siJSTKle lova I i Številni mojstri film« skega Í7ja^.anja ín mojstri borilnih ve.4ûin. Film je tehnično i/pcljab ekipa, ki Je f.c bila nagrajena /. Oskarjem 7ái specialne efekte. Prežeči tiger, skriti zmaj je bezčasna zgcHiba o mo^, skriv« nostih in dveh bi>jevnikih. ki nc poznala vdaje. Film je nominiran kar 7a ID lelu^Snjih cwkarjev, takoj za GladÍ:ilorjem I DOBRE MRHE (romantična komedija) Sobota, 17-3., ob 21-00 OTROŠKA MATINEJA s Sir».()() Nedelja 18.3. ob 16.œ MIŠJI LOV (komedija) Dolžina: 9C) minul Bo mi^ki uspelo rešiti svoj FILMSKI CIKLUS: JUUJU)A ( filmi Julie Roberts) PonedeIjek,J9.3.,ob 19.00 Torek. 20.3., oh I^.IH) POBEGLA NK>^STA (rofnantiina homed! j a) Vlogi: Julia Roberts in Richard Gere. Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT Inlormacije o predstavah: 898 24 93 od Ponedeljka do petka od 8. do 14.ure. Inlormacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan Dol ure pred prvo predstavo in dalie. NI rezervacij vstopnici GIBANJE PREBIVALSTVA DEŽURSTVA Upravna enota Velenje Porok ni bilo Smrd: Marija Rednjak rojena 1935< Ve-lenie, Aškerčeva 8; Lovrenc Jesenic nik, mien 1928. H udinja 5; Jožef Hrova, rojen 1909, Vftie 14: Domen VIdović. roien 1982. Muta. Kovaška 24; AiolzEr-menc» roien 1928. Liubro ob Sadnji, Cesta v Rastke 80; Roland. Franz Pusenjak, ro|en 1915.Arclin84 Mladinski center Šmartno ob Pal^l Od Boga posian Javni Ziivtxl Mladinski ecnlerâmartnoob Paki jc prod čniom Žc piîvabil v gOKie Matjaûà JavSnika - lizua iz TV oddaje Dober d;ui. Nastopil jc v dvoran i kulturnega doma v Gorenju, uspela predvaja je spi'idbudila organ izaiurje, da Izzija povabijo medse Se enkrat. Tokrat bo nastopil v soboto, 17. marca. ol> 17. uri v dvorani kul-turncgn doma v ^martnom nb Pa« kt. PretKiavil se ba z nioncxlranio ki^mcdijo Od Boga poslan. V njej bo upodobil trnovo pot Jožeta Bri-tola v Iskanju ljubezni al i v^aj poi^ir-ka Snop.sa od zhkc do rakve. mtp Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane Z3\/Hro\/anke, spoářo-vam merovenci, obveščamo m, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoa Na to telefonsko šíe)ňlko pokličite SAMO V NUJMH PRIMEBiH. Ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ulirepanje ekipe za nujno medicinsko pomot Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Četrtek, 15. 3.,popoid: Slavií dr.med.. urgenca: Puvalič drmed., nočni:6lalnik, dr. med. in Grošeli, dr. med. Petek.16. 3.. urgenca. Blatnik, dr medin Slavič.drmed;dežurstvo; Lazar, dr med., in Stravnik, dr med. Sobota, 17.3. in nedelja, 18,3.. urgenca; Gudio, dr. med, in Rus, dr med.; dežuRtvo: Bucjo; dr med. in Rus, dr.med. Ponedeljek, 19.3., urgenca: Grošelj , dr. med in VrabiČ, dr. med.: dežurstvo: Žuber, dr med. in Puvalič, dr. med. Torek, 20.3,, dopoldne. Slavlč, dr. med.; urgenca; Puvalič, dr, med. in Friškowc. dr med: dežurstvo: Friškovec, dr. med in Vrabič, dr. med. Sreda, 21,3.. popoldne; Riškovec ,dt: med.; urgenca: Puvalič. dr med. dežur^trvo: Vidovič, dr med. in Stu-par dr. med. Zobozdravniki: 17. in 18. marec • Koharowč • Pavlowč Zora. dr slom, Lekarna v Velen Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane Istega dne. Ob nedeljah In državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880. Od pe^a 16. marca Franc Blatnik dr, vtí, med. do petka 23. marca, mobilel 041/618-117. PROGRAM prireditev Kuiturnega centra ivan Napotnilc Veienje KO SI v SVOJEM TRENUTKU V soboto, 17. marca, se bo ob 19.30 uri v domu kulture v Velenju občinstvu predstavil Plesni teater Velenie s predstavo KO SI V SVOJEM TRE-NLfTKU. Vsakdo doživQa trenutke na drugačen način. Z vsakdan|lm živ-lienjem se srečuje preko veselja, žalosti, |eze, razočaranja... Koreografija: Rosana Štorgeli, pletejo; Katja čaier, Tjala Praznik, Ro$a-na Štorgelj, Petra Tekavec In Marko Urtanek. V prvem delu pa bodo mladi plesalci izvedli program PROTI SVETLOBI v katerem bodo plesali: Nika JaiT^nikar, Ana Kopčič, Tania Pavič, Alja Cver-lin Pučnik, Male|a Rožič, Nina Štajner, Nina Vert)oten in Urlka Vučina TOKRAT NA VELEHiSKEM ODRU MARIBORSKA DRAMA V začetku phhodn|ega tedna bo v Velen|u gostovalo Slovensko narodno gledališče Drama iz Mariboras predstavo Lenke Lagronove MALA TERE-ZUA. V psihološiQ drami avtorica spoštl|ivo uprizarja izbrane fragmente iz poslednjih devetih let živi|enieplsa svetni ce in vesoline zavetnice misijonov-svete Tereiie Deteta Jezusa (1837-1897), ki iih je ta preživela v kamteličanskem samostanu. Dramo je ^ral Zvone Šedlbauer. igrajo pa Mirjana Šajinovič, Maja Gal Štro- mar. Bojan Maroševič, Irerra Milielič, Nataša Sirk. Anica Sivec, Aleksandra Biagojevič, Tanja Lužar in Veronika Žajdela. Vponedeljek, 19.3.. ob 19.30 bo predstava za beli gledališki ^onma. vto- rek, 20.3., ob 19.30 pa za rumeni gledališki abonma. Za obe predstavi je na voljo še nekaj vstopnic. BOLERO 2001 - »ZATE ŽIVIM« V Kulturnem centru Ivan Napotnik Velenje tudi letos pripravljajo že tradici-onalno dobmdelno prireditev ob materinskem dnevu. Na prireditvi )^ZATE ŽIVIM«, ki bo v torek, 27. marca» ob 19.00, tjodo nastopili: Marjan Zgonc. Boris Kopitar Viktorija. Nataliia Verboten, li^na Vrčkovnik, Alfi Nipič, Tanja Zaje Zupan in An|a Burnik. Nuša Derenda in drugi. Posebna gostja večera bo miss Sloveniie Maša Mere. Sredstva, zbrana na prireditvi, bodo namenjena Območnemu združenju Rdečega križa Velenje za nakup avllskih paketov socialno ogroženim posameznikom in družinam v Šalešic dolini. Predprodaja vstopnic: vsak delovt^ dan med 9.00 in 11.00 v pisarni prireditev (soba 53/3). It A III O V L K J il 8 : 897 5005 ČETRTEK, 15.trtARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Siovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročiia: Povabilo Gim-pijskega komiteja-Sporta za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 KdajAje,kai; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvelii; 18.00 Glasbeni kviz; 18.30 PoročKa; 19,00 Na svidenje. PETEK, 16.MARCA: 6,00 Pozdrav; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec:. 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije, 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti, 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Z^imivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno, 15.30 Poročila; 16.00 Kdai.kj6,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost:; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. SOBOTA. 17.MARCA: 6.00Dobroiutro: 6.30Poročila: 6.45Nadanašnil dan;6.55 KfičemoPoh-ciiskD postno Slovenj Gradec: 7.00 Horoskop, 7,15 Cestne informaciie - po* ročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.1)0 Poleplajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročna: libor pesmi tedna: 10.00 Ma svidenie: 14.00 Pozdrav; Česbtke; 14.30 Poroaia; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.0QKdaj, kje, kai; 16.30 Poročila; 18.00 Vimenu Sove; 19.00Nasvi-denie. NEDELJA, 18.MARCA: 6.00 Dobfo jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.0Q Horoskop: 7.15 Ce^ informacije - poročilo Avto moto zveze 5k)veni(e: 8.00 Duhovna iska* nja; 8.30 Poročila: 9.00 Kdaj, kie, kaj; 9.3đ Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; L blokčestití<; 14.45 EPP; 16.00 II blok čestitk: 15.45 EPP; 17.00 Namine česlitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svklenje. PONEDELJEK. 19. MARCA: 6.00 Dobro iutnD; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postno SbvenI Gradec; 7.00 Horoskop. 7.15 Cestne inlom^aciie - poročilo Avto moto zveze Sloveniie: 7.30,8.30 in 9.30 Poročila;. lO.OONa svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.30 Poročila: 15.00 Aklualno: 15.30 Poroftia, 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila: 17,00 Ponedeljkov šport: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje TOREK, 20.MARCA: 6.00 Dobn) jutro, 6.30 Poničila; 6.55 Kličemo polk^ijsko postajo Skivenj Gradec; 7.00 HoitBkop; 7,15 Ceslne infonnac^e Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30, 9.30 Poročila; 10.00 Na svid^je, 14.00 Pozdrav, 14.30 Poročila; 15.QQ Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdai, kje. kaj; 16.30 Ponsčila: 17.00 Naši kraji in ljudje: 18.00 S.O.S.-sloven-skooban/ane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenja. SRIDAr 9. avgusta: SREDA. 21 .MARCA: 6,00 Dobro iutro. 6.30 Poročk 6.45 Na današnji dan; 6.65 Poročilo Policijske postaje Sbvenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročite Avlo moto zveze Stovenije; 7.30; Potoćda; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.20 Govorimoo filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poro^la; 19.00 Na svklenje. I - F QST V tednu od 5,marca 2001 do 11 .marca 2001 so povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih poslajah (AMP) na območju Mestne občine Vrenje. Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Paki, presegale me|ne 24-urne koncentracije 125 mtkro-g S02/m3 zrakavnasledniih dneh: a.marca 2001 AMP ŠOŠTANJ 270 mikro-g SO^/m^ 9.marca 2001 AMP ŠOŠTANJ 136 mikro-g SO^rn^ 11,marca 2001 AMP ŠOŠTANJ 264 mikro-g SO^^m^ MBSTNA OBČm VEl£SJE URAD ZA OKOUE tN PROSTOR 15. marca 2001 OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI APARATI IN STROJI ZAMRZOVALNO OMARO, 50-litrsko in nov hladilnik za Adria prikolico 2 + 1. Telefon 03/5893-034 ali GSM Q31/776-4S2. DELO POZOR! Lokalni distributer ameriške muitinacionalke z vpeljanim poslom išče moške in ženske z željo po zaslužku. Tovarniški trening, bonus, potovania! Za int. po-kliîite 035/411-546, pon,-pet. od 8. do 17. ure. M.AND-LINK d.o.o. TAXISTA, šoferja B kategorije, zaposlimo. Telefon 03/5861-729. ZAPOSLIMO DVA FOTOGRAFA. Informacije 03/898-14-30, od 7. do 15. ure. IŠČEMO DEKELE ZA DELO V BISTROJU. Nudimo sobo. Telefon 03/5893-793. KUPIM ČOLN, GUMIJAST Z MiOTORJEH/l, kupim. Telefon 041/672-374. LOKALI V I^AJEH^ ODDAH/ LOKALE za različne namembnosti v Velenju in Celju ter gostinski lokal v Slov, Koniicah. Telefon 03/758-07-02, GSM 031/041-664-330. POSESTI V KAVČAH PRODAM gradbeno parcelo Telefon 5875-371. BLIZU ATOMSKIH TOPLIC, nale- pi sončni legi, prodamo manjšo, takoi vseljivo fiišo, primerno za stalno bivanje ali za vikend. Telefon 040/557-615. ZEMLJIŠČE V KASAZAH, 4000 m2 (možnost razparceliziranja) in enoprostorc Espace, prodam. Telefon 5865-003. ST1KI-P0ZNANSTVA MOŠKI SREDřJJIH LETsiželf družbe in prijateljstva s prijetno gospo. Šifra "Prijateljstvo." SIMPATIČNA USLUŽBENKA si želi prijatelja do 50 let starega. Kom. telefon 090/7442. IZOBRAŽENA ŽENSKA, 49-letna, prijetnega značaja, želi prijatelja do 60 letstarega. Kom. tel. 090/7442. RAZNO • PRODAM SADIKE VRTNIC, CIPRES za živo mejo prodajamo. Telefon 3/5870-600. DOfVlAČE RDEČE VINO prodam. Telefon 5888-594. KARTO ZA PREMOG prodam, Telefon 03/5865-749. DOLGO DEKLIŠKO OBLEKO, belo, za 8-10 let, prodam. Telefon 589-22-87. GUfVlE SEfVlPERIT 175-70-13 in alu platišča prodam, Telefon 5865-915. JEDILNI KROMPIR DEZIRE prodamo 50 SIT/kg. Telefon 5869-869. SPALNICO in zamrzovalno skrinjo, 310 lifrov, poceni prodam. Telefon 041/771-103. VRTIČKARJI! Sprejemamo naročila za uležan konjski gnoj, tudi dostavimo. Telefon 041/344-883. DVE KARTI ZA PREMOG prodam. Cena 97.000 Sli Telefon 5875-656. KLETNA VRATA, lesena, dvokril-na, 134 x205 cm, ugodno pro- dam. Telefon 031/366-243. BUKOVA DRVA PRODAM. Telefon 588-62-67. CISTERNO ZA KURILNO OLJE 3000-íítrskD in rabljen oljni gori-lec prodam. Telefon 588-16-96. STORITVE ROLETE, ŽALUZIJE, PVC okna in vrata izdelujemo in montiramo. Telefon 574-19-43 ali 041/661-194. VOZILA FORD ESCORT 1,3 CL, 1. lastnik letnik 88, reg. 2002/3, prodam, Telefon 041/738-183, ALFA 155, letnik 92, model 93, dodatna oprema, 102.000 km, prodam za 800.000 SIT Telefon 041/757-191. AVTO TOYOTA CARINA, limuzina, malo km, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 5875-124. ŽIVALI TELICO SIVORJAVO, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 5841-302. TELICO,7 mesecev brejo, simen-talko in 50 komadov gajbic, prodam. Telefon 5881-196, PODARIM PSIČKO MEŠANKO med ovčarjem in rodviajlerjem. Telefon 041/264-667. JARKICE PRED NESNOSTJO PRODAMO. Telefon 5472-071. TELIČKO SIVKO, staro 14 dni, prodam. Telefon 588-86-42. D010 DNI STAREGA BIKCA, sivega ali simentalca, kupim. Telefon 5881-765. PRODAJA NES NIC, ki že nesejo, v nedeljo, 18.3., od 8.do 8.30 ure v šaleku. Telefon 02/87-61-202. Republika Slovenija Ministrstvo za finance Davčna uprava Republike Slovenije Sprejem dohodninskih napovedi za leto 2000 bo Davčni urad Velenje, Izpostava Velenje organizirala: ■ v prostorih izpostave Veienle. Titov trg 1, Velenje, ob ponedeljkih, sredah in petkih v času uradnih ur; v času od 26.03. do 30.03.2001 pa vsak dan od 8. do 18. ure - v prostorih občin - Šmartno ob Pakl 26.03.2001 od 8. dois, ure in 28.03.2001 od 8. do 16. ure • Šoštanj 26.03.2001 od 8. do 15. ure in 28.03.2001 od 8. do 16. ure Zaposlimo več delavcev tesarjev z delovnimi izkušnjami za deio na terenu po Sloveniji. Zaposlitev je za določen čas z možnostjo podaljšanja. PoskLsno delo en mesec. Prijave sprejemamo na sedež podjetja: Pluton gradnje d,o.o. Rimska cesta 1Q2 3311 Šempeter v Savinjski dolini Rokpniave:do 21.3.2001 ZAHVALA Kratka in kruta bolezen je iztrgala iz naše sredine drago ženo, mamo in staro mainu ROZALUO UDOVC 12. 8.1930 - 5. 3.2001 Vscin znancem in prijateljem sc zahvaljujemo za tolažilne besede in izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ob njenem zadnjem slovesu. Posebna Tabvala velja družini Kranjc. VSI NJENI Le keh pozabil bi farnih. v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas Ijiibilu do poslednjega je dne. Kogar inmi rad. nikoli ne umre -le daleč je. ZAHVALA '1'iho nas je zapustila draga mami, orni in sestra MARIJA REDNAK 31.08.1935 ■ 06.03.2001 Iskreno se zalivaljujemci vsem sorodnikom, prijateljem in scisedom, posebno pa ge Belki Bogataj za nesebično pomoč ob težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega doma Velenje. Hvala tudi govornikoma za poslovilne besede ter go.spodu za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi pevcem za odpete žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Usar. Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. ma.še in tistim, ki ste jo pospremili k njenemu preranemu počitku. ŽALUJOČI VSI NJENI Zaspalo je zlato srce naše ljubljene mame in babice VALENTINE VOLOVŠEK rojene REMIC 1920 ■ 2001 Tiho čez polje, tiho mesec gre, ž njim gre žalostno srci. Tam na levi so grobovi, tam spLi li... Tam na de.'.ni .w gozdovi, lam Humi, kol. da v .sanjah kdo ječi... (Oton Župančič) Od nje se bomo poslovili in jo po.spremili na zadnjo pot v četrtek, l.*^. 3.2001, ob J6. uri. Na dan pogreba bo žara od Ll. ure dalje v mrliški vežici v Podkraju pri Velenju. Žabijoča hči Vladka z možem Friderikom in vnukinja Janiiša. TRGOVINA KOŠARICA isoSfi^A Pernoi'o 17a (pri Valiki PireSici) — ' Tefefon/fax: 03/ 572 80 80 POSEBNA PONUDBA OLJE ZVEZDA 12/11 188,90 KRMNI JEČMEN 1 KG 42,50 SUWOR 50/1 KG 142,90 KONZERVA HOBY ODG 800G 169,90 VEGETA1KG samo 899,90 ZEMLJA ZA PRESAJANJE 50L 699,90 MOKAT500 25/1KG 92,90 DETERGENT ZA POSODO 3L 369,90 KAVA BAR 100G 139,90 JERUZALEMČAN 12/1L 318,90 v KmUSKimOVINIUiHKO KUPITE PO ZELO UGODNIH CENAH mETNA GNOJILA, VRTNA SEMENA, SEMENSKI KROMPIR IN VEUKO VRST SEMENSKE KORUZE. NOVOST - PRODAJA KRMIL PROIZVAJALCA EMONA UUBUANA ■ BLAGOVNA ZNAMKA ZLATO ZRNO. CENE VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG *KDOR VARČUJE V TRGOVINI KOŠARICA KUPUJE!* U KOMUNALMO PODJETJE VELENJE d.o.o. OBVESTILO Ob izgubi svojca vam ne moremo odvzeti bolečine, ki jo občutite, lahko pa vam pomagamo s tem, da poskrbimo za pogreb pokojnika. Pokličite nas na telefon 03/891-91-53. Pokopališka dejavnost Regijska proslava ob 150-letnici Gospodarske zbornice Slovenije Priznanja najuspešnejšim inovatorjem v torek je bila v H<»telu Paka v Velenju priložnostna slovesnost, s katero so obeležili 150-letniťo Gospodarske zbornice Slovenije in podelili priznanja in diplome za inovacije. Letošnja bera je bila zeUi bogata, na razpis Savinjsko-šaleške območne yospiKlarske zbornice so prejeli kar 23 inovacijskih predlogov. pri uresničitvi katerih je sodelovalo več kot 50 delavcev. Podelili so 6 zlatih. 5 srebrnih, 5 bronastih priznanj, 5 diplom in dve posebni priznanji. Na slovesnosti so podelili tudi dve priznanji za urejeno delovno okolje podjetjema Esotech in t)ric<» ter dve priznanji za gospodarske in podjetniške dosežke. Prejela sta ju direktorica podjetja Esotech Zotîja Mazej Kukovič in zasebno p4i(ijetje Cigale iz Na-zarij. Marija Vrtačnik. prcdscdni-ca Savinjsko-išalcškc območne /bornicc, je v slavnostnem govoru poudarila poleg pomena povezovanja na nacionalni ravni tudi regijsko povezovanje, predvsem pa nujno.st medsebojnega prepoznavanja dobrega, boljšega, izvirnega, lepega, prijaznejšega. uspešnejšega, to pa povezala z motom prireditve, čestitkam uspešnim inovatorjem. Mod drugim je dejala: "IzrazJti želimo zalivalo in priznanje izbranim med njimi, ki so jim nenehne izboljšave pri vsakdanjem delu, razvojni iz/ivi. urejeno delovno i^koljc, prijazne prodajalne del vsakdana in velika skrb za prihodnje. Želimo pokazati svoje .spoštovanje ljudem, ki s takim delom dosegajo dobre rezultate že leta dolgo, kvaliteto njihovega poslovanja pa priznavajo tudi tujci." Njenim be.sedain je pritrdil tudi podpredsednik gospodarske zbornice SUtvenije Samo Hribar Milič, ki je v svojem nagovoru optimistično ocenil slovenska gospodarska gibanja, še posebej pa pohvalil regijska prizadevanja in uspehe na področju doseganja kvalitete poslovanja in inovativne dejavnosti. Zanimiv je bil tudi prispevek dr. Matjaža Mulcja, vodilnega misleca slovenskega zavedanja o inovativnosti, ki je predstavil analizo, kako v tem okolju sprejemamo in motiviramo inoviranje. Četudi .simpatije do tega razvojno še kako pomembnega področja deta naraščajo, v mnogih okoljih pravega posluha za to še Najuspešnejši inovatorji Savinjsko-šaleškega območja in nagrajenci Savinjsko-šaleške območne zbornice vedno ni. In kdo so letošnji nagrajenci? Diplome z-a inovacijo Savi njsko-.šale.ške regije so prejeli: Robert Ocvirk (BSII-1 liSni aparati), Avgust Špiiak (Esotech). Franj<» Strnišnik, Stane Hočevar, Dejan Novak (Premogovnik Velenje), .4nžin Janez (BSII), Franci Hren. Ma^až Vidmar, Marko Vavdi (Elkroj Mozirje). Posebna priznanja Inovator Sa-vinjsko-šalcškc regije so prejeli Evgen Traven in skupina inovatorjem Gorenja CîA Boro Jeřábek, Janez Smrdelj, Markcj Krečan, Jakoi> Koželj-nik. Zvone Cencen. Uroš So-njak dr. Andrej Šoštarič, Jože Kamšak in Peter Kodre. Nosilci bronastih priznanj so: Robert Lindič, Anton Pačnik, Srečko Vedernjak, Ranko Du-dič, Franc Pančur (Esotech), Silvo Pečovnik (Premogovnik), Janez Tavčar (Elkroj Mozirje) in Danilo Slana (Esotech Velenje). Srebrna priznanja .so prejeli Jože Bider (kmetovalec i/ Rcčicc), Ivan Cankš, Marko Kreča. Matjaž Marovt. Marijan Penšek, Oskar Fučik ((iorcnje), Franjo Ermenc, Aleksander Vratanar (BSII). Anton Mandele. Stanko Ko-stanjšek, Boris Hudej, Drago Mikuž, Jernej Mrak, Mirsad Halilovič, R^ko ločaj, Marjan Oberžan, Edvard France (In-dop). Najvišja, znata priznanja Inovator Savinjsko-šaleške regije za leto 2000 pa so prejeli: Skupina avtorjev BSII Hišni aparati- Jurij Pešec, Henrik Pavlovic, Peter Brezovnik, Matjaž Purnat, Igor Žibret, Stanislav Mazej, Franc Pod-križnik, Franc Beričnik, Zvone Miklavc, Irena liezovnik. Marko Areh, Darko Rudež: Evgen 'IVaven; Skupina avtorjev iz Gorenja - Tomaž Krajne, Oskar Fučik, .Alojz Barbo-rič, Matija Zupane, Marijan Penšek, Boštjan Pečnik, Bojan Felie, Anton Brinovšek, Marko Kreča, Dejan Prelfer. .\ndrej Bolčina, Matej Mogil-nivki; kar tri znata priznanja pa je prejel Janez Špeh s sodelavci : .Anton Mandele, Drago Mikuž, Rajko Točaj, Roman Sabec, Stanko Kostajnšek, Zvonko Klobučar (Cîorenje). ■ Mira Zakošek Glasbeni festival »MUSICA VIVA - Velenje 2001« Učitelji koncertanti navdušili VELENJE, 7. marca - Med koncerti, ki jih predstavili učitelji - konccrtanti; kar 30 jih mczniki, različne komorne skupine, godal-prireja Glasbena šola Velenje v jubilejnem jc bilo in s .svojim izbranim in pestrim spo- ni komorni orke.sler, z zanimivim spore-Ictu. ko proslavlja svojo 50-lctnico, so sc redom so navdu.šili številno publiko. Posa- dom - od J. S. Bacha do A. Piazzollc - so z V ■■■ odličnimi izvedbami stopnjevali atmosfero v dvorani tako. da jih jc publika znova in znova zvabljala nazaj na oder. V 12 točkah in skoraj dveh urah programa, je težko posebej izpostaviti kakšnega izvajalca. Vsi so s svojo odličnostjo, občutkom za komorno muziciranje, predvsem pa s svojim glasbenim žarom dokazali, da niso samo dobri učitelji, ampak tudi izvrstni koncertanti -.svojim učencem in dijakom za zgled, šoli in Velenju pa v ponos. Po koncertu smo bili vsi poslušalci mnenja, da bi jih morali predstaviti tudi izven Velenja. predvsem pa smo jim z aplavzom vscskiv zi pripovedovali, da si takih koncertov šc želimo. (îlede na to, da so vsi mladi umetniki .šele vvzponu svojega konccrianlnega obdobja, to od njih tudi upravičeno pričakujemo. Seveda pa verjamemo, da bomo na poslednjih konccrtih slišali ludi druge učitelje - koncertanic naše šole, ki to pot iz najrazličnejših vzrokov niso mogli nastopili. ■ Ivan Marin, ravnatelj cu Wý (Umo/V M^jjg^i iM, U1500 mtù&tga dihaí3h/mk mak! Breskov sok Y0 VELENJE, Goriška 46, tel.: 03/ 896 03 82, delovni čas: 7.30- 19.00 ob delavnikih, 7.30 - 13.00 ob sobotah CEUE, Lava 2 tel.: 03/ 545 1231 delovni čas: 7.00- 19.00 ob delavnikih 7.00-17.00 ob sobotah Ora red, osvežilna pijača vez 6 x 1,5