Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedetjska izdala celote, no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« (Jene oglasov l sloip. pelll-vrsla mali oglasi [>o 150 In 2 D,vcCJI oglasi nad 45 min vlSIne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredmSkem delu vršilca po 10 Din □ Pr. večiom o naročilu oopuM Izide ob 4 zjutral razen pondeljko in dneva po prazniku Uredništvo lc v Kopitarjev 1 ulici it. 6111 "Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se ne sprelemafo Uredništva telefon St. 2030, upravnlttva St. 2328 Proti politiki skrajnosti V vrtinec skrajnosti bi hoteli nekateri politiki zagnati našo državo. Mnogo govoreči zagrebški politiki bi hoteli čira bolj zrahljati vse vezi, ki vežejo posamezne pokrajine, bolj tiho delujoči belgrajski politiki pa bi najraje oblekli vso državo v eno uniformo, ki bi nosila njih embleme. Dosledno tej volji iščejo in naglašajo zagrebški ekstremisti razlike tudi tam, kjer jih ni, dočim nočejo belgrajski ekstremisti videti niti najbolj kričečih razlik. Eni ko drugi so zaljubljeni le v se in svoje ideje, eni ko drugi nočejo pogledati resnici v oči. Nujna posledica tega pa je, da se nasprotstva stalno večajo in da kljub težkemu delu našega kmeta in napornemu trudu našega delavca še ni nastopila doba naše konsolidacije. In ne more priti do te prepotrebne dobe, dokler imajo količkaj besede ekstremisti. Zakaj slepi za vse, kar ne spada čisto v njihov ozki koncept, so ekstremisti. Oni so tipični zastopniki katastrofne politike in ne državni interes ne ljudski blagor jim nista mar, ker je njim pri srcu le interes misli, v katero so se zagrizli. Tako vidimo, kako se zagrebški ekstremisti bore proti nujno potrebnemu zunanjemu posojilu, pa čeprav bi od tega posojila dobila tudi Hrvatska težke milijone. Zato vidimo, kako bi nekateri zagrebški ekstremisti najraje zavriskali, če bi padel dinar, pa čeprav bi tečajno razliko v največji meri plačal baš hrvatski narod. In na drugi strani niso belgrajski ekstremisti nič boljši. Slepi za vse argumente prevdarnosti so Srna-ovci in za nobeno ceno nočejo razumeti, da v državi ne more vladati samo volja ene pokrajine. Belgrajski skrajneži bi pozdravili iz zagrizenosti celo amputacijo, pa čeprav bi ta pomenila katastrofo nc le amputiranih pokrajin, temveč vse Jugoslavije. Politika rušenja tudi zadnjih mostov, politika graditve prepadov, to je politika ekstremi-stov. Ne more pa nikdar biti za tako politiko slovenski narod i rt zato ekstremna politika ne more dobiti v Sloveniji tal. Maloštevilen in nacionalno najbolj eksponiran slovenski narod mora biti in tudi hoče biti absolutno za državo. Zato pa hoče slovenski narod, da se država konsoli-dira, da napreduje njeno gospodarstvo, da napreduje njena kultura, ker je s tem tudi ljudski interes najbolj zavarovan. Kmetu, delavcu, obrtniku in sploh vsem stanovom je pomagano samo s pozitivnim delom, ne pa z večanjem na-sprotstev in s poostritvijo sporov. Kajti med prepiranjem ni mogoče delati. Delo za konsolidacijo države ni zato lc slovensko narodno delo, temveč tudi pravo socialno delo, ki daje zaslužek vsem stanovom in kruh vsem ljudem. Ko brani slovenski narod državni interes, pa ostaja zvest slovenskemu stališču, ker ve, da je država močna šele tedaj, kadar morejo vse individualnosti v njej razviti vse svoje sile, ne pa, kadar so te pristrižene. Ne brani pa slovenski narod svojega stališča s sredstvi, da bi z njimi otežkočal notranji razvoj v državi in ne brani ga s katastrofno politiko ekstremistov, temveč z realno politiko patriotov. Uspehi take politike seveda niso takoj vidni, ker taka politika tudi ne računa na zunanje efekte, zato pa so njeni uspehi tem trajnejši. Ker je slovenski narod proti ekstremni politiki, zato se tudi ne meša v spore ekstremistov, temveč gre s tistimi, ki mu omogočujejo delo. Vsak, kdor dela, sme vedno računati na slovensko pomoč, kakor ne bo nikdar našel na svoji strani Slovencev tisti, ki razdira. Najboljše za državo je 3ložno delo vseh, zato je slovenski narod absolutno za sporazum. Čim preje pride do sporazuma, tem bolj bomo zadovoljni mi Slovenci, ker vse prej ko izkoriščati bi hoteli sedanji s;x>r. In pride še čas, ko bodo tudi zagrebški ekstremisti spoznali, da je v vrtincu skrajnosti samo slovenski minister ohranil hrvatske pozicije. So pa ljudje, ki vsega tega nočejo razumeti in ki se drznejo govoriti celo o slovenskih ko-njunkturistih. Ni treba posebej povdariti, da pride ta očitek baš od ljudi, ki so sami največji konjunkturisti. Konjunktura ob razkolu demokratske stranke je rodila njih stranko, popre-obratna gospodarska konjunktura ustvarila njih tisk in konjunktura z Radičevo skrajnostjo jih je ohranila pri življenju. In sedaj si hočejo pomagati s tem, da skušajo ujeti poulične demonstracije za svojo stranko. V boju ekstremistov so Slovenci oni, ki hodijo po zlati srednji poti. V njih rokah je državni prapor, v njih delu državna misel. Slovenska politika je danes ona čvrsta točka, na katero bodo morali priti eni ko drugi eksti-emisti, ker samo s te točke vodi črta prave državne politike, Šefa Narodne skupščine Dr. Korošec za samoupravo občin - Petejanova interpelacija zavrnjena Belgrad, 15. nov. (Tel. »Slov.«) Današnja skupščinska seja se je pričela kmalu po 10. Po opravljenih formalnostih je prešla skup-šična na dnevni red, na odgovor notranjega ministra in predsednika vlade d. Korošca na interpelacijo socialističnega poslanca Pe- i tejan o razpustu občinskega odbora v Mežici. G. dr. Korošec je izjaval: Poslancc Petejan zahteva od mene odgovor, če mi je znano nezakonito stanje v Mežici in čc to stanje odobravam in če sem pripravljen odrediti, da se občinske volitve takoj razpišejo. Interpelant smatra za nezakonito stanje okolnost, da je občinski odbor razpuščen. Ta odbor je bil razpuščen z odlokom mariborskega velika župana z dne 4, novembra 1926, ko je bil notranji minister Boža Maksimovič. Razlog je bil v tem, ker je bivši občinski odbor gospodaril z občinskim denarjem razsipno, kar se je ob priliki revizije ugotovilo in ker ni bilo jamstva za nepristransko gospodarstvo v občini in njen splošni napredek. Bivši občinski odbor je neusmiljeno razsipaval z denarjem. Največji vpliv pri tem je imel bivši učitelj Moderndor-fer, ki sc je eksponiral za komunistične ideje in našel ravno v Mežici pripravno polje. Interpelant trdi, da je odlaganje volitev v veliko socialno in gospodarsko škodo občine in občanov. Ravno nasprotno je res. Prejšnji odbor je pripeljal gospodarstvo v tako stanje, da se je moral sedanji vladni tajnik Ivan M i 1 a č mnogo trudili, da je napravil red. Najprejc jc moral določiti višino dolgov. Stvar je bila zelo zamotana, ker je g. Mo-derndorfer sklepal z raznimi podjetji v Avstriji in pri nas ustmene pogodbe, za katere je vedel samo on in ki se niso nikjer zabeležile. Odkor je v občini komisar, so se uredile občinske finance, tako da je od 5,000.000 občinskih dolgov ob razpustu ostalo na koncu 1927. leta 4,551.181 Din ter da so za tekoče leto urejene anuitete in obresti. Trditev, da se ni ničesar plačalo, ni resnica. Tudi ni res, da je komisar na novo izdal 400.000 Din za dotacijo stavbe in 1000 Din za organista. Ta znesek je votiral cerkveni konferenčni odbor in je občina sodelovala samo, kolikor določa zakon. Minister nadalje ugotavlja, da imata Hrvatska in Slavonija 398 občin, pa le 16 komisarijatov, Slovenija 1200 občin in dva komisarijata, Dalmacija 79 občin, 5 komisarijatov, Vojvodina 319 občin in samo en ko-misarijat. Vladni komisar ne prejema za svoje posle nobenih nagrad. Izplačali so se mu samo potni stroški in dnevnice Občinsko gospodarstvo prehaja sedaj na normalna tla. Vsi tisti, ki jim je blagor občine na srcu, so s komisarjevim delom zadovoljni. Dalje zatrjuje minister, da v načelu ne odobrava nobenega razpusta občinskih samouprav. To sem z dosedanjim delom kot notranji minister tudi dokazal. Zakonitost je temelj mojim odlokom. To sledi tudi iz statistike komisarijatov. Od- loki o razpustitvi občinskih odborov tudi ne spadajo v pristojnost ministra, ampak je to pridržano velikim županom, ki postopajo sporazumno z oblastnimi odbori. Minister vrši le nadzorstvo. Čeprav spada razpis volitev v kompeten-co ministra, bi vendar nc mogel postopati v tem trenutku po želji interpelanta in tistih, ki so tu angažirani. Poleg razloga razsipnega gospodarstva v Mežici prihaja v poštev tudi drug zadržni razlog, ki obstoja še nadalje. Moderndorfer, glavni krivec slabega občinskega gospodarstva, sc nahaja še vedno v Mežici. Njegovo delo je bilo prežeto s komunističnimi težnjami. Neodpustljivo bi bilo, čc bi se občina dala zopet v roke tistim, ki so dovedli do razpusta obč. odbora in ki tako delo odobravajo. Ker ni zgleda, da pride do obč. odbora, ki bi delal v prid splošnemu blagostanju, ker je večina komunistična, je bolje, da sedanje stanje obstoja še naprej, kar je v državnem interesu. Vsak patriot se bo izjavil za sedanji položaj, dokler se razmere ne spremenijo. Korist države jc najvišji zakon. (Burno odobravanje.) Petejan je odgovarjal ministru v polurnem govoru. Najpreje je navajal zgodovino, kako je veliki župan P i r k m a j e r razpustil ta odbor in prestavil učitelja Modern-dorferja, kako so sam. demokrati zapirali delavce in kako so se udinjali angleškemu kapitalu. Od takrat sta potekli dve leti, mariborski veliki župan pa volitev še ni razpisal, češ da komisar še ni spravil občine v red. Poskrbi naj se, da se odstrani iz Slovenije še zadnji ostanek režima, ko so imeli pristaši SDS v Sloveniji monopol na razpuščanje občinskih odborov. Trdi, da v Mežici ni več komunizma in da se je začelo intrigirati zoper tisto občino, kjer so socialisti močna stranka. O očitkih glede Kristana pravi, da ga ne bo branil. Zahteva, da se čl. 82 finančnega zakona kot neutemeljen črta in da se komisarijat ukine. V debati je prišel na vrsto tudi zakon o zaščiti države. (Poslanec Smodej: »Mi smo tudi danes zoper ta zakon. Tcda zakon je zakon.«). Petejan napada oblastni odbor mariborski. (Dr. Korošec: »Vi pa greste v Maribor in glasujete za vse.«). Klici iz vrst Jugoslovanskega kluba: »To je gumi! To je harmonika!s Petejan govori o Mussoliniju, fašizmu, Rapallu, ljubljanskih manifestacijah. Končno zahteva razpis volitev v Mežici. Za Petejanom so govorili o občinah zemljoradniki I) r 1 j a č a , Lazič in V u j i č. Ministru za vere C v e t k o v i č u so očitali, da gazi zakon, kar jo pokazal slučaj v Nišu. Zato se je minister za vere C v e t k o v i č takoj javil k besedi in pojasnil la slučaj. Za Cvet-kovičem je govoril Nemec M o s e r, ki je naravno napadal vlado, češ da ne gre Nemcem v Vojvodini v občinah na roko. Skupščina je sprejela Vesenjakov predlog za prehod na dnevni red. Prihodnja seja bo v soboto ob pol desetih. Brezplodne intrige opozlciie Belgrad, 15. nov. (Tel. »Slov.«) Opozicijskemu tisku je dobrodošel slučaj v radikalnem klubu, da delajo kombinaciijc o bližnji vladni krizi. Na snočnjem sestanku radikalnega kluba jc prišlo namreč do prerekanja med poslancema Rade B r u š i j o in Ivanom S u š i č e m. Poslednji je nezadovoljnež iz Sandžaka in ne predstavlja nikogar razen sebe. Vendar je ostro napadel nekatere radikale in tudi ministra Cvetkoviča. Radikalni klub je obračunal s poslancem Sušičem in zadevo likvidiral. Mnogo več prahu je dvignila obtožba, ki so jo nekateri člani glavnega odbora zapretili ministru za vere Cvetkoviču, ki jc baje sa-molastno razgnal oblastni odbor v Nišu in celo dejal: »Nema zakona!« Minister Cvctko-vič je danes slučaj pred narodno skupščino razjasnil. Zatrdil je, da ni res, kar se o njem trdi glede Niša. Ko je zvedel, kaj se dogaja v Nišu, da je skupščina proti odboru, pred- to je politika, ki je kompromis narodne individualnosti in vsedržavne skupnosti. Reprezentant (e politike je vodja slovenskega naroda in zato je samo logično, če je tudi šef vlade. Kajti njegova politična linija danes vodi in bo tudi privedla do zmage. sedstvo pa bojkotira skupščino, jc odšel v Niš, da se posvetuje s prijatelji. Nikdar ni trdil, da zakon ne velja. Zato odbija vse napade, ker nimajo nobene podlage. Iz krogov glavnega odbora in opozicio-nalnega tiska se je raznesla vest, da je notranji minister in predsednik vlade g. dr. Ko-rošcc odredil zoper Cvetkoviča preiskavo. Nesmisel te intrige je očividen, ker je ministrstvo za to nepristojno. Tc vesti so brez vsake podlage in kratkomalo izmišljene. Vaš dopisnik se je danes razgovarjal o tcin slučaju z radikalnimi poslanci in člani vlade, ki so mu dejali, da vlada v Cvetkovi-čevem slučaju nc vidi nobene afere. Brezplodno je govoriti o kaki aferi. Radikalni poslanec je dejal: >Kje bi bilo govora o veliki aferi, če bi dr. Korošec kot strankin šef in poslanec videl nered v ljubljanski in mariborski oblastni skupščini, pa bi sc posvetoval s poslanci svoje stranke, kako bi bilo spraviti delo v normalen tir ter napraviti soglasje med skupščino in odborom. Da gre za senzacij, kombinacij in kriz žejen tisk in nekatere nezadovoljncže, je najboljši dokaz delo vlade, ki bo že prihodnji ponedeljek sprejela proračun in ga takoj odkazala finančnemu odboru. Po trdnem prepričanju pa ga bo imela žc v februarju pod streho. Uprava le vKopllarlevi ul.Si.6 Ccliounl račun: Clubllana Stev. 10.650 ln M.34» xa Inserate, SaralevoS1.7563, Z.agreb St. 30.011, Prapa ln Vimal St. 24.707 Prvi stiki radičevcev z radikali Zagreb, 15. nov. (Tel. Slov.«) V Zagrebt je izzvala največjo senzacijo vest, ki jo prinaša »Narodna politika« iz Belgrada, da je nastale v KDK živahno vrenje. »Narodna politika« namreč poroča, da sc te dni nahaja v Belgradu bivši podtajnik v finančnem ministrstvu Neudor-fer, ki velja za najuglednejšega radičevca, ki si je prizadeval, da bi po Pelešu prišel v zvezo z radikali. V tem je tudi uspel. Razen lega je Neudorfer prišel v etik z muslimani. Razen tega jc bil v Belgradu tudi poslanec Galič, ki je zahteval izplačilo dnevnic. V krogih, s kalerimi je prišel v zvezo, jc ostro napadel Pribičeviča, ki vodi politiko kljubovanja. V svoiem razpoloženju pa je še vedno proti Hrvatom, kakor je bil za časa obznanc. Hrv. inteligenca proti KDK Zagreb, 15. nov. (Tel. »Slov.«) Današnja »Slovenčeva« vest, da se mudita v Belgradu M e št r o v i č in Č u r č i n in da sta bila pri g. dr. Korošcu, je vzbudila v zagrebških krogih veliko senzacijo. Poročali smo, da je hrvatska inteligenca brezpogojno zoper sedanjo politiko KDK. In ravno najvišja inteligenca se bavi z mislijo, kako iziti iz sedanje pasivne hrvatske politike. Zlasti Meštrovičevo bivanje v Belgradu so smatra za politično važno. Mno-! gi I rde, da se je Meštrovič v Belgradu sestal tudi z drugimi politiki in razpravljal o možnosti sporazuma med Belgradom in Zagrebom. Vendar se kaj avtoritativnega o teh verzijah, ki krožijo po Zagrebu, ni moglo dognali. Opozicionalni krogi se drže strogo rezervirano. „Po ačsna" borba KDK Zagreb, 15. nov. (Tel. »Slov.«) Danes sc je vršila seja vodstva KDK. Razpravljali so o političnem položaju. Sklenilo sc je nadaljevati pcjačeno borbo. Javnosti se niso dala nobena obvestila. Sklenilo se je, da se vršijo shodi KDK: 2. decembra v Pakracu, 9. dccembra v Vi-rcvitici, 16. v Brodu, 30. Banjaiuki. Na teli shodih bosta govorila Pribičevič in dr. Maček. Nabava vagonov m ladij Belgrad. 15. nov. (Tel. »Slov.«) Železniški minister je po odobritvi ministrskega sveta predložil finančnemu odboru dve pogodbi. Prva se tiče nakupa 15 vagonov s parnimi kotli in 15 vagonov-cistern. Od osmih podjetij, ki so se udeležila licitacije z dne 24. julija, so stavile najugodnejše ponudbe tvrdka »Ferumc v Subotici in vagonska tovarna v Brodu, za cisterne pa budimpeštanska tovarna »Pyra«. Njihove ponudbe so mnogo ugodnejše, nego prejšnje, ki jih je dosedaj država sprejela. V celoti gre za 7,650.000 Din. Finančni odbor je na današnji seji ta ministrov predlog sprejel. Drugi predlog se tiče pogodbe med ravnateljstvom rečne plovbe in srbskim brodarskim društvom za popravo rečnega brodovja. Pogodba določa, da bo brodarsko društvo prvo leto popravilo najmanj 30 ladijskih objektov. Za izplačilo so določene deloma fiksno določene vsote v. denarjem ali pn koeficienti, po katerih bi se izračunalo pri popravilih, koliko naj plača rečna plovba za popravila. Finančni minister je ludi ta dva predloga sprejel. Nettunske konvenciie ratificirane Milan, 15. nov. (Tel. »Slov.«) Mussolini in jugoslovanski poslanik v Rimu Rakič sta včeraj izmenjala ratifikacijske listine o nettunskih konvencijah z dne 20. julija 1925 s korespondenco, ki spada zraven, in o belgrajskih pogodbah z dne 24. junija in 12. ter 21. avgusta 1924. Agrarni zakoni Belgrad, 15. nov. (Tel. > S!ov.«) Odbor za agrarni zakon jc imel danes skupno sejo, na kateri je obravnaval predlog demokratskega poslanca Scčerova. Predlagatelj je pojasnil svoj predlog. Gre za odkup kmetske zemlje, nc pa za likvidacijo celotncga agrarnega vprašanja. Minister Daka Popovič jc izjavil, da je tudi njegov načrt že gotov. Po njegovem načrtu sc bo agrarni zakon raztegnil tudi na vso Srbijo, ki je bila dosedaj izključena. V debato so posegli Kremžar, Vcscniak, Secerov, minister Popovič in dr. Ršbsr. Odbor je soglasno sklenil, da sc o predlogu Scčerova nc debatira, ker bo vlada predložila svoj predlog. Na jutrišnji seji pride na vrsto zakon o zadrugah Ker ie Korošec šef vlade V najbolj zagrizenem opozicionalnem listu »Hrvat* čitamo: »Po obstoječih predpisih bi se imela izvršiti izvolitev novega (zagrebškega) župana najkasneje v štirih tednih po izpraznitvi županske stolice. Ta rok poteče v torek, dne 20. t. m. in zato se poloficielno sporoča, da bodo županske volitve v ponedeljek, dne 19. t. m. Potemtakem so propadle vse akcije, ki so hotele doseči razpust občinskega sveta in ki so bile podvzete od več strani. Eni so se zaradi tega obračali na Korošca, drugi na Davidoviča, tretji na Vukičeviča, četrti na radikalni glavni odbor, peti na »tajne sile«, kakcr je bil kdo komu bližji. A ko so eni videli, kaj hočejo drugi, je nasprotovanje teh interesov povzročilo sklep, da se pusti Zagreb na miru, kar je tudi najbolj pametno. Vsem onim pa, ki so delali in delajo za razpust občinskega sveta, jim Zagreb tega ne bi mogel tako lahko odpustiti.« V »Obzoru«, listu, ki silno simpatizira s KDK pa čitamo: »... Iz vsega članka »Politike« pa se jasno i vidi nepritajen bes »Politike« na dr.-a Korošca, j ker ni dosedaj uporabil proti vodstvu KDK obznane...« In na drugem mestu pravi »Obzor«. »Kakor se vidi, gre »Politika« v svojih napadih na dr.-a Korošca tako daleč, da ga celo obtožuje, da ie država vsled njegovega stališča v nevarnosti. Zdi se, da je ta kampanja preti dr.-a Kcrošca nastala zato, ko so hege-monisti spoznali, da dr. Korošec noče opraviti zamorskih poslov, ki so mu jih oni namenili proti KDK.« Tako polagoma prodira resnica in počasi bodo morali priznati tudi hrvatski listi, kar že govori Zagreb, da ie namreč prava sreča za Hrvate, da ie šef vlrde dr. Korošec. Kajti samo njegova zasluga je, če še ni zapela nad Hrvatsko — obznnna. Le na rahlo bi pri tem pripomnili, da seveda slovenski pristaši KDK te velike zasluge dr. Korošca ne bedo nikdar priznali, ker njih hisforična naloga je, di so vedno neebjektivni, vedno le malkonfcnti. Zato pa ie tudi čisto vseeno, k?j govore in mislijo o dr. Korošcu. Propadajočim že gre prricr. kričanja, jc deial dr. Korošec in zato naj slovenski na-zadnjnki le še kriče. Objektivna javnost pa bo s priznanjem za-be!eži1a vse one pozitivne stvri, ki so se zgodile, ker je b;l šef vlade — dr. Korošec. Ekssdusoiozic te v $3raievskem ebinskvsm svetu Še so v svežem spominu besede novega sarajevskega župana, da bo postopal objektivno in sporazumno z manjšino, že je prišlo do eksodusa vse opozicije in kar je najvažnejše, ne brez vzroka. Novi občinski svet je namreč pri volitvi odborov popolnoma prezrl pravice opozicije. Čeprav šteje združena opozicija, radikali, židje in štirje muslimani 13 članov in bi morala v vsakem odboru dobiti J vsaij dva člana, ni hotela večina priznati manjšini niti enega. Tako je večina jasno izjavila, da ne spoštuje pravic manjšine, temveč da hoče manjšino čisto navadno majori-zirati. To je treba tem bolj povdariti, ker so člani večine tudi oni radičevci, ki znajo siccr tako lepo deklamirati proti majorizacijL V Sarajevu pa so radičevci dokazali, da so oni proti majorizaciji le tedaij, kadar so v manj- J šini, da pa sicer niso nič boljši, ko vsi drugi 1 narobe-demokrati. Čisto pravilno je zato opozicija odgovo- ! rila na to radičevsko nasilje z eksodusom, Z j ljudmi, ki nočejo spoštovati niti najbolj osnovnih zahtev parlamentarizma, pač ni mogoče sodelovati. Postopanje večine v sarajevskem občinskem svetu pa je tem boltj obsodbe vredno, ker so prišli v odbore povečini ljudje, ki niti sposobni niso za svoje mesto. Zato bo morala večina klicati na seje odborov razne strokovnjake, da jo bodo ti poučili, kako treba sklepati. Mesto izvoljenih svetovalcev bodo tore; odločevali neizvoljeni strokovnjaki, pa čeprav je v sarajevskem obč. svetu dovolj ljudi, ki bi mogli uspešno izvrševati svoje naloge. Tako vse mesto obscuja, da ni v nobenem odboru dr. Niko Andrijaševič, ki velja kot najmočnejši intelektualec v Sarajevu. Če bo večina v sarajevskem občinskem svetu še nadalje hodila po napačni poti ma-jorizacije, potem se ji lahko pripeti, da bo narastel opozicijonalni blok na 17 članov in bo večina štela le 18 svetovalcev. Kako pa bo mogel župan vladati z enim glasom večine, pa niti vprašanje ni, ker je pri vseh važnejših sklepih potrebna dvetretjinska večina. S svojim postopanjem v sarajevskem občinskem svetu so se radičevci razkrili kot stranka, ki pozna, kadar je v večini, samo princip majorizacije, proti kateremu sicer tako kriči. To radičevsko dvoličnost si je pač treba zapomniti zlasti za takrat, kadar bodo radičevci zopet kričali o belgrajski majorizaciji. Naj najprej narede red pri sebi in potem naj. žele pridigujejo drugim. Belgrad, 15. nov. (Tel. »Slov «) Zadele so sledeče srečke: 400.000 Din: štev. 11.126, 100 tisoč Din: 106.623, 20.000 Din 85/277, po 10 tisoč Din 108.027, 30.711, 71.052, 87.709, 98.698, 26.089. Odločna iztaoa nooe francoske olade v Paril, 15. nov. (Tel. »Slov.«) Vladna izjava, ki jo je danes podal Poincarš v poslanski zbornici, Barthou pa v senatu, se pričenja z besedami: »Kabinet, ki se Vam predstavlja danes, apelira na vse republikance, da se dela prejšnjih vlad, ki so ostala nedovršena, dokončajo v slogi. Sprejem državnega proračuna ob pravem času je potreben, tako v interesu finansiranja kakor tudi v interesu reparacij-skih pogajanj. Legalna stabilizacija je zaključila razne finančne sanacije, sanacijsko delo pa še ni končano, dokler se ima sploh še kaj storiti. Vlada upa, da bo s finančno komisijo mogla priti do sporazuma p vprašanjih, ki dosedaj še niso rešena. Saj o tem ni bilo posebnih razlik v mnenjih, ker je bil predlog finančne komisije popolnoma v okviru vladnih namer, kakor so prišle do izraza v razlogih proračunskega predloga. Male diference se niso nanašale na višino številk, temveč samo na vprašanje, ali je ostalo tudi ravnotežje proračuna nedotaknjeno. Novi proračun prinaša bistveno zvišanje gospodarskih in socijalnih izdatkov ter je jasno zavzel smer refor-matorične realizacije. Dalje pravi izjava, da so radi čl. 70 in 71 finančnega zakona nastale težkoče. Oba člena sta se v svoji sestavi izpremenila ' ko, da je nova oblika sprejemljiva. Ta dva člena sta vitalnega pomena za ohranitev intelektualnega in moraličnega vpliva Francije v daljnih deželah. Naj se v boju proti tema členoma uvede katerakoli procedura, mora vlada vendar zahtevati, kar smatra, da more zahtevati z ozi- rom na svojo odgovornost. — Vladna izjava govori potem o notranjem miru, o ohranitvi javnega reda, disciplini v upravi in o socijal-nem napredku. O zunanjepolitičnih vprašanjih veli izjava: Z vso svojo močjo smo odločeni, delovati pri racijonalni organizaciji zunanjega miru. Tudi tu se jc delo šele začelo. Zdi se, da je na pravem potu, mora pa se dokončati. Pogajanja, od katerih je lahko odvisna usoda Francije in Evrope, so se pred kratkim začela med Nemčijo in njenimi upniki, da se v soglasju v Da-\vesovim načrtom in z ženevskim dogovorom reši težki problem reparacij. Prejšnji kabinet jc imel večkrat priliko, da je objavil pogoje, pod katerimi bi se mogla sprejeti rešitev; sporočil je te pogoje vladam ostalih upniških držav, katere pa so tudi nas obvestile o svojih lastnih programih. Med temi programi ni ničesar, kar bi bilo nezdružljivo, in sodi se, da ni zaprek za imenovanje strokovnjakov za proučitev celokupnega problema. Nova vlada je že začela pogajanja v oni točki, kjer so zaostala, in upam, da jih bo dovedla do konca. Izjava konča: Čim večje bo zaupanje, ki ga bo izrazil parlament vladi, tem večja bo pravica, s katero se bo vlada pri teh pogajanjih lahko predstavila kot zastopnica francosko misli. — Ko je bila izjava prečitana, jo je desnica demonstrativno odobravala. Na levici pa so se takoj pojavili energični protesti in takoj ie stopi! na govorniško tribuno kot prvi opozicijski govornik socialistični poslanec Auriol Seja mariborskega kega sveta i mm Bukarešt, 15. nov. (Tel. »Sle .«) Preden je danes Titul cu odpotoval v London, je imel večurno konferenco z ministrskim predsednikom Mani n in zunanjim minishom Mirone-scom o zunanji politiki. Titulescu je dobil nalog, da zastopa remunski mandat pred Društvom narodov in tia t li vodi, kakcr se čuje, pogajanja za posojilo. Kakor poroča »Ade-verul«, je dobila vlada ponudbo tudi od švedskega trusta, ki stavi v splošnem ugodne pogoje, ki pa so mogoči, kakor v Jugoslaviji, samo če m:: da v zakup monopol na vžigalice, kar pa bi utegnilo ogrožati pogajanja o stabilizaciji leja. Vlada se bo to- Ceški listi o ©ogodbi Praga, 15. nov. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški listi izražajo svoje obžalovanje, da je uspeh dosedanjih češkoslovaško-jugoslovanskih trgovinskih pogajanj tako skromen, za kar dela vele-industrijska »Tribuna« odgovorne češke agrarcc radi njihove nepopustljivosti. Čas za trgovinsko pogodbo še ni godui, pravi »Tribuna«, ker je Jugoslavija zahtevala ravno znižanje carine za poljedelske proizvode kot predpogoj za vsako drugo popuščanje in je smatrala carinske postavke, katere je ponudila Češkoslovaška, za neprimerno podlago za dogovor. List predlaga, da se uvedejo preferenčne carine, vsaj za nekatere vrste blaga. S^oraz^m o resaracuah Pariz, 15. nov. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnjem razgovoru nemšk. poslanika von Hodista z ministrskim predsednikom Poincarejem so se glasom »Malina« razjasnila zadnja pred-vprašanja, tako da je sedaj gotovo, da se bo sedaj proučavanje revizijskega vprašanja izročilo neodvisnim strokovnjakom, ki bodo. ne da bi bili vezani na instrukcije, razsojali po svoji najboljši vesti in vednosti. Vladam bo potem dano na prosto, ali sprejmejo rezultat dela strokovnjakov ali ne, Zločinska malomarnost kapitana Newyerk, 15. nov. (Tel. »Slov.«) Poročila potnikov, ki so bili rešeni s parnika »Ve-stris«, si sicer nasprotujejo, ugotovila pa so dve dejstvi: popolno nemarnost kapitana Car-rcya, ki brez dvoma nosi vso odgovornost za nesrečo, in navzlic nasprotujočim si vestem številne dokaze junaškega požrtvovanja in nesebičnosti posadke. Kapitana, ki je od sobote večera ostal v svoji kabini, so že le potniki v ponedeljek zjutraj morali prisiliti, da je oddal prve klice na pomoč, ko so valovi | že poplavili medkrov. Pri spuščanju sta se ponesrečila dva čolna, radi česar je na krovu nastala panika. Kljub temu pa so potem v redit spustili dva čolna z ženskami in otroki. Govori se, da je kapitan potem izvršil sa- ia dobi Snedsko pesnili© momor. Po Etni še Ve?.uv Milan, 15. nov. (Tel. »Slov.«) Isti čas, ko je ponehalo bruhanje lave na Etni, jc začel v zadnji noči delovati Vezuv. Ze več dni i jc izstopsla tekoča lava, vendar zaenkrat za j tamošnje občine ni nobene nevarnosti, ker odteka lava v dolino Inferno. Zborovanja vojvodinskih cerkvenih rini-sko-katoliskih občin je pričelo včeraj v Su-I botici pod predsedstvom škofa Budanoviča. Trajalo bo več dni. Obravnavali bodo cerkvena vprašanja. rej pečala s to ponudbo samo tedaj, če ne pride do sporazuma z nobenimi inozemskimi bančnimi skupinami. Vlada je od inozemskih emisijskih bank dobila obvestilo, da so podpisale z romunsko vlado sklenjeno pogodbo o re-volving-kreditu 25 milijonov dolarjev, ki naj se dovoli romunski narodni banki za stabilizacijo leja. . munska narodna banka je bila nato pozvana, da tudi ona podpiše pogodbo. Liberalni list »Vitorul« piše, da je bilo več vladnih zaupnikov poslanih v inozemstvo, da pripravijo nova finančna pogajanja, in sicer bančni ravnatelj Kaufmann v Berlin in bankirja Aristid Blanc v London in Pariš. Tudi sam. dem. orofesorii preklicali socialni bojkot Ob priliki profesorskega kongresa na Sušaku je napisal zagrebški »Obzor« na naslov sam. demokratskih profesorjev par tako zanimivih opazk, da smatramo njihovo objavo važno, zlasti še z ozirom na netočno poročilo i v »Slov. narodu«. Po trditvi, da je profesorsko društvo čisto centralistično društvo in tipičen primer srbi-janskega razumevanja jugoslovanstva, piše »Obzor«: »Brez ozira na ponašanje jugoslovanskega profesorskega društva v dobi protikulturnega preganjanja in premeščanja hrvatskih profesorjev (za časa PP-režima, op. uredn.), brez ozira na to, da ti jugoslovanski profesorji niso protestirali ne proti redukciajm in slabemu dotiranju prečanskih šol, moramo konstatirati, da niso niti po proglašenju socialnega bojkota, niti po krvavem 20. juniju prekinili svoje zveze z upravo v Belgradu. To je tem bolj čudno, ker vodijo zagrebško sekcijo jugo-proiesorjev samostojni demokrati P. Serdar, Musulin in in drugi. Vsi ti profesorji so bili, dokler je bil g. Svetozar Pribičevič prosvetni minister, zelo odlični in dispiplinirani člani samostojno demokratske stranke. Sedaj pa, v dobi social-| nega bojkota, ki ni upravičen samo s strankar-skega, temveč tudi s človeškega stališča, za-; puščajo svojega voditelja Sv. Pribičeviča in odhajajo na kongres, da se »prijateljsko« pogovore s svojimi srbijanskimi voditelji na čelu z Jeremijo Živanovičcm, ki je zapustil Pribičeviča, ko je ta šel v opozicijo in ki se je svojega voditelja odrekel javno na političnih shodih . . .« p <3. Priblčeviž m sovjetska RusHa Včeraj je g. Pribičevič v svoji dnevni izjavi vroče zagovarjal misel, da mora naša država priznati sovjete. Pred 18 meseci pa je govoril oni isti Pribičevič takode: »G. Ninčič je poskusil začeti pogajanja s sovjetsko vlado ter se prepričal, da je absurdna misel, da bi na ta način prišel v stik z ruskim narodom. Sovjetska vlada namreč ni narodna vlada ... Če bo Jugoslavija pri-1 znala sovjetsko vlado, potem se pravi to, da bo ustanovila na Balkanu središče komuni-stične delavnosti, kar bi moglo ovirati miroljubno delo v naši državi. V ostalem pa itak vsakdo ve, da bi bil edin uspeh priznanja sovjetske vlade: povečanje proračuna zunanjega ministrstva in nič drugega ... Zadnji dogodki na Vzhodu potrjujejo še enkrat točnost dr. Kramafevega govora, ki je prijatelj Rusov ... Kar se tiče trgovinskih zvez s SSSR, nimajo tc za Jugoslavijo nobenega pomena.« Po 18 mesecih pa govori g. Pribičevič čisto drugače. Kakor kaže in kakor kane. In lo naj bo voditelj narodal Zanimanje občinstva za današnjo sejo je bilo zelo veliko. Ze pred pričotkom seje je bila galerija teko polna, kakor že dolgo ne. Takoj po otvoritvi je župan imenoval za overovatelja zapisnika dr. Vebleta ln Jelena. ter naznanil občinskemu svetu, da sta mesto odstopivših občinskih svetnikov Goleša (SLS) in Krajnika (soe.), ki sta se kot me9tna uslužbenca odrekla mandatoma, prevzela mesti obe. svetnikov z vsemi dolžnostmi v poRineznili odsekih dr. Veble (SLS) in Močnik (soc.). « Nato preido k svojemu poročilu. Okrajni zastop naznanja, da se vrše volitve v okrajni zastop 3. februarja 1920. — V vodstvo obrtno nadaljevalne šole prideta kot zastopnika občinskega sveta dva občinska svetnika. — Z ozirom na namero, da se prenesejo posli mariborskega finančnega ravnateljstva v Ljubljano, se sklene, da se pozove g. finančni minister, da spremeni tozadevno uredbo o organizaciji finančne uprave v tem smislu, da se ustanovi finančno ravnateljstvo tudi v Mariboru, ker je to iz narodno gospodarskih ter politično upravnih razlogov, kakor tudi z vidika zmanjšanja stroškov nujno potrebno. — Sledi cel kup socialističnih interpelacij ln predlogov, ki romajo v posamezne odseke. — Sprejme se nujnost predloga, da se protestira pri finančnem ministrstvu radi preveliko obdačbe mesta Maribora po mariborski oblastni skupščini. — fzvoli se komisija, ki jo tvorijo občinski svetniki iz meljskega predmestja, in sicer dr. Veble, Bahun in Murko, z nalogom, da pregleda teren pri novih kanalizacijskih delih v Met ju in da stavi tozadevne predloge glede tega. kako naj so omogoči dohod k Dravi. — Ker ni navzoč referent I. odseka, se preide takoj k poročilu 11 T. odseka. III. odsek — poroča obč. svetnik Štabe?. Imenovanje navili ulic. Ulica, ki vodi od Ga-jeve ulice pravokotno na Vrbanovo ulico, se imenuje dr. Anton Medvedova; južno kolonije vodeča ulica, ki izhaja iz Betnavske in pride do Radvanj-sko ulice se imenuje Delavska; poleg tega dobita isto ime tudi dve ulici v notranjosti kolonije; del severno od igrišča v I. koloniji, ki spada k II. koloniji, se imeiiuje Komenskega trg; ulica, ki teče južno in sporedno s Fochovo ulico, se imenuje Viktor Parmova; za železniškim prelazom pri Tržaški cesti se odcepi nova pot — Železničar-ska ulica; južno od Kacijanerjeve ulice se odcepi od Plinarniške ulice ozka pat, ki se imenuje Ko-cenova ulica. — Preimenujeta se: Ulica Pod mostom v Taborsko, sedanja cesta Ob brodu pa v Motherjevo. — Prošnja Marije Oehm za vporabo le 3ene lope kot avlogaraže se odkloni. — Z ozirom na vprašanje preureditve I. in II. kolonije se odobri sklep klubovih načelnikov. — 7,s, vogalno parcelo ob Krekovi in Gosposki ulici se dovoli postavitev tronadstropne strnjene zgradbe, ob gimnaziji pa odprto dvonadstropne zgradbe. — Prošnja Alojzija Peklarja za gradbo apneniee in odprte lope v Tomšičevem drevoredu se odkloni, ker je že 1. 1922 sklenil občinski svet, da se dotične parcele zazidajo s stanovanjskimi vilami. — Prošnja kemiindustrije Golež Karol za postavitev bencinske črpaljke ob Aleksandrovi cesti se odkloni, ker je dobila že aprila meseca tozadevno dovoljenje Anglo-jugoslov. petrolejska družba. ■> . :ri0 IV. odsek — poroča obe. svetnik dr. Jprovšek. Prošnje za subvencije se ne obravnavajo. — Prošnje za znižanje prirastkarine se z izjemo enega slučaja odklonijo. — Nakupi se 24.000 kvadr. m. sveta za II. kolonijo od dr. Schmiclererja po 10 Din lev. m. — Radi ureditve Tvorniške ulice se dovoli za parcelo g. Sianogi odškodnina 3000 Din. Z ozirom na prošnjo stanovanjske zadruge uslužbencev juž. žel. za znižanje predpisanega zneska pri večji uporabi vode, se sklene, da se zaračuna voda pri večji uporabi po normalni ceni. — Dovoli se vsem prošnjikom nakup raznih parcel. — Prošnji Vinarske in sadjarske šole, da bi pe zaračunala uporaba vode po tarifi proste vode, se ne ugodi, ker spada omenjeni zavod k izvenmestni občini. Ravno lako se sklene, da se iztirja od omenjenega zavoda znesek 368.25 Din za večjo porabo vode. — Dovoli se povišanje uradnih legitimacij pri avtovožnji za mestni fizikat in magistratno pisarno. — Z ozirom na dopis Higijeničnega zavoda v Ljubljani glede ustanovitve »Doma narodnega zdravja«, se. sklene, da se zahtevajo v tem oairu od imenovanega zavoda natančnejše informacije. — Ugodi se prošnji uprave glavnega kolodvora glede dobave gramoza po mestni občini za posip kolodvorskega predprostora, ki zelo trpi radi mestnega avtobusnega prometa. — Re.jtavrirani spomenik pri vhodu v novi mestni park prevzame mestna občina v varstvo in oskrbo. — Predlog za preskrbo mestnih ubožcev s kurivom ter povišanje postavke za hiralniško oskrbo mestnih ubožcev se bo upošteval pri proračunu. — Ker je popravilo posameznih avtobusov zelo drago, se sklene, da se slabi avtobusi prodajo. — V kolonijo I. in II. se napelje glavni plinovod. — Z ozirom na prošnjo strojnega osobja mestne klavnice za zavarovanje po mestni občini pri OUZD se sklene, da se prosilci lahko sami dajo zavarovati pri OUZD. — Žand. staniei v Vojniku pri Celju se dovoli določeno število kart za polovično vožnjo na progi Celje—Maribor. — Z ozirom na predlog mestnega električnega po-djetja za postavitev reklamnega :-kicaka« pri stranišču pred frančiškansko cerkvijo se sklene, da se ne postavi, dokler ni interesentov. — Zadeva za popravila ograje in mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju se odstopi gradbenemu uradu. — Izplačilo carine 30.000 Din za rešilni avto se naknadno odobri in se tozadevni znesek vnese v proračun /-a 1. 1929. —.Za kanalizacijo odtoka Treh ribnikov se bo po možnosti vnesla tozadevna postavka v proračun za 1. 1929. V. odsek — poroča obč. svetnik Robaus. Na dnevnem redu je več izjav o krajevni potrebi. Seja se ob zaključku lista se nadaljuje. Pred ..Mrom" kaT3itu5irali... Gospodje pri »Jutru« so od sile ponosni. Ker je večina v oblastni skupščini sama od sebe znižala proračun in s tem tudi oblastne davščine, piše «Ju!ro«, da je oblastna skupščina kapitulirala pred »Jutrom«. Kar sesedli smo se, ko smo čitali o tej kapitulaciji. Kako je že rekla muha, ko je sedla volu na rog? Ali ni pogumno privzdignila nogo in zakikirikala v svet: Mi orjemo? Zdi se nam, da je tudi »Jutro« zelo podobno tisti muhi, ko piše, da je oblastna skupščina pred njim kapitulirala. O la mogočnost, o ta jutrovska« velesila! Wie sich der klcinc Moritz die Welt vorstelltf Predlog zakona o narodnih šolah n. Vpliv samouprav na šolo je po tem predlogu napram sedanjemu stanju celo pomanjšan. To se posebno kaže v določbah o postavljanju in razmeščavanju učiteljstva. Pri nastavljanju začasnih učiteljev odločuje dejansko samo minister prosvete. Čl. 115. določa, da za izpolnjevanje začasnih mest daje ministrstvo prosvete posameznim prosvetnim inšpektorjem iz liste učiteljskih kandidatov cele države potrebno število na razpolago. Pri tem sc ministrstvo ozira: a) na njihovo željo, b) na potrebe službe v celi državi in c) na leta službe vobče in posebej v krajih s težkimi življenjskimi pogoji. Iz teh določb vidimo, da je vse premeščanje začasnih učiteljev in nameščanje učiteljskih kandidatov dosledno centralizirano pri ministrstvu prosvete. Postopalo bi se tako-le: Vsak začasni učitelj, ki želi premestitve, ali učiteljski kan- j didat, ki prosi za namestitev, vloži prošnjo na ministrstvo prosvete. Tu se sestavi lista pro-silcev. Prosvetne oblasti sporoče vsako leto . ministrstvu, kolika je pri njih potreba novih učiteljev in ministrstvo jim iz centralne kandidatne liste dodeli potrebne učitelje. O ka- I kem sodelovanju prosvetnih oblasti pri tej iz- I biri ni govora. Veliko je vprašanje, ali bode j res kdaj moglo ministrstvo imeti tako natan- j čen vpogled v interese vseh pokrajin, ali ne bo ravno ta določba napravila samo zmedo j pri premeščanju in nameščanju začasnega uči- j teljstva. Da pa je ta določba naravnost na- | sprotna oni misli o dekoncentraciji uprave, ki j jo omenja minister v svojem spremnem pismu < _ more pač uvideti vsakdo. Dobra bi bila ena centralna državna lista učiteljskih kandi- j datov, ki bi naj pa obsegala samo tiste kan- j didate, ki v svoiji prošnji za sprejem izjavijo, ! da žele namestitve kjersibodi v državi, in pa onih, ki po popolnitvi vseh začasnih mest v eni prosvetni oblasti ostanejo brez službe. Če torej pri premeščanju in nameščanju začasnega učiteljstva ni govora o kakem vplivu samouprav, moramo tem manj pričakovati pri nameščanju na stalna mesta. In vendar se tu skuša vsaj na videz nekoliko upoštevati samouprave, in to pri sestavi obhodne komisije za razpored učiteljstva (čl. 107.). Člani te komisije so: a) prosvetni inšpektor, b) oblastni šolski nadzorniki, c) najstarejši šolski upravitelj na sedežu prosvetne oblasti, č) ena učiteljica, ki jo izbere učiteljski zbor učiteljic na sedežu oblasti, d) po en član oblastnih odborov (ki je pristojen za šolske •eadeve). Dalje je tekst zakonskega predloga nejasen, kajti pri tej tečki d) se nadaljuje takole: » • • • delegiran od administrativno-poli-tičnih oblasti, ki spadajo v prosvetno oblast. Administraitivno-politične oblasti dohajajo s svojim članom v ono oblast, v kateri je večina njihovih srezov.« Najverjetnejše je, da predlagatelj zakona misli za točko d) dodati šc točko e), ki se glasi »delegiran« itd. Ako torej n. pr. vzamemo, da ostane ljubljanska oblast zase tudi prosvetna oblast, po številu šolnin učiteljstva bi bilo to v smislu določb tega zakonskega načrta čisto pravilno, potem bi imela ta namestilna komisija šest članov, ako ostane samo en oblastni šolski nadzornik za osnovne šole. Od teh bi bil samo pod točko d) imenovani zastopnik oblastne samouprave. Ako s to sestavo primerjamo sedanjo sestavo obeh namestilnih komisij v Slovenija po odloku min. prosvete ON br. 50.575 od 4. julija 1928, v katerih ima vsaka samouprava od šestih članov dva, vidimo, da je vpliv samouprav pri tem važnem aktu zmanjšan. Še bolj pa je zmanjšan, ker je po čl. 109. vrinjena gotovo ne v interesu poenostavljanja cele procedure in dekoncentracije uprave med ministrstvo, ki končno iz predloga postavlja učiteljstvo, in oblastne komisije še osrednja komisija iz treh članov: načelnik oddelka za osnovno šolstvo, referent dotičnega kraja — gotovo dotitne prosvetne oblasti — pri ministrstvu prosvete in »najstarejši upravitelj učiteljske šole v mestu« —■ pač v Belgradu. Dajatve samouprav za osnovno šolstvo pa se pri tem, ko se zmanjša njihov vpliv na osnovno šolstvo, ne zmanjšajo, ampak zelo zelo povečajo. Po čl. 96. ima vsak učitelj sel-ske državne narodne šole poleg plače in drugih dohodkov po uradniškem istem zakonu pravico do brezplačnega stanovanja, ki mu ga mora po čl 21. t. z. in čl. 26. dati politična občina in tudi do brezplačne kurjave. To stanovanje pa mora biti po predpisu čl. 96. suho, svetlo ni mora imeti najmanj dve sobi, kuhinjo in klet, druge pritikline in še vrt. To velja le za selske, ne pa tudi za mestne občine. Dvomim, da je predlagatelj zakona pomislil, kakšno breme nalaga s tem občinam, ki morajo po čl. 194. vse to zgraditi v teku šestih let, in menda pač ni pomislil, da je to tudi davek, ki ga bi plačevale revne podeželske občine v državi, kajti ta bi po čl. 39. uradniškega zakona pridržala stanarino za pedežel-sko učiteljstvo zase. Pa pridejo še druge dajatve. Sf(a / / aj/e novega Koledar Petek, 16. novembra, Otmar, Neža, Edmund, Albert. Solnce vzide ob 7.08 in zaide ob 4.22. t Misiionar Urban Nežmah Včeraj je umrl v Ljubljani v samostanu misijonarjev Sv. Vinc. P. gospod Urban Nežmah v častitljivi starosti nad 85 let. Od leta 1881. je s presledkom enega leta (1905—1906) ves čas deloval pri cerkvi presv. Srca Jezusovega kot pridigar in spovednik. Po vsej Sloveniji je bil znan kot vnet ljudski misijonar; saj je tekom 40 let premisijonaril vso Slovenijo tja do skrajnih mej slovenskega dela Benečije. Okrog 400 milijonov, pri katerih je rajni sodeloval, izkazuje hišni seznam misi-jonov, poleg tega okrog 180 duh. vaj za posamezne stanove. Z izredno ljubeznijo je dolgo vrsto let skrbel za dušni blagor ubogih hi-ralcev v hiralnici Sv. Jožefa. Zadnja leta, ko so mu telesne moči opešale, vendar ni miroval: neštetokrat je prehodil stopnice s prvega nadstropja, kamor so ga klicali številni duhovniki za sv. spoved. Naj v miru počiva! k Promocija. Na univerzi v Inomostu bo jutri, 17. t. m. promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Stanko L e s k o v i c , sin gospoda Fr. Leskovica, ravnatelija »Ljudske posojilnice« v Ljubljani. k Sprejem na višjo pedagoško šolo v Za-i grebu. Na višjo pedagoško šolo v Zagrebu so \ sprejeti naslednji meščanskošolski učitelji in 1 učiteljice: Gorup Alfonz, Krško; Zrimšek Danica, Vojnik; Šmid Marija, Brežice; Černcj Da-j niča, Maribor; Miklavčič Ema, Tržič; Trobcj j Joško, Slov. Bistrica; Turk Fortunat, Ormož. Navedeni naj sc javijo na rektoratu višje pedagoške šole v Zagrebu, čim bodo razrešeni svoje dosedanje službe. Ostale vesti k Prodor je naslov plesne kompozicije, ki jo bo izvajal plesni zbor fantov na akademiji akademskega Orla v soboto zvečer v Ljudskem domu. Začetek: Kaotična masa se skuplja v centru, iz katerega udarjaijo zamolkli udarci. Nato se razlije, združuje, prepleta. Ustvarijo se tri skupine, vsak s svojo voljo. Hitijo v centrum. Ne najdejo. So razočarane. Isto se ponovi. Končno najde vsaka v sebi središče in ugotovi skupen cilj. Naval v zadnjem prodoru. Vsaka ovira pade. Konec: Iz neurejenosti se izoblikuje jasen zbor, ki od zmagoslavja pleše in vihti z zastavami urejenih vojska. Izdajanje letnih legitimacij za nakup inozemskih plačilnih sredstev do 3000 Din mesečno. Finančna delegacija objavlja uradno: Gospod finančni minister je pod J. br. 2437 z dne 24. septembra t. 1. odredil, da smejo pooblaščene banke in pooblaščene menjalnice brez specijalnega odobrenja generalnega inšpektorata finančnega ministrstva prodajati našim državljanom, kakor tudi inozemcem, ki stalno bivajo v naši državi, za njih osebne potrebe inozemska plačilna sredstva do največ 3000 Din enkrat mesečno na stalno legitimacijo, ki sc dobi pri pristojni finančni oblasti. Ta naredba je objavljena v Uradnem listu št. 263-106 z dne 13. t. m. Legitimacije izdaja za samostojne osebe, ki stanujejo v področju ljubljanske dclcgacijc, finančna delegacija v Ljubljani na prošnje, koi-kovane s 25 Din, upoštevajoč pri tem upravičenost in umestnost prošenj. Tiskovine za legitimacije stanejo 1 Din za komad. k Prepoved točenja alkoholnih pijač. V nedeljo sc vrše v občinah Dev. Maiija v Polju, Grosuplje, Medvode, Moste, Podgorica, Št. Vid nad Ljubljano in Zg. Šiška volitve občinskega odbora; vsled tega je v soboto in nedeljo v imenovanih občinah prepovedano točiti alkoholne pijače. k Vijolice v pozni jeseni. V pondcljek, dne 12. t. m. je natrgala učiteljica ga. Irgoli-čeva pri Sv. Miklavžu pri Ormožu devet krasnih vijolic. k Otvoritev telefona. Dne 10. t. m. jc bila pri poštah Dob pri Domžalah in Lukovica otvorjena telefonska centrala. k Sejem v Krškem (kramarski in živinski) se vrši letos v ponedeljek 26. novembra. k Davek na alkoholne pijače v Avstriji. Z ozirom na to, da jc oblastna skupščina v Ljubljani zvišala davek na vino na 1 Din pri litru, sporočam, da imamo tudi v Avstriji zelo visoke davke na alkoholne pijače: žganje, sadjevec, pivo in vino. Davek na vino, ki se v Avstriji pridela, znaša 20 grošev pri litru, to jc več kot poldrug dinar (25 gr. sta dva dinarja). Torej imamo tudi na domeče vino višji davek nego pri vas Na vino, ki se uvaža iz inozemstva, pa znaša avstrijska carina okrog 1 šilinga (8 Din) pri litru. Avstrijske oblasti stoje na istem stališču kot vaša obl. skupščina, da je namreč davek na alkohol prostovoljen davek in da jc alkoholizem tako zlo, da je le v blagor ljudstvu, če se omeji uživanje alkoholnih pijač. — Slovenec iz Avstrije. k 100.000 Din za pobijanje škrlatinke. Finančni odsek zagrebške mestne občine jc sklenil dovoliti mestnemu odboru za pobijanje epidemij znesek 85.000 Din. Ker je oblastni Najbolj prikladno in preprosto je če vzamete Aspirin o obliki tablet Teža vsake tablete Je natančno določena (0,5 gr.) Lakho ln snažne se vzamejo seboj in zavžljejo. Vrže se Jo v kovarec vode, kjer hitro razpadejo. Arn-pek samo pristne Aspi-rln-teblete o originalnem zavoju „3oyefc" mornjo biti I odbor v isti namen dovolil 15.000 Din, je sedaj na razpolago 100.000 Din za pobijanje škrlatinke. Resolucije Profesorskega kongresa Kongres Profesorskega društva na Su-šaku je na predlog ljubljanske sekcijc sklenil o absolventih višje pedagoške šole: 1. Višja pedagoška šola mora ostati samo institucija za višjo strokovno izobrazbo učiteljev osnovnih šol in kvalifikacije, katere jim daje ta šola, morajo ostati samo v mejah statutov te šole, da imajo pravico a) na položaje okrajnih šolskih nadzornikov, b) učiteljev in upraviteljev na meščanskih šolah. Na učiteljiščih sc morejo postavljati samo v onih slučajih, ako je prirodnim potem izpraznjeno katero mesto, a ni drugega kandidata za to mesto z akademsko kvalifikacijo. Nikakor se ne sme dovoliti, da se odstranjujejo s svojih sedanjih mest na učiteljiščih profesorji s fakultetsko izobrazbo, da bi odstopili svoja mesta absolventom višje ped. šole, tem manj, ker to niti ni potreba, saj je tudi na meščanskih šolah in med sedanjimi okrajnimi nadzorniki toliko takih, ki nimajo kvalifikacije za tc položaje. Mnogo bolj pravično je, da se take osebe brez kvalifikacije odstranijo s svojih položajev in da se na njihova mesta postavljajo absolventi višjih pedagoških šol. L Zahtevamo, da se odredba čl. 14. pravil o diplomskem izpitu za višji tečaj viš. ped. šol nikakor ne uveljavlja tako, kakor da absolventi viš ped. šol morajo biti nastavljeni na učiteljiščih, ampak da »morejo« (biti nastavljeni) ob gori navedenih pogojih. 3. Zahtevamo, da se pogoji za napredovanje po skupinah za absolvente višje pedagoške šole izenačijo z odredbami za napredovanje profesorjev s fakultetsko izobrazbo." 4. Tudi v nižje razrede srednjih šol se ne morejo za profesorje v I. kat. nastavljati take osebe, ki nimajo vseučiliške izobrazbe. 5. V ljubljanski in mariborski oblasti nastavljeni absolventi višje ped. šole se naj takoj stavijo na razpoloženje ministru prosvete * To se razume tako, da sc morajo določbe čl. 64. in 65. uradn. zakona uveljaviti za absolvente v. p, š., ki torej brez profesorskega izpita tudi ne morejo biti uvrščeni v pomožne in glavne skupine I. kal. (od 1.-8. do I.-4.), kakor to velja za absolvente fakultete; s tem jc stigmatiziran čl. 161. fin. zak. za 1. 1928.-29. kot tak, ki krši žc obstoječi uradniški zakon in daje nedopustne privilegije. Maksim Gorkij PRIZNANO nnjboljša oblatila pri najnižjih cenah nudi renomlrnna tvrdka MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 Zazuhrna A Zazubrina je bil v teku. Okrog njega je grmel blazni smeh sivih ljudi in Zazubrina je vedel, da baš on sili ljudi, da se tako vsi sme-I jejo. V vsaki njegovi kretnji, v vsaki obliki njegovega šaljivega obraza je jasno pogledovala ta zavest in vse telo se je stresalo od naslade v zmagoslavju. Držal je že mačka za glavo, brisal z njegove dlake preobilno barvo in v ekstazi igravca, ki se zaveda svoje zmage nad množico, je plesal in improviziral, nc da bi vstal: Bratci, prav nič se ne smejte, v pratiko svetnike glejte, maček naj dobi ime, a katero, se ne ve. Vse se je smejalo okrog množice arestan-tov, ki je bila v nezavesti od blaznega veselja; smejalo se je solnce na šipah oken z železnimi mrežami, smehljalo sc je sinje nebo nad dvoriščem jetnišnice in še celo njene stare umazane stene so se nekako nasmihale s smehljajem bitij, ki morajo veselost v sebi potlačiti, in naj je šc tako v njih divjalo. Iz zamreženih šip v ženskem oddelku so gledali na dvorišče obrazi žensk; tudi one so se smejale in njihovi zobje so blesteli v solncu. Vse okrog je bilo nekako prerojeno, vrglo jc s sebe dolgočasni sivi ton, ki je prinašal tugo in pobitost in jc oživelo, prepojeno z oživljajočim smehom, ki sili kakor solnce celo umazanost, da jc bolj dostojna. Položivši zelenega mačka na travo oazi-ce, ki so se vile med kamenjem in delale dvorišče pisano, je Zazubrina razburjen, sopiha-joč in poten kar naprej izvajal svoj divji ples. Smeh je žc potihnil. Bilo ga je preveč in je utrudil ljudi. Tu in tam je še kdo histerično zavreščal, nekateri so se še dalje kro-hotali, a žc v pavzah. . . Slednjič so sc pojavili trenutki, ko so vsi molčali razen Zazub-rine, ki je prepeval svojo plesno pesem in mačka, ki je tiho in žalostno mijavkal, plazeč se po travi. Skoro se ni razlikoval od nje po barvi in — najbrž ga je barva oslepila in ovirala njegovo premikanje, — debeloglav in gladek se je brczmiselno plazil na tresočih nogah, se ustavljal, kot bi se bil prilepil v travi in venomer mijavkal.. . O poglejte sem, kristjani, kako maček naš pijani, ki jc bil prej ves rdeč, zdaj zelen ne ve kam leči je komentiral Zazubrina premikanje mačka. — Pa mu ti pokaži, pasji sin, in kaj hitro! — je rekel rdcčelasi dečko. Občinstvo jc zrlo na svojega igravca s prenasičenimi očmi. — Mijavka! — je obvestil nedorastli are-stant, kažoč z glavo na mačka in je pogledal na tovariše. — Ali bo celo življenje ostal zelen? — je vprašal nedorastli. — Koliko pa mu bo šc živeti? — je spregovoril sivi in visoki arestant in počenil k Mišku. Ko se posuši, se zlepi dlaka na njem in crkni! bo. A maček je presunljivo mijavkal in izzival odpor v razpoloženju arestantov. — Ali bo poginil? — jc vprašal nedorastli. — Kaj pa, če ga umijemo? Nikdo mu ni odgovoril. Mala, zelena kepa sc je mučila pri nogah teh sirovih ljudi, vsa bedna v svoji nemoči. — T-fu! spotil sem sc! — jc vzkliknil Zazubrina in padel na tla. Niso se zanj zmenili. Mladoletnik se je približal k mačku in ga vzel v roke, a ga jc takoj položil na travo rekoč: — Ves je vroč ... Potem je pogledal tovariše in nlostno spregovoril: — Glej ga, Miška! Miška nc bo več pri nas. Zakaj ste ubili žival? Vi ste res pravi... — Morda pa sc bo opomogel, — je rekel rdcčelasec. Zeleno, brezoblično bilje je venomer brzelo po travi, dvajset parov oči mu jc sledilo, a na nobenem ni bilo ne sence smeha. Vsi so bili potrti, vsi so molčali in vsi so stali tako bedni kot ta maček, kakor da jim jc razložil svoje trpljenje in da so vsi čutili njegovo bolečino. — Opomogel se bo! — se jc nasmehnil nedorastli in zvišal glas. — Tudi.. je bil Miško ... pri vseh priljubljen . . . Zakaj ga mučite? .... Bolje bi ga bilo ubiti, ali ne? . . . — A kdo je vsega kriv? — jc zlobno zakričal rdcčelasec. — Ta je prokleli povzročitelj. — No, — je rekel Zazubrina pomirljivo. — saj smo vendar vsi skupaj sklenili. Stresel sc je kot od mraza. — Vsi skupaj! — ga je prekinil nedorastli mladič. — Toda ti edini si kriv .. . da! — A ti, teliček, ne mukaj, — je miroljubno nasvetoval Zazubrina. Siv starec je vzel mačka v roke, ga skrbno ogledal in nasvetoval: — Ce bi ga v petroleju skopali, bi sc barva zmlla! — Po mojem bi ga bilo treba prijeti za 1 rep in vreči čez zid. — jc rekel Zazubrina in ' smejoč dostavil: — Najbolj priprosto! Nov požig na Gorenjskem Iz Kranjske gore poročajo: Ze zopet požar. V tretjič to leto v župniji. Topot tik ob župni cerkvi v Kranjski gori. Bilo je očividno zopet zažgano. Pretekli torek zvečer kmalu po Avemariji je zapel plat zvona in gasilska trobenta je klicala gasilce skupaj. Začel je goreti Jakeljnov hlev; ogenj je kar nenadoma šinil kvišku, pri vseh požarih popolnoma enako. To je bilo dobro, da je bilo brezvetrno in zvečer, ko so bili ljudje še vsi čuječi, posebno pa, da je domače gasilno društvo takoij stopilo v akcijo; kmalu sta bili na mestu tudi društvi iz Podkorena s svojo motorno brizgalno in iz Rateč. Pridno so sodelovali tudi drugi moški, in ženske so neumorno donašale vodo. Tako se je posrečilo ogenj omejiti na dva hleva: Kavčev in Jakeljmov, Seveda je zgorela vsa krma in orodje, živino so pravočasno rešili. Štiri hiše v neposredni bližini, nekatere oddaljene komaj po par metrov, ki so se užigale, so srečno obvarovali. Tudi župna cerkev je bila v veliki nevarnosti. Ha svatbi zaklal ženina V vasi Bošnjacih v Ranatu je prišlo te dni do krvave žaloigre. 23-letni kmetski sin Florenc Pavlovič se je oženil in je na svatbo povabil skoro pol vasi. 2e na vse zgodaj je bil Pavlovič popolnoma pijan. Ob desetih dopoldne se je spri iz malenkostnega vzroka s svojim najboljšim prijateljem Gjorgjem Jeličem, ki je bil tudi že malo pijan. Jelič je pograbil nož in sunil z njim ženina z vso silo v prsa. Pavlovič je bil takoj mrtev. Med svati je nastala velika zmeda. Jelič, ki je bil takoj nate aretiran, je hotel izvršiti v zaporu samomor, kar so mu preprečili. k Goljufiva tvrdka s potrebščinami za radio. Ni še dolgo tega, odkar so se pojavili v Sloveniji mameči glasovi tvrdke E. Graeb in F. C. Rottloff, Berlin N9, Gartenstrasse No. 100«, ki jc ponujala po skrajno ugodnih pogojih radioaparate. Tej ponudbi je nasedel tudi neki ugleden ljubljanski gospod, ki je res poslal v Berlin 200 Din. za katere je dobil le potrdilo in tolažbo, da bo radio dobil še pozneje. Radioaparata pa ni hotelo biti od nikoder. Gospodu se je zdelo preneumno predolgo čakanje in je prosil ljubljansko policijo za posredovanje. Ta se je obrnila na berlinsko policijo. Iz Berlina pa so sporočili v Ljubljano, da gre za neko goljufivo tvrdko, proti kateri je vloženih pri berlinskem državnem pravdni-štvu že več ovadb. Naši ljudje si bodo nemara premislili v bodoče še pošiljati denar v tujino brez potrebe in popolnoma neznanim tvrdkam. k Skoraj 14 dni odrezani od sveta. Pri Zgornjem Dupleku vozi brod črez Dravo. Ker pa je Drava v zadnjem času prav nevarno narasla, omenjeni brod ni mogel voziti in ljudje so z žalostjo gledali na to stran Drave. Vidi se, kako krvavo potreben je most v stikali-šču Mariborskega in Dravskega polja ter Slovenskih goric. k Razočarani vlomilci. V noči od 14. na 15. nov. so na postajališču Žirovnica neznani zlikovci z vitrihom odprli uradne prostore m odnesli železno blagajno. V blagajni p-*. niso KHUI lise nosi IBKDL3 pletenine ker so najboljše GRIČAR & MEJAČ, LJUBLJANA MaSa dilaika mladina proti šundu Redna letna skupščina Slovenske dijaške zveze, matice in predstaviteljice celokupnega slovenskega katoliškega dijaštva, dne 11. novembra 1928, ugotavlja ob navzočnosti delegatov šestnajsterih * njej včlanjenih akademskih, bogoslovskih in srednješolskih društev, katerih skupno članstvo *eqa ie v poldrugi tisoč, nevarnost, ki preti slovenskemu narodu z importiranim šundom, ki ga doslej v toliki meri nismo poznali in ki, si z njim židovski kapital osvaja tudi našo domovino. Slovensko katoliško dijaštvo izjavlja svojo odločno voljo, da proti temu nastopi z najostrejšo borbo. Zato proglaša bojkotiranje vseh trafik in trgovin, kjer se šund prodaja in bo znalo ta bojkot razširiti na čim širši krog. Stojimo na straši za zdravje slovenskega naroda in pozivamo vse, ki zanj čutijo, predvsem mladino, da nam sledijo. V Ljubljani, dne 11. novembra 1928. Ntko Kur e i, predsednik. Za Slovensko dijaško zvezo: cand. phil., Maks W rab er, eand. phU. tajnik. našli drugega kot 50 Din in nekaj ur&dnih aktov. Skoro gotovo isti vlomilci so pred par dnevi poskušali svojo srečo na postajah Pod-hom in Javornik, pa niso uspeli. •k Na potu h krstu sina umrl. Na železniški progi blizu Sušaka so našli truplo nekega ponesrečenega moškega, v katerem so pozneje spoznali 501etnega mornarja Jeronima Jurkoviča z Bakra. Jurkovič je bil namenjen s Sušaka domov, h krstu svojega novorojenega sina, toda ker je zamudil osebni vlak, je nameraval počakati na prvi tovorni vlak in skočiti nanj ter se odpeljati domov. Pri skoku na vlak pa se je ponesrečil in padel pod kolesa, pod katerimi je našel smrt. ■k Nesreča zagrebškega mestnega poveljnika. V torek pozno zvečer se je pripetila v Zagrebu na križišču Samostanske in Franko-panske ulice huda nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje zagrebškega mestnega poveljnika generala Stevana Radovanoviča in njegove družine. V kočijo, v kateri je sedel general z ženo in sinom, se je zadel tramvaj. Vojak, ki je kočiTal, je padel s kočije in se hudo poškodoval, general in njegova družina pa je dobila le neznatne praske. Le malo je manjkalo, da se ni prevrnila vsa kočija. Nesreča je nastala radi nepazljivosti tramvajskega voznika. k Velika poneverba v Osijeku. Osiješka policija je aretirala davčnega pripravnika R. radi poneverbe 250.000 Din. Pozneje so ugotovili, da se je v knjigah zmotil sebi v škodo za 100.000 Din, tako, da mu manjka še vedno 150.000 Din. R. je živel zelo razkošno in je zapravljal cele noči uradni denar. Dasi mu jc komaj 22 let, vendar je oskrboval do 22 milijonov dinarjev uradnega denarja. Oblasti pričakujejo, da bo R. rodbina krila primanjkljaj. ~k Iz avtomobila streljal. V okolici Calune v Banatu je bil izvršen še ne pojasnjen zločin. Šofer nekega avtomobila, ki je z blazno naglico drvel skozi vas, je oddal med vežnjo več estrih strelov. Ena krogla je zadela kmeta Ivana Sel-mariga in ga hudo ranila. Po tem napadu je avtomobil izginil s šoferjem brez sledu in ga oblasti še sedaj iščejo. •k V pijanosti ubil sina. Pred dnevi je bil v vasi Stipancvcih pri Apatinu izvršen grozen uboj. 48-letni kmet Ivan Radosavljevič se je vrnil domov popolnoma pijan. Spri se je s svojim 20-letnim sinom Markom. V prepiru se je vrgel nanj z nožem in ga večkrat zabodel. Smrtno ranjen se je Marko zgrudil na tla ter v nekaj trenutkih umrl. ■k Velik požar v banaškem mlinu. V ba-naški vasi Dragutinovem je predvčerajšnjim pogorel velik parni mlin, last »Karlovških parnih mlinov, d. d.« Ogenj je izbruhnil v podstrešju in se je že zelo razširil, ko so ga opazili. Pri gašenju so razen gasilcev pomagali še številni delavci in kmetje, vendar pa je bilo gašenje zelo ovirano, ker je silen veter prenašal iskre — Kaj? — je zakričal rdečelasec. — A 6e jaz tebe samega tako? Hočeš? — Hudič! — je zakričal nedorastli, izpulil mačka iz rok starca in nekam odbežal. Starec in še nekoliko ljudi je odšlo za njim. Tedaj je Zazubrina sam ostal v krogu ljudi, ki so ga zrli s hudobnimi in temnimi očmi. Zdelo se je, kot bi od njega nekaj pričakovali. — Saj vendar nisem bil sam, bratci, — je sožalno rekel Zazubrina. — Molči! — je zakričal rdečelasec in gledal po dvorišču, — ne sam! A kdo še? — I vendar v«il — je zvonko ušlo šaljivcu. — U, pes! Rdečelasec ga je »unil s pestjo v zobe. Artist se je opotekel nazaj, a tam je dobil udarec v zatilnvk. — Bratci!... — je zaprosil žalostno. A njegovi bratci so videli, da sta dva paznika daleč od njih in obstopili so svojega favorita v gosti tolpi ter ga z nekoliko udarci pobili na tla. Od daleč je bilo mogoče smatrati njihovo gosto skupino za družbo, ki je živahno besedovala. Obkrožen in skrit pod njimi, je ležal Zazubrina pod njihovimi nogami. Zado-neli so poredko zamolkli zvoki — suvali so z nogami po rebrih Zazubrine, suvali so, ne da bi hiteli, brez razjarjenosti, čakajoč samo, kedaj bo kakor kača se zvijajoči človek odkril za udarec noge kakšno posebno ugodno mesto. Tri minute je to trajalo. Naenkrat je za-donel glas paznika; — Ej, vi, hudiči! Poznate mejo, ne padajte. — Arestantje niso takoj prekinili gnjav-ljenja. Eden za drugim so se razhajali od Zazubrine in vsak mu je pri odhodu za slovo dal še udarec z brco. Ko so odšli, je on obležal na zemlji. Ležal je s prsi na zemlji, njegova pleča so drhtela — moral je plakati — venomer je kašljal in pohrkoval. Potem je začel oprezno, kot bi se bal, da se razdrobi, pobirati se s tal, oprl se je z levo roko nanje in zatulil kot bolan pes, ko je sedel na zemljo. — Le potuhni sel — je grozno zakričal rdečelasec. Zazubrina se je prevrgel na zemlji in hitro vstal na noge. Potem je opotekajoč se šel k steni jet-niinice. Levo roko je položil na prsi, drugo je stezal naprej. Z njo se je oprl na steno, in ko se je ustavil, je sklonil glavo k zemlji. Kašljal je... Videl sem, kako so na zemljo padale črne kaplje. Bilo je razločno vidno, kako so migljale na sivi steni jetnišnice. In da bi t svojo krvjo ne pomazal državnega poslopja, se je Zazubrina na vsak način trudil, da bi kri tako lila na zemljo, da bi nobena kaplja ne padla na tla. Smejali so sc mu ... Maček j* od te dobe izginil. In Zazubrina ni bil več predmet zanimanja za stanovalce jetr.ilnic s. Preložil dr. J. S. na sosednje hiše, katerim je grozila nevarnost, da zgore, zlasti, ker so krite le s tenkimi deščicami. Pogorel je ves mlin in 10 vagonov moke. Škoda presega milijonsko vrednost. k Beračica s 60.000 dinarji premoženja. V Karlovcu se je pred kratkim neka beračica obrnila s prošnjo na razna karitativna društva, da ji dajo denar, da bi mogla pokopati svojega umrlega moža. Ko ga je pokopala, je pisala svoji hčerki na deželo, naj pride po njo. Hči je prišla, našla pa je mater mrtvo v stanovanju, pri njej p- nič več in nič manj kot 60.000 Din. k Nehote osieparjeni roparji. Kmetica Marija Pajsek iz okolice Apatina je hotela te dni iti na trg. Na potu sta jo v gozdu napadla dva moška in jo pobila na tla. V strahu je vrgla roparjema zavoj z denarjem, s katerim sta roparja naglo pobegnila, šele kasneje je ženska opazila, da je v naglici vrgla roparjema mesto denarja zavoj časopisnega papirja, dočim je ves denar obdržala v žepu. Njeno presenečenje gotovo ni bilo manjše, kakor presenečenje roparjev, ki so mesto pričakovanega bogatega plena odnesli le brezvredni časopisni denar. ★ KAJ JE »SOCIALNI DAN«? Ljubezen do bližnjega ie splošna zapoved. Z reševanjem socialnega vprašanja tvdi spolnjuješ to zapoved. Če ga, ljudje ne bodo rešili mirnim potom, se bo reševalo s krravo revolucijo kakor na Ruskem. Najmodernejše stališče gle- de socialnih problemov najdeš v socialni številki »Časa*, ki jo dobiš v vsaki knjigarni sa 8 Din. Namesto debelih knjig prebereš ta mali »katoliški shod«, pa veš, kje se v trenutku nahaja glavno težišče socialnega vprašanja. Z nanje leh smernic spada k splošni izobrazbi današnjega človeka. Referat g. A. Ušeniinika, ki se nahaja v tej številki, ga je podal tudi radio Ljubljana ob Socialnem dnevu. ★ ŠOFER IN SAMO VOZAČ. Spisal inž. štolfa. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 140 Din. Velike važnosti je ta priročna knjiga za vse posestnike avtomobilov in za one, ki nameravajo napraviti šoferski izpit. Obsega konstrukcijo, delovanje in strego modernega avtomobila in je opremljena z mnogimi slikajni. ★ KNJIŽICA »SLOVENSKO DEKLE«■ je v tisku. Izšla bo najbrž tekom enega meseca in se bo dobila pri >Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Naročila se že sprejemajo. k MESTO RIBJEGA OLJA OTROKOM JEMALT. Naše mamice večkrat z žalostjo opažajo, da otroci kaj neradi jemljejo ribje olje, ki jim ga je predpisal domači zdravnik. Uživati ga morajo, a ga jemljejo le s težavo. Kaj storiti? Nič lažjega, nego to! V vsaki lekarni in drogeriji dobite izborno zdravilno sredstvo »Jemali«, ki ima izredno prijeten okus in diši našim malim kakor kaka slaščica. »Jemalt* vsebuje 30% ribjega olja ter mnogo slada, vsled česar je velike redilne vrednosti ter zelo lahko prebavljivo. Dobiva se v malih in velikih zavojih. k PRI POAPNENJU arterij možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef*-grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji za notranje zdravljenje so dosegli s »FRANZr JOSEF<-vodo najboljše uspehe za čiščenje Irer celo pri polstransko ohromelih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. DOUME mm najceneje pri DRAGO SCHVVAB. LJUBLJANA Efublfana Nočna služba leUarn Nočno službo opravljajo Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. © VI. prosvetni večer bo danes zvečer ob 8 v beli dvorani Uniona. Na sporedu je poleg godbenih točk predavanje o potovanju na Kolnsko razstavo in o razstavi sami. Ker je bila ta razstava največja letošnja svetovna razstava, in ker jo je posetilo tudi precej Slovencev, zato bo predavanje, ilustrirano s skioptičnimi slikami, gotovo zanimivo. O Za sv. Krištof v Ljubljani je imenovan novi dušni pastir g. p. Kazimir Z a k r a j -š e k, ki nastopi svoje novo mesto v soboto dne 17. t. ni. Krištofijani bodo novega dušnega pastirja sprejeli v soboto ob pol 4 pop. 0 Allegro maestoso je naslov druge plesne kompozicije, ki bo izvajana na jutrišnji akademiji akademskega Orla v Ljudskem domu. Je idejno nadaljevanje »Prodora«. Urejenost zbora triumfira in postaja razigrano ljudska. Kar udari na dan zavest poslanstva božjega. Tri trojice zasedejo ves prostor in gradijo zase, a se kmalu združijo v zavesti, da iz razcepljenosti — četudi jih druži ista ideja — sledi nevarnost za razkroj. Zopet sledt kriza. Napetost med obema skupinama. Posledica je osmoza, pronicanje obeh skupin. — Z zmagoslavno gesto sledi konec na mestu, kjer se je a kaosa v »Prodoru« vse porodilo. — Vstopnice za akademijo se dobijo v Unionski trafiki. O Avgusta Danilova otvori s 1. dec. t. 1. svojo privatno dramatično šolo. Pouk bo v splošni izobrazbi za potrebno gledališko karijero. Natančne insormacije in sprejem reflektantov vsak dan od 11. do 15., Beethovnova 6 III., Ljubljana. O V Šiški se je ustanovila nova zadruga poo imenom: Ljudska hranilnica in posojilnica v Šiški, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki bo začela poslovati 17. t. m. v župnišču Sp. šiška-Ljubljana VII, Cernetova ulica 20. Uradni dnevi, na katerih vodi posle č. g. župnik p. Pij Žankar, bodo vsako sredo od 7—9, soboto od 16—18, nedeljo od pol 11—12 izvzemši praznike. Zadruga sprejema vloge in daje posojila članom pod najugodnejšimi pogoji na osebni kredit, hipoteke ln tekoči račun. Vloge so povsem varno naložene, ker jamčijo vsi člani zadruge neomejeno s celiim svojim premoženjem. Člani načelstva so gg.: Franc Borštnar, viš, nadzornik direkcije drž. žel. in posestnik, kot načelnik; štirn Anton, veletrgo-vec in pos.; Kopač Jernej, tovarnar in pos.; Raj-ner Josip, žel. ur. in pos,; Kerč Anton, uradnik in pos.; šalehar Franc, poštni uradnik in pos.; Halner Mihael, trgovec in pos.; vsi v Ljubljani Babnik Anton, uradnik in pos., Potočnik Ivan, kapetan v p. in pos., oba v Gor. Šiški. O Električne razsvetljave ne bo v nedejjo 18. t m. v Sp. Šiški od 6 zjutraj do 5 popoldne, ker se bo predelava! vod za visoko napetost. O Naprava mostov na jarke. Opazilo se je, da kljub mnogim pozivom nekateri posestniki v območju mestne občine ljubljanske še vedno naprav-Ijajo prehode na svoja posestva oziroma zemljišča s polaganjem cementnih cevi v obcestne in druge jarke. — Te cevi, ki se do vrha jarka zasipljejo, imajo večinoma premajhno svetlobo, kar povzroča zajezenje jarkov in zastajanje vode, posebno Se zato, ker se cev sčasoma pogrezne. Ker je trebljenje jarkov toliko časa, dokler posestniki ne odstranijo teh eevi, skoraj brezplodno delo, oj>o zarja mestni magistrat ljubljanski v zmislu določbe kranjskega vodnega sakona in pa zakona z dne 28. avgusta 1877 kranj. dež. zak. St. 14, vse posestnike, da Je »smolastno polaganje cementnih cevi v odvodne Volitve v SSLU »Klerikalno mračnjaštvo« iz volivnih bojev prejšnjih let je prešlo letos v »klerikalno nasilje«, v znamenju katerega se letošnji volivni boj pričenja, nadaljuje in končuje. Izpovejmo odkrito in jasno: Pri »Slovenski listič na? druži edino le vera v življenjsko moč katoliških idej, ki morejo in tudi bodo osvobodile človeštvo v znamenju Iju-beani a nikdar ne v znamenju sile. Ni naš program in smoter nasilje in nadoblast nekaterih in tudi ne napredna misel brez vsebine, ki se lovi za frazami in osebami in ki ji je tudi nasilje dobro sredstvo, če gre to v račun njihovih vodilnih osebnosti. Kot zagovorniki teh načel gremo za ciljem: »Resnica nas bo osvobodila,« a ravnilo našega delovanja pa bo kakor povsod, tako tudi pri delu v SSLU: »Vršite resnico v ljubezni!« Vsak torej, ki odklanja nasilje pesti in nasilje puhlih fraz ter besedi, in vsak, ki veruje v moč krščanskih idej ter spoštuje resnico ter osebno svobodo vsakogar in ld hoče resnega dela, bo volil Slovensko listo A. Pripravljeni smo radi tega svojega prepričanja na posmeh — tudi to je nasilje — a ta nas bo še bolj utrdil v veri v zimagi naših idej. Resnica, ki jo bomo vršili v ljubezni, nas bo osvobodila. —mb—t is x jr^mjr. vtombum jarke strogo prepovedano ter se zajedno vsem prizadetim naroča, da najpozneje do konca leta 1928. odstranijo iz jarkov vse cementne cevi ter napravijo za prehod odvodnih jarkov lesene ali cementne mostičke, ki ne smejo niti najmanje zožiti profila dotičnega jarka. Mestni magistrat bo dal začetkom prihodnjega leta pregledati vse odvodne jarke in odstraniti vse cevi, katere bi se event. nahajale v jarkih, na stroške posestnika. Vrhutega se mu bo še naložila občutna globa. — Ob tej priliki se opozarjajo vsi zemljiški posestniki, ki imajo parcele ob Poti v Rakovo jelšo, da je mestni magistrat iztrebil obcestne jarke ob tem štradonu in da se jim sedaj nudi ugodna prilika, da vrežejo med svojimi parcelami odvajalne ln mejne jarke za odtok talnih voda ter s tem zbolj-šajo, oziroma deloma osuše svoja zemljišča. © Zima prihaja... Ni je še, ali že se povsod naznanja njen prihod. V zraku visi nekaj težkega, ljudje pa ugibljejo: »Sneg bo!« Mraza sieer še ;ii, in toplomer je še stalno nad ničlo, danes ali jutri pa more že občutno pasti. Vidno znamenje za Ljubljančane, da je treba prav kmalu pričakovati zime je to, da so se nagei na Robbovem spomeniku pred magistratom skrili in zavili v lesen oklop, kjer ostanejo nn varnem in na toplem tja do prihoda pomladi. Kostanjarjem gre kupčija dobro, kljub hudi konkurenci, ali že se kupci pritožujejo, da je med kostanjem več gnilega kot dobrega. Tudi eno znamenje bližnjega vremenskega preobrata. Vse kaže na sneg, tega pa noče biti in cim dalj ga ne bo, tem bolje. © Aretirani komunisti. Število aretiranih komunistov se je radi demonstracij v torek povečalo včeraj na sedem. Ako se bo posrečilo dokazati tem sedmim aretirancem, da so razpečavali šapirografirane letake s protidržavno tendenco, pridejo po zakonu o zaščiti države pred sodišče in kazen ne bo majhna. Vsekakor pa jih čaka občutna policijska kazen radi nedovoljene demonstracije. Med aretiranci ni nobenega znanega komunističnega vo.Hielja. © Izjava. Podpisani izjavljam, da ni resnično poročilo, da sem se ob priliki manifestacij p r otekli ponedeljek upiral policiji izročiti lepak, ker sploh nisem imel z lepakom nič opraviti. — Kerln 1 r © Lisol, Radi ogorčenega prepira t materjo je včeraj zjutraj izpila še ne lOletna Olga B v Spodnji Sliki kozarec lizola. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico. Njeno stanj« je sicer resno, vendar pa je dekle že izven nevarnosti. Maribor l Prvi koledar 1929, res namenjen □ Mozartov »Requiem« izvaja v sredo, dne 21. novembra ob 20 v frančiškanski cerkvi pevsko društvo »Maribor«. Sodelujejo ga. Skvarčeva, g. 2ivko, g. Neralič ter pomnožena vojaška godba. Predprodaja vstopnic v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti ter v prodajalni Hofer, Ulica 10. oktobra. Requiem se izvaja v spomin vseh, ki so padli v svetovni vl 17. uri. □ Iz Ljudske univerze. V ponedeljek, dne 19. t. m. predava dr. Curčin iz Zagreba o veleaktualni ,emi: Naše državne krize in poti k njeni rešitvi. _ □ Poizkusno streljanje na vojaškem strelišču bo v nedeljo dne 18. t. m. — Za tekmo, ki se vrši dne 25. t. m. ob desetih. Na to se še prav posebno opozarjajo člani Strelske družine. □ Nov denarni zavod v Mariboru. kaKor izvemo namerava ustanovili ljubljanski »Kmečki hra-nilnični in posojilnični dom« svojo podružnico v Mariboru. Omenjeni denarni zavod je v prav tesnih zvezah z g. Pucljem. □ Poscs.no gibanje. \Vorschcjevo huo v Uo-sposki ulici je kupil za 640.000 Din ugledni trgovec v Mariboru g. Anton Macun. □ Preminula je gospa Antonita Leskov, delavčeva soproga, stara 35 let. Pogreb bo danes ob pol 16. uri na mesuiem pokopališču v Ponrezju. □ Vprašanje posrčanja Magda'cnskega parka. Maribor se iz lela v leto širi v smeri msgdalen-ske"a predmestja. Naravno da narašča s tem tudi število prebivalstva na desnem Dravinem bregu in tudi — potrebe ter želje. O fem vodi v posebni meri račun Olepševalno društvo, ki je še pred nedavnim prišlo s predlogom, da se zgradi ob desnem Dravinem bregu pot, ki naj bi vodila od Državnega mostu v smeri železniškega mosta. Tekom časa se lahko razvije tukaj krasna promenadna pot ob Dravi, kakršne v Mariboru sploh pogrešamo. V ta namen ie občinski svet že na zadnji seji dovolil večji znesek. Sedaj pa se na predlog omenjenega Olepševalnega dfuštva misli tudi na povečanje Magdaen-skcera parka, ki je posebno za naše koloniste velike važnosti in ki postaja od leta do lela vse premajhen. Zalo se bo obširni predel med Jezdarsko in Uajn-kovo ulico rezerviral za povečanje magdalenskega parka ter se bo v tem smislu pozneje izvršila toza- deVnVf Zakaj^aborska ulica? Stanovalci Pod mc> stom so se malo ženirali, ker so marsikoga obhajali čudni občutki ob sami omembi le unce. No, sedaj ni več tako hudo, odkar se je »Drava« zaprla. Pa vseeno - Pod mostom, kaj si človek lahko vsega ne misli ob samem zvoku obeh besed. Da sc vsi nepo: trebni pomisleki razženejo, so se obrnili stanovalci na merodajne činitelje s prošnjo, da se omenjena ulica preimenuje. Odslej se bo res imenovala uhca Pod mostom - Taborska ulica. Mariborčane pa bo gotovo zanimalo, zakaj neki ravno Taborska. Ime le ie namreč vzelo iz zgodovine. Pismeno kakor ustno izročilo pravi namreč, da se je imenovat v srednjem veku Tabor cel predel okoli starega mostu in sicer na magdalenski strani. S tem preimenovanjem je torej zadoščeno zgodovini našega mesta, ge bolj pa sentimentalnim stanovalcem pod mostom. Prvovrstna izdelava! Lastni izdelek! Srajce za gospode bele, najfinejši Sifon ... modni cefir z 2 ovratnikoma . najfin. mako cefir, svil. popeltn zelo trpežne delovne srajce . . spodnje hlače, barhent in gradi trikot srajce, maje in hlače . ------- — • kakor tudi veliko izbiro prvovrstnih modnih ce firjev in Sifona po izredno nizkih cenah nudi: F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29- od 55 do 85 Din od 58 do 80 Din od 90 do 125 Din od 30 Din naprej od 32 Din naprej od 32 Din naprej 0 Pevci in pevke Kat. prosvetnega društva se vljudno vabijo, da pridejo k današnji vaji joolnošle-vihio in točno ob 8. Gre za nastop na prosvetnem večeru in še za druga važna vprašanja^ J3 Zgradba palače Ljudske posojilnice v Celju je včeraj prejela znamenia, da ie dosegla svojo najvišjo točko. Na vogalu je delavstvo postavilo tn lepe mlaje, okrašene s trobojnimi trakovi v narodnih barvah, srednji mlaj pa nosi veliko zaslavo. Ob mraku so zažareli s proče ja lampijoni. Vendar pa z dosedanjo gradbo še ni dosežena celotna višina stavbe. Okras na pročelju znači le, da je izgotovljen zadnji betonski venec, na katerem bo temeljilo podstrešje, ki bo pa pri tej impozantni stavbi svoje-vrstno, kakor je svojevrstna in imponujoča vsa zamisel stavbe. Celo pjdstrešje bo namreč zidano in bo imelo napram ulici svetla okna. Mesto običajnega le--enega strešnega ogrodja, bodo streho nosili ze-lerobetonski nosilci. Streha sama bo deloma iz valovitega skriljevca, deloma iz bakrene pločevine. Ako bo vreme stanovitno, bo mogoče prihodnji teden že pričeti s pokrivanjem, česar pa z ulične strani ne bo videti, ker je streha nagnjena samo proti dvorišču. Gradnja palače vzbuja veliko pozornost in vsesplošno priznanje tvorcu načrta kot tudi stavbeniku. Splošno pa se tudi priznava dalekovidnost in jxxljctnost Ljudske posojilnice, ki z novo stavbo nc bo le sebi ustvarila trdnih pogojev uspeha, temveč lxi ogromno koristila tudi socialnim in kulturnim nedostalkom Celja in širše ter bližje celjske okolice. V celjski bolnici st* umrla: Dne 14. novem! ,r Centrih Tereziia, 44 letna žena posestnika iz občine Marija Zagorje. — Dne 15. novembra je izdihnil 17 letni Planik Vinko, sin najemnice iz feniartna v Rožni dolini. poslovnim ljudem, je dr. Černetov Poslovni Koledar 1929. Stane 30 Din in obsega zelo važne zakonite pristojbine, davčne informacije in več drugih, neobhodno potrebnih navedb. - V vseh boljSih knjigarnah in pri izdajatelju: Dr. Cerne, Miklošičeva 6, Ljubljana. Slovenci v Italiji Paberki o zadnjih slavnostih v Julijski Krajini. Začenši od 28. oktobra tja do 4. novembra so bili italijanski listi polni slavospevov o »faši-stovski revoluciji«, o desetletnici »italijanske revolucije« v Julijski Krajini in o »veliki »nagi« pri Vittorio Veneto, zlasti pa revolucija koncem oktobra 1918 je bila tokrat posebno počaščena. . »Piccolor ji je posvetil že mesec dni dan za dnem I po cele strani, preteklo soboto pa izredno debelo ! številko z velikim številom slik, ki jo je poklonil j samemu Mussoliniju. Seveda so vsi ti zgodovinski podatki prikrojeni po svoji, da nc rabimo umet-nejši izraz, ki se glasi »pretvarjanje in laž«. Saj je vsakemu otroku že znano, kako je bilo z jugoslovansko torpedovko, ki je šla v Benetke zahtevat pomoč antante in ne Italije, ali sestavo in delovanje raznih odborov v tistih dneh in tudi pozneje. Vse to pa ne ovira vestne pisce, da nagrmadijo laž za lažjo, dn le niso pozabili imena zadnjega njihovega pomagača v tistih dneh. Pa se pa tudi skozi gosto mrežo lažje spozna resnico, so v svoji gorečnosti docela pozabili: povsod se prikazuje kot strah slovansko prebivalstvo, ki da tvori večino, iz vsega izhaja, dn so več dni pred Italijani, napravili revolucijo Slovani, da ni samo dežela bila v njihovih rokah, temveč da je celo v Trstu bilo vse v slovanskih rokah, ko so se Italijani začeli šele zbujati. In da so bile na Reki (in kmalu tudi celo v Trstu) prej srbske čete s solunske fronte kakor Italijani iz Piave ... Vse to čtivo, ki naj bi bilo sicer pesek v oči površnim italijanskim bravcem (zaradi tega so menda tudi ti spisi izšli v dnevniku in ne v obliki knjige!!) zn bolj pazliivega proučevati ravno v nasprotnem, kar ie pisanega. Da se je piscu »ri tem marsikatero izpodletela, je pri taki izumetničeni stav: docela naravno: da ko je glavni vodja fašistovstva na Reki sopa'dnš D* Annunzia »profesor« (Marpicati), imenoval" v svojem članku o konkurenci med Trstom in Reko »južno) irolski« hiki (porti alte-itesini!!). V seznamu italijanskih vele-izdajalcev, ki jih je objavil jPiccoloc po uradnem vojaškem seznamu, čitamo imena dr. Gustava Gre-gorina. ki da je bil član neke skupine dezerterjev v Londonu, trgovca Franca Primca, ki da je bil blagajnik podpornega društva emigrantov v Ženevi in ... celo Andreja Ferfolja iz Doberdoba, ki da je služil kot tolmač v Italiji. (Slednji je sedaj faš.' tsjnik in zaupnik na Doberdobu.') Kot dokaz pa kako veliko je bilo navdušenje Trsta ob priliki aneksije leta 1921., pa je prinesel >Picoo1o< sliko Velikega trga v času kraljevega obki pnliln bile natrpane z »nezanesljivimi elementu, med katerimi so seveda na prvem mestu Slovani. Navdušenje prebivalstva je bilo naravnost nepopisno, sni so morali listi ponovno zahtevati, da se morajo po končanih slavnostih zopet sneti zastave in nekdo je čisto resno v listu predlignk da bi morali na to gl-dati mestne straže in globiti one, ki so prepočasni... . Neka i novega pa je vendar bilo. V Dolini pri Trstu so dne 28. oktobra morali šolski otroci pod vodstvom italijanskega učitelja-duhovnika Giove-sija prvič zapeti italijanski v cerkvi. fznuščen iz zapora je bil 3. t. m. odvetnik dr. Ivan M* Čok, ki je že odsedel kazen enega meseca in 20 dni. v katero je bil na znan način, ki vpije i.rotl vsaki pravici, od sodišča v Kopru obsojen po zasluga tamošnjega faš tajnika dr. De Petrisa. Bazirava proti Pahorju in tovarišem, ki so se pred sodiščem v Kopru marali zagovarjati radi prepevanja Sred en W stični h pesmi, je končana. Prva razprava se je vršila v napetem ozračju in ni bila razvidno, dn' hrče pretor objektivno presoditi vso stvar in .je obsodba že apriortčno določena, je na drugi razpravi pihal drugsčen veter, milejši za obtoženca. Tudi pretor ni tnko insistiral na priče, da bi iz njih računajoč na njihovo slabo znanje a-ščine iztisnil za obtožence neugodne izjave. I aRo ie prten Pečar, ki je bil na prvi razpravi aretiran, češ da je krivo prisegel, potom tolmača ponovno zanikal, da bi slišal peti iredentistične pesmi,^še manj pa, da bi se vzklikalo Jugoslaviji. Ostali dve priči, ena stara 53 let, druga 55 let, sta ravno tnko zanikali, da nista slišali peti prepovedanih pesni . Brigadir, ki je z«slišal kot prvi Pečarja, je rekel, da zna Pečar slabo laščino. na vsi njegova vprašanja ie odgovarjal: »Sil-. Zdi se mu, dn ni razumel Pečar vprašanja, ali so obtoženi vzklikali »Živela Jugoslavija'" Zato je bržkone tudi na to vprašanje odgovoril' »dn«. Nato je povzel besedo javni obto-žitelj koprski občinski tajnik Arcelli, ki je imel svoj govor in zahteve že zapisane. Rekel ie, da so vsi obtoženci krivi in zahteva njih obsodbo. _ Zn govornik obtožencev dr. L on za r je zncel takole svoj obrambni govor: ->So obtožbe, katere italijanski odvetnik srrejme v brambo, so pa lake. katerih ne spreime. Ako danes to govorim, tedaj izvršujem samo svo^o dolžnost v službi pravice.* Te besede so bile captatio benevolentiae m prošlijn, naj se mu niknkor ne zameri, nko zagovarja take sorte ljudi. Lonznr je za vse obtožence na pndlngi Izjnv prič znhteval oprostitev glede obtožbe iredentističnega petja v Prešmci. Radi Pahorja, ki je bil obtožen poleg tega Importiranja spisov, nevarnih državnemu redu, ie prosil za najmanjšo kazen. Našli so bili namreč pri njem francosko brošurico o usodi slovanske manjSine poo Italijo. Pretor je opreslil vse obtožence, in sicer: Pahor Romanah Vesela, Kuknnjo Angela, "avleti-ča, Wilfnna Josipa ln Ažman Fanico. da so v PreS-nlci peli iredentistične pesmi in sicer radi pom-nj-kania dokazov. Pahorja je rad! importiranja spisov obsodil na en mesec aapora. Pahor je knkor znnno, ie obscen na petletno konlinarijo. sedaj bo moral čakati do 26. t. m. v zaporu, da nastopi šele kazen. Po prestnni kazni pa bo moral na otok Pon-zo. kamor je bil že konflnlran dr. Peklevn. Kontinfranf dr. Dorfe Sardo« je dobil kratek dopust. Prišel fe v Gorico z Liparsklh otokov pod strogim policPsklm spremstvom. Mater so med tem že pokopali. Za kolonizacijo Primorske. Na Primorskem je ofcolt 41.500 ha zemlje, ki čaka pograd i t ve. okoli 78000 hn gozdov in travnikov bi bilo treba izboljšati. Fašlstovskl listi so pričeli kampanjo zn tnkr.j5njo pogozditev ln melioracijo zemlje, ker bi se dalo nn novo zemljo naseliti pristno Italijanske kolonije. Z zadovoljstvom pripominjajo listi, da bo kolonizacija toliko lažja, ker ae je v zadnjem času izselilo okoli 10.000 Slovencev v Aunermu- Živinorejske zadruge Včeraj smo objavili resolucije sprejete na izrednem občnem zboru Zadružne zveze glede živinorejo in mlekarstva. Te resolucije so bile formulirane po izčrpnih referatih dr. Basaja in ravnatelja Oberaneta. V naslednjem podajeino glavne misli iz referata dr. Basaja: Pred vojno je kranjski deželni odbor vodil obširno akcijo za pospeševanje kmetijstva, posebno l>a živinoreje. Napredek je bil od lpta do leta očitnejši in tisto dobo bi lahko danes imenovali zlato dobo naše živinoreje. Podpiranje in pospeševanje živinoreje se je vršilo potom živinorejskih zadrug. Prvo je ustanovil pok. župnik Tomaž Rožnik leta 190S. za selško dolino v Selcih. Število zadrug je na Kranjskem od 1. 1909. naprej hitro narastlo in leta 1913. smo imeli že 66 živinorejskih zadrug. Deželni odbor je dajal za podpiranje živinoreje velika sredstva. Ni pa podpiral samo z denarjem, ampak skrbel je tudi za živinorejske strokovnjake, dobre organizatorje in za izobraževanje ljudstva v umni živinoreji. Temu so služili posebni živinorejski tečaji, ki so trajali 6 do 8 tednov, in pa prednvanja. Ustanovljeno je bilo vzre-jevališče zn bike in telice. Cela dežela je bila razdeljena v tri pasemska okrožja: Gorenjsko za pinegavsko, Notranjsko zn simentnlsko, Dolenjsko za sivo alpsko pleme. Veliki so bili tudi prispevki deželnega odbora pri nakupu čistokrvne plemenske živine, ki jo je oddajal rejcem običajno za polovično ceno. Svetovna vojna je živahno delovanje ne s^mo prekinila, uničila je tudi sadove prejšnjega dela. Prizadevanja, da bi se delovanje živinorejskih zadrug poživilo, je ostalo večji del brezuszešno. Živahno delujoče zadruge so le izjema. Glavne razloge, dn ie bilo onemogočeno v povojnih letih delovanje živinorejskih zadrug, je iskati v slabih valutamih razmerah, ki so pospeševale samo špekulacijo s prekupčevanjem živine, in pa v dejstvu, da ni bilo nobenih činiteljev, ki bi delo zadrug podpirali in pospeševali. Kmetji sami pa so gledali le, da postavijo živino v prejšnji stan po kvantiteti ne pa po kvaliteti. Spremenjene razmere po vojni so zahtevale tudi, da se spremeni program živinorejskega jx>-speševalnega dela. Ta je sedaj povzdiga živinoreje z izboljšanjem domačih in vdomačenih pasem. Poprej so se čistokrvne plemenske živali uvažale iz Švice in iz Tirolskega. To je sedaj vsled denarnih razmer skoraj nemogoče. Zato je treba potom sinotrene izbire (selekcije) izboljšati domačo čistokrvno pasmo. Pri tem so živinorejske zadruge neobhodno potrebne. Preskrba in vzdrževanje plemenjakov je pri nas, kjer prevladuje mala in srednja kmetija, mogoče le potom zadrug. Zadruge so tiste, ki morejo vršiti tisto obsežno podrobno delo selekcije, ki obstoji v vodstvu matičnih knjig, rodovnikov, kontrolnih molžah in krmljenju, oskrbovanju vzreje najboljših telet, preskrbi pašnikov itd. Zadruge so tudi najprimernejše, da skrbijo za izmenjavo plemenskih živali in za dobro uvršfe-vanje v zre jenih plemenskih glav. Važna naloga je tudi širjenje pouka in pa zanimanja za živinorejo, zlasti med fanti in mladimi gospodarji. Premovanje je treba urediti tako, da se pritegnejo zraven zadruge, ki bi dajale komisijam podatke potrebne za ocenjevanje živine. Vsa pomoč za i>ospeševanje živinoreje, ki jo da/20 zaključila z izgubo 0.9 milj. Din. Srbska posojila pred haaškim sodiščem. V torek dne 13 t. m. se je začela pred Mednarodnim sodiščem v Haagu (Cour permanente de justice , Internationale) razprava o srbskih predvojnih po-1 sojlllh. Francoske lastnike zastopa g Basdevant pravni svetnik francoske vlade in g. Albert Montcl od prtzivnega sodišča v Parizu. Našo državo pa zastopata belgrajski vseučiliški profesor g Spasoje-vtč ln g. Albert Devčze, sodnik iz Bruslja. Kakor sedaj poroSnio. je razprava odgodena. Mednarodna avtomobilska razstava v Berlinu ima nekaj oddelkov, ki se o njih največ govori. To so Mercedes-Benz, Brennabor, tovarna zobatih koles a. d., in Continental. Mercedes-Benz kaže z velikim uspehom svoj v Nemčiji prvič razstavljeni Scilinderski voz. Tudi beli voz, ki si je priboril nemški grand-prlx, zelo občudujejo. Zelo zanimivi so ludi krasno karo&irani mali Mercedes-Benz mo- deli. O njih več pisati je naravnost nepotrebno. — Brennabor razstavlja svojo znane solidne vozove, ki so splošno priljubljeni. Posebno pozornost vzbuja 3 literski Cabriolet s palubo na kolesih, ki se zelo lahko zapira. Ta zanimiva novost bo kmalu splošno uvedena. Tudi 1K literski vozovi so lepi v konstrukciji in liniji. — Zelo številno se obiskuje oddelek tovarne Zahnradfabrik A. G. v Friedrichs-hafnu ua Bodenskem jezeru. To je največja tovarna te vrste na kontinentu. Svetovnoznani so njem »ZF< izdelki, ki jih uporabljajo nemške in inozemske avtotovarne. Izdelki so precizijsko delo in zelo poceni, ker se izdelujejo v velikanski množini. Številni razstavljeni vozovi so opremljeni s »ZF< izdelki. Celiti razstavljavec, za katerega se tudi zelo zanimajo, je Continental s svojimi slovitimi obroči, ki so danes zelo popularni. Conti razstavlja vedno samo dobre izdelke. Dne 15. novembra 1928. DENAR V deviznih tečajih je omeniti učvrstitev Trsta in Berlina, dočim so tečaji drugih deviz ostali neizpremenjeni. Dočim cel teden ni bilo zaključenega na borzi privatnega blaga, je bilo danes v devizah Trst, Ne\vyork in deloma London zaključeno privatno blago. Promet je bil srednji. Devizni tsCaii na ljubljanski borzi '$ novembra *"2K povpraš pon. srednji sr. 14 XI. Amsterdam _ 2285.80 _ lierlin »355.— 1358.- 1356.50 1356.— Bruse) i — 791.34 — Budimpešta — 992.84 — Curih |f,94-|0 H197.li IU95.6t 11)95.60 Dunaj 798.50 801.50 sro,- 800.- London 27.*.57 276.17 276.1 7 276.07 \'ewyork čG.85 57.04 56.94 — Pariz — 222.41 — — Praga 168.37 169.17 168.77 168.77 Trsi 297.32 299.32 298.32 298,28 Zagreb. Berlin 1354—1357, Curih 1091.10— 10<)7.10, Dunaj 70S.50- S01.50, London 275.67— 276.47, Newyork 56.84—57.01, Pariz 221.41— 223.41, Praga 168.37 169.17, Trst 297.30—299.30. Belgrad. Bruselj 7».9S4—179.28-1, Berlin 135.6 do 135.8, Budimpešta Cftt.34-094.3i, Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 71:8.5 -801.5, London 275.67 do 276.47, Newyork 56.81—57.04, Pariz 221.41—228.41, Praga 168.87—169.77, Trst 297.52 -299.32. Curih. Belgrad 9.1275. Berlin 123.78, Budimpešta 90.52, Bukarešt 3.1275, Dunaj 73, London 25.19, Ne\vyork 519.60, P.iriz 20.295, Praga 15.3975, Trst 27.215, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 83.70. Dunajska borza radi praznika ni poslovala. VREDNOSTNI PAPIRD Ljubljana. Celjska 15S den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštcdiona 920 den., Kred. zavod 175 d., Vevče 110 den., Kranj, industr. 308 den., Ruše 260 —280, Stavbna 56 den., ŠeSir 105 den. Zasrel). Drž. pap.: vojna škoda ar. 433—434, kasa 433—434 (433); termini: 12. 439- 410, 2. 446 do 4-17, agrari 53.50—54. Bančni pap.: Union 56.50 no 57.30 (57), Pol jo 17.50—18, Kred. 85 den., Jugo 88.50-90 (89), Lj. Kr. 127-128. Nar. 7150 bi., Prašted. 920—925, Srpska 151—151.50, Zem. 135 do 140, Kat. 38—39. Ind. pap.: Guttmann 200 -205, Slavonia 5-6 (5). Slaveks 100—105, Danica 150 do 155, Drava 505—530, Šečerana 470—475, Osj. ljev. 175- 190, Brod. vag. 300—320, Union 306—320, isis 20—23. Ragusea 4^0—495, Trbovlje 480—490, Vevče 114—115, marec 120—125, Nar. šum. 16 den., Piv. Sar. 300 bi., Mlin. 19.50. Jlfirrnri. Narodna banka 7010, vojna odškodnina 433.50, 12. 439.50—440, Izvozna banka 1060, Beogr. zadr. 7000, 7 odst. inv. pos. 85.25—86. Žito Radi nakupov velikih mlinov zlasti osješkega je položaj za pšenico čvrstejši in je precej težko dobiti promptno blago, vendar so cene danes 5e neizpremenjene. Laplatske koruze za promptno dobavo trenutno sploh ni na ponudbo, vendar je ten-donca za to blago nekoliko oslabela, radi česar je pričakovati nazadovanja cen. Več kol času primerno suha koruza z garancijo zdravega dospetja se ponuja po 250 Din sremska naklad, postaja. Krmilni ječmen velja po kvaliteti 270—290 Din baška ali sremska postaja. Položaj za mlevske izdelke in krmila je nelzpremenjen. Kupčija se pri nas drži v normalnih mejah. V Ljubljani so notacije neizpremenjene in ni bilo na borzi zaključkov. Novi Sad. Pšenica: bč. in sr. 240—242.50, bn. 237.50—210. Oves: 247.50—252.50. Koruza: 12.-1. 250—252.50. 3.-4. 277.50—282.50, 3.-4.-5. 280 do 285, 4 —5. 282.50 287.50. bč. su«. 267.50 -272 50. Fižol beli 870-880. Ječmen: 255-260, pol. 285 do 2?0, bar. 295—300. Moka: Og 350-360, št. 2. 330 do 340, št. 5. 310—320, št. 6 270—280, št. 7. 255 do 265, št 8. 205—215. Otrobi: brca izpremembe. Promet: 7 vagonov pšenice, 7 koruze, 3 ječmena, 10 moke in 7 otrobov. Budimpešta. Tendenca omahuioča. Pšenica: marec 26.96- 27.08, zaklj. 26.91—26.96, maj 27.74 do 27.78, zaklj. 27.76—27.78. Pž: marec 24.74 do ■■>4.80. zaklj. 24.80—24.82, maj 25 18 —25.12, zaklj. 25.12—25.14. Koruza: maj 28.76—28.80, zaklj. 28.81 28.86, julij 29.20—20.00. I ,PS Na ljubljans! 1 vagon okrogle.: vagon bukovih ški skupaj 5 vagonov. hilo danes zaključenih: agon bukovih mellišc, 1 2 vagona bukovih drv, •iica je čvrsta. Hmelj Strasbourg, 12. nov. Položaj v zadnjih tednih jo neizpremenjeno miren. Zahteva se zlasti prvovrstno, prebrano blago, za katero se plačuje do 750 frankov (31 Din za kg netto Žalec). Srednje blago se plačuje po 400- 000 frankov (16—24 Din za kg netto Žalec). Zadnji teden je prišlo na tukajšnji trg precej slovenskega hmelja, ki je bil tam kupljen po 5—15 Din in dokler te partije ne bodo prodano, tukaj ni računati z boljšimi cenami. Alzaški hmelj se kupuje po 300-500 frankov za 50 kg. Prodanih je vsaj 9075 pridelka, kar je v lem čnsu redkost. Vsled neznatnih 5e razpoložljivih količin se splošno računa s porastom cen, takoj ko začne pivovarna zouet nakupovati. — J. Lavri4 veTd ibhnhh vrvenk^s Peter Klemen: Slovenski kurir in njegove smola (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje.) Gospod stotnik je res prišel. Zapovedal je najprej, naj stopijo vojaki skupaj, civilisti skupaj. Seveda je že od začetka posvečal več pozornosti vojakom. Izprašal je vsakega, kje, v kakih okolščinah in kdaj je bil ujet. In ko je vsak po svoji poštenosti povedal vzrok svo- Clani novega Poincarejevega kabineta: Zgoraj: minister za javna dela Loucheur, ministrski predsednik Poincare in justični minister Barthou; spodaj: notranji minister Tardieu. zunanji minister Briand in finančni minister Cheron. ]ega ujetništva, ga je prekinil poveljnik s kratkim: Bon! (dobro) in šel k naslednjemu. Povedati so znali ti gospodje vojaki res mnogo, a kaj čudnega, saj so se pripravljali na odgovore tri do štiri leta. In šlo je hitro z izpraševanjem. Vsak je govoril in lagal hitro, saj se je delal že mrak. Prav za prav sem občudoval te vojake, ki so razpolagali s tako obširnim materijalom svojega življenja, odkar so jih bili ujeli Nemci. In v tem pripovedovanju je zrastla vsaka malenkost do neba, vsaka beseda boehe je zvenela kot kanon. Prišli smo na vrsto tudi civilisti: mi trije iz Jugoslavije, poljski Jud in romunska baraba. Najprej nas je ozmerjal, da smo embus-aues (ljudje, ki So se v vojski skrivali z različnimi pretvezami, da jim ni bilo treba iti v jarke). Šele, ko sem mu pojasnil, da nismo j Francozi, se je pomiril in nas pustil do besede. Razložil sem mu. da gremo v posebni mi- | siji na Francosko, povedal sem mu, da smo j prišli v Italijo pod angleškim protektoratom. 1 a da so nas Angleži poslali v Castelfranco, da nas Francozi pošljejo dalje. Apeliral sem na Francijo in njene zastopnike, ki so bili vedno prijatelji svobode in zaščitniki tlačenih in zatiranih. Prosil sem ga, naj nas on vzame pod svojo zaščito in nam pomaga z vročih tal v deželo svobode, bratstva in enakosti. Ponovil sem mu, da gremo tja zaradi financielnih in gospodarskih vprašanj, potožil sem mu, da pri nas stradamo, a tudi mene jc prekinil s hladnim: Bon. Ni bilo videti, da bi ga moja pridiga kaj ganila, in ko sem mu predstavil svojega političnega sotrpina, ju je kar prešel z besedami: Yougoslave, Yougoslave, in nato je preiskal obisti Judu in Romunu. Tako se je nehalo naše prvo zasliševanje. Prišel je nato francoski polkovni zdravnik, nas po vrsti vprašal, če smo vsi zdravi, in odredil, da moramo vsi zdravi in nezdravi pod — tuš, češ, da jc tuš po dolgem potovanju dobro krepilo za zdravje. Rekli smo mu, da nismo vojaki, a on je bil mnenja, da sc moramo pokoriti vojaškemu povelju tudi mi, saj se civilist na potu ravno tako lahko umaže in okuži, kakor vojak. Sicer pa jc mislil, da jc najboljše, če se ravnamo tudi mi po vojaških predpisih, ker smo z vojaki potovali in z vojaki tudi prišli v Castelfranco. Egalite pour tous (Enakost za vse)! DVANAJSTO POGLAVJE. V francoski vojašnici. Menaža. Postelja v slami. Kako smešni postanemo ljudje, kadar smo v stiski. Vedel sem sicer, da nam ta zdravnik ne more dosti pomagati, a nisem si mogel kaj, da ne bi tudi pred njim spustil vznesene go-vorance po jugoslovansko. Radovedno mc jc gledal gospod medicin-major, ko zlepa ni bilo konca mojih pojasnil, a prekinil me ni, dokler mu nisem iztresel vsega, kar jc težilo mene, potnika iz Jugoslavije. Obljubil mi je, da bo govoril s komandantom o naši stvari, še enkrat je naročil, da se tušu nihče ne izogne, ker je vsakemu potniku potreben, in jc šel na obisk k svojim bolnikom. Rude me je prosil, naj ga izgovorim vsaj pri naredniku, ker je bil prehlajen, a ta mož je imel več zmisla za ukaze zdravnikove kot za zdravje kakega potnika iz Jugoslavije. Hajdi, vsi smo morali iti, brez' razlike narodnosti in stanu. N. Litvinov, oral ruskega ljudskega komisarja M. Lftvinova, ki je s pomočjo ponarejene stampilike ruskega trgovinskega zastopstva v Berlinu izdal po-tvorjenili menic za 4 milijone mark. Litvinov je pobegnil in gii še niso zasačili. Novi londonski lord-major, sir l fre^ vrsta& Noblovo literarno nagrado za 1. 1927., ki se lani ni podelila, je švedska akademija priznala francoskemu pisatelju Henry Berg-sonu, nagrado za leto 15)28. pa 46-letni norveški pisateljici Sigrid Undset. Ameriška dedščina. 23-letna služkinja Marija Novaeek iz Breitenaua na Zg. Avstrijskem je prejela te dni iz Amerike obvestilo, da ji je tamkaj umrl oče in ji zapustil 60.000 dolarjev gotovine in dva hotela v Kaliforniji. Pokojni Novaček se je bil pred leti kot rokodelski pomočnik poročil z neko deklo; ko se je imelo roditi dete, je odšel v Ameriko. Novačkova žena je kmalu nato umrla in hčerko Marijo so oddali v sirotišnico v Lincu. Z 12 leti je morala iti služit in si je morala do danes trdo služiti svoj kruh. Oče ji je pred vojno parkrat pisal in poslal par dolarjev, potem pa se ni več oglasil. Sedaj ji je zapustil ogromno premoženje. Dekle je izjavilo, da sezida v svoji domovinski občini sirotišnico in bolnico; posebno vesela pa je, da sc bo mogla sedaj poročiti s svojim izvoljencem — revnim jx>ljskim delavcem Al. Huberjem. Roparski napad na cestni železnici. V vozu cestne železnice v Gelsenkirchenu sta predsi-nočnjem dva maskirana roparja z revolverjem v roki napadla poštnega uradnika, ki je imel s seboj vrečo denarne pošte. Iztrgala sta mu vrečo in ušla. Fingiran napad postat resnica. Sluga tvrdke Fanto-Spiritus v Pardubicah, Jirousek, si je hotel prilastiti 140.000 Kč, ki jih je moral nesti v neko banko. Nagovoril je svoje domače, naj izvrše nanj navidezen napad in odneso denar. Domači so to storili; kmalu nato so našli Je-rouska v cestnem jarku dejansko mrtvega. Vrv, ki so mu jo bili domači vrgli okrog vratu, so pretesno zadrgnili, tako da sc je Jerousek zadušil. Zakon Benvenuta Hauptmanna, sina znamenitega nemškega pisatelja Oerbarda Haunt- L>r. VValier Simons, predsednik državnega sotnsta v Berlinu, in vladni predsednik Bergemann v Diissel-dorfu, ki vodita pogajanja za rešitev težkega spora v kovinski industriji. Vsa Nemčija želi, da bi se spor čim preje sporazumno poravnal. manna, s princezinjo Schaumburg-Lippe je berlinsko deželno sodišče proglasilo kot neveljaven, ker ima princezinja nenormalna nagnjenja. Zakon je trajal dva meseca. Bombni atentat v Dubliru. Na spomeniku kralja Viljema in Jurija II. v Dublinu je bil ob priliki desetletnice premirja izvršen bombni atentat. Oba spomenika sta poškodovana. Požar v ruskem kinu. V Hcdircu pri Voro-nešu na Južnem Ruskem je nastal v kinu med otroško predstavo požar. Mnogo otrek je v plamenih našlo smrt. (tuše). Kruppova tovarna za stroje v Lssenu, v kateri zaradi izpora vse delo počiva, m mre mmmm 10.000 Din iamstva ""K™10 Berlinsko sled liško življenje Za razvoj berlinskega gledališkega življenja so mi zdi važno omeniti le datum: pred enim stoletjem, ko je živel Berlin še sladko bidermajersko dobo in imel približno 200.000 prebivalcev, je imel dvoj« gledališč. Kraljevo operno in dramsko gledališče. Danes pa govorimo o Berlinu, mestu štiridesetih gledališč. In v to število nisem vštel zabavnih gledališč povprečnega nivoja. Nikakor pa nočem prezreti operetnih gledališč in novih revij-sliih teatrov, za katerih umetniško stopnjo jamčijo najnadarjenejši operetni skladatelji Lehftr, Oskar SlrauB in Leo Fall. Vsekakor se pa še vedno dobro uveljavljajo mojstri klasične operete Straufi, Mil-liicker, Suppfe, ki s0 tudi moderni opereti dali kolikor toliko historično bazo. Najbolj karakterističen za visoko gledališko kulturo tega velemesta je močan dotok velikih gledaliških umetnikov v Berlin, ki šteje danes v svoji sredi umetnike kot Werner, Krauss, Klopfer, Jan-ning*, George, Kortner, Bassermaiin, Moissi, So-kolot, Moser, Bergnerjevo, Thimigovo, Massary, da so omejim le na najvažnejše. In reširajo Karlheinz Martin, Reinhardt, Piscator in Jessner. Državno gledališče goji poleg klasične drame vee dramske proizvode do stare berlinske veseloigre. Intendant Jessner in njegovi režiserji skrbe za moderno vpri-roritev in v tem pogledu resno konkurira moderno usmerjenemu ljudskemu gledališču in lteinhardto-vim vprizoritvam. Odločen uiodarnist in genijalni eksperimentator Piscator, ki je b svojimi vprizorit-vami vzbudil pravcato revolucijo v gledališkem življenju, je začasno ostal sicer brez lastnega gledališča, oznanja pa njega otvoritev s 1. januarjem 1929. Operna gledališča skrbe za dostojne in umetniško dovršene vprizoritve, katerim dajejo znameniti pevci še poseben sijaj. Prvovrstni in močni orkestri, odlični dirigenti in komponisti, znameniti slikarji — vsi ti so zbrani v skupnem delu. Tudi na polju modernega plesa in baleta so zlasti koreograf svetovnega slovesa Laban in nemška mojsterska plesalka Mary Wigmann izrazite osebnosti, ki niso le berlinskemu in nemškemu umetniškemu življenju, ampak svetu sploh prinesli obilnih darov. Mesto štiridesetih gledališč! Ne število — ogromno skupno delo — imponlra. Sicer so v Nemčiji mesta s starejšo in bogatejšo gledališko kulturo. Berlinska gledališka zgodovina beleži komaj eno stoletje. A v tem stoletju se zrcali rapldem razvoj nekdanjega ubogega, malega ribiškega mesta. S lai/iin/ega /rga Kscrver Meško: Na Poljani To, gotovo Me-škovo največje in najboljše literarno delo, posvečeno »domovini s sladkostjo in bridkostjo ljubljeni«, je pravkar izšlo v novi izdaji v založbi tiskarne sv. Cirila V Mariboru. Povest je pisalelj na novo predelal. Ker je knjiga v prvi izdaji že zdavnaj pošla, bo gotovo ta nova izdaja našla odziva pri ljubiteljih lepe knjige. O delu samem in o novi izdaji prihodnjič kaj več! Oprema knjige ie naravnost izvrstna. Tako se spodobi. Knjiga stane broš. 25 Din, vez. 38 Din. Priporočamo prav i0Pl° Kifež, nuiskij katoliietkij veslnik. Štev. 7—10, rlij-oktober ima to-le vsebino: Ot redakeli. Diodor rvolninskij: »Rerum Orlentalium« (Po pov. Papak. Okr. posl. ot 8.-9. 1928. T. B.: Rus, Vizantija i Rim v XI.—XIII. v. Knjaz Izjaslav (Dimitrij) Jaro slavovič i olnošenija Russkoj cerkvi v ego vremja k Rimu i Vizantii (1054—1078). Spectator: Ne tak prosto. Diodor Kolpinskij: Jurjev monastir (stiho-tvorenie). D. K. Ilorošaja brošjura. V. V.: Druzja Rossil. D. K.: Vostočnij Institut, t O. Mthall An-dreev O. I. (nekrolog). Kltež izhaja v Varšavi, Ul. Mazowieeka No. 11, ter so vsem, ki se zanimajo za zbližanje katoliške in pravoslavne cerkve, toplo priporoča. Adam Ravbar. Besedilo k (enakoimenovani) opereti. Spisal Josip Lavtižar. 1908. Samozaložba. Rateče-Planica. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Slovenska narodna pesem, ki opeva Adama Ravbarja, je po besedilu pričujoče operete razširjena v štiri dejanja. Seveda niso to dejanja v polnem pomenu besede, marveč le značilni zaključki štirih dejanj, ki pa se niso vršila in izvršila pred našimi očmi. Vendar tudi kot dejanski zaključki so ti prizori dovolj dramateki, tako da pride bojevita zgodba in oseba Adama Ravbarja do precejšnje veljave. Narodna pesem je neprisiljeno razpletena na vsa štiri dejanja in pisateljevi stih! so pogostokrat ta,ko preprosti ln nekam narodni, da jih težko ločiš od narodne pesmi »Adam Rav-barc, če je dobro ne poznaš. Poleg te osnovne narodne pesmi so v posamezne prizore povzeto še nekatere bije vi te narodne popevke. Videli in slišali smo četrto dejanje operete na odru, o priliki škofove tridesetletnice v Ratečah, v pisateljevi župniji. Petje in dejanje, oboje, je napravilo na poslušalce in glcdalce prijeten vtis in prepričanje, da bo opereta na naših podeželskih odriu dobrodošla. Saj so to prizori in napevi, ki sr bodo tako lepo podali našim selsldm fantom in dekletom. Spretno je sukal pisatelj svoje pero zlasti tam, kjer je bilo treba podčrtati posebno pomemben zgodovinski dogodek n. pr. smrt Hasan paše, poraz Turkov na Ahacljev dr.n, zmagoslavna vrnitev Adama Ravbarja. Pisatelj je s svojo opereto brez dvoma dosegel, kar jo njej uvodoma želel, »naj doda slavnemu junaku naše zgodovine nekoliko več sijaja*. A. M. • Internacionalni letopis javnega prava. Internacionalni Institut za javno pravo, ki je imel svoje zborovanje v Parizu, je sklenil izd;ijo letopisa, ki bo zaznamoval vse spremembe državnih ustav in važnejših javno pravo tiiikajočih se zakonov. z ZVONO-milom perete brez vsake muke se naprav- lja i/, najboljših in ZVGKG-milo najbolj izbranih masti. Vaše periio bo trajalo večno, »ko uporabljate ZVO^O MIlO. Za pristnost vsakega kova ZVO$iO-mJa jamči z ALBUS" TVO H^r Kranj V polastitev spomina pokojnega dekana Antona Koblarja se bo odkrila spominska plošča na hiši sirotišnice v Kranju. Kakor znano, je ustanovil sirotišnico v Kranju dekan Koblar leta 1910. in postavil pivo poslopje iz sredstev Vlnccn-cijeve konference; ko pa je videl uspešne sadove svojega dela, je i>oslavil iz lastnih sredstev še drugo večjo hišo, ki naj bi služila namenom Gospodinjske šole. Da se ohrani sponvin na njega za vedno, se bo odkrila spominska plošča nad vrali prve hiše sirotišnice v nedeljo 18. t. m. ob 11 dopoldne. Z odkritjem bo združena kratka spominska slavnost, katere se udeležijo sorodniki in vsi drugi prijatelji blagega pokojnika. Št. Jernej na Dolenjskem Zdravnik. Kakor čujemo, je kupil od g. Maj-zelja g. zdravnik dr. Treuz »Kaštel«, kamor se baje v kratkem naseli. Tako dobimo tudi v Št. Janž, kar sino že davno želeli, dobrega zdravnika. Tatov i so pokradli iz zidanice Vodeničarja iz Cerovega loga v noči od sobote na nedeljo precej vina. Tudi pri g. županu Videiu na Zvabovem so ie enkrat poskusili, pa jim ni bila sreča mila. Trbovlje Lokali pošle na .<■VodahPoštno ravnateljstvo vabimo vljudno, da si ogleda naval občinstva ob času odpiranja poštnega urada. Mi smo mnenja, da prostor dvakrat dva metra za 20.000 prebivalcev ne zadošča. Življenja se ]e naveličal ln se hotel zastrupiti neki krojaški pomočnik iz Trbovelj. Še pravočasno je prišel zdravnik in ga rešil. pri novonapravljenem bazenu občinske kopalnice so počila betonska tla in s1,ena proti hribu, ker nI bil preračunjen pritisk talne vode tudi od spodaj navzgor. »Za (ast herojev*, dramo Iz francoskega bojišča prirede to nedeljo v Društvenem domu igralci Združenja vojnih invalidov iz Ljubljane. po zasilnih mostovih preko bližnjih njiv in travnikov. Drugače bi bilo treba cesto zapreti za piv-met najmanj za dobo enega meseca. Bi bilo t« j dopisniku »Domovine« ljubše, ko bi bili vsi pre- i bivalci za to dobo odrezani od sveta? Zakaj pa se I dopisnik »Domovine« še do danes nf zaletel v ! okrajno cesto Šmarjeta-LaSko, ki je bila tekom j dveh-treh mesecev radi gradnje vodovoda tako j razruvana, da je bilo dejansko radi tega na tej cesti že več neprilik. Avtomobili so se prevračali celo v grape. Nam ne pcide niti na misel, da bi | radi tega očitali županu dr. Rošu kako najmanjšo malomarnost. Seveda »klerikalec« dr. Godnič je pa za gornje nedostatke odgovoren in se ga mora napadati, samo, da ne bodo ljudje zvedeli, kdo ima zasluge pri novih mostovih. Rogaška Slatina Umrl je znani gasilec in kleparski mojster g. Josip Lilek. Bil je samo nekaj dni bolan. Imel je lep pogreb, kalerega so se udeležili številni tovariši iz Rogaške Slatine, Rogatca in Straže. Vojno pokopališče in s nameni k padlim tujcem se je slovesno blagoslovil v nedeljo 11. t. m. Na žalno proslavo je dospel iz Ljubljane bivši vojni kurat g. Fran Bonač, ki je imel lep govor. Po žalnem cerkvenem opravilu je bil razgovor med župani in odborom podružnice Zveze slovenskih vojakov radi določitve prostora za spomenik 133 padlim iz domače fare, ki bo monuinentalna umetnina in posebnost spomenikov v Sloveniji ter se bo postavil na idiličnem holmcu pod svetokrižko šolo. redItev uvod':.h in nadaljevalnih tečajev. Leta 1927 je bilo tečajev 27, udeležencev 1197. Za letos so računili s 35 tečaji pa jih je bilo 42, udeležencev 1820. Nemški stadion, kjer se tečaji vršijo, je bil od 96. marca do 13. oktobra neprestano v obratu, tudi času olimpijskih iger; v tem času niso hoteli pri "di ti nobenega tečaja, a naval je bil prevelik in so jih vseeno prirejali. Včasih se je vršilo po več tečajev naenkrat, po 2, 3 ah 4. Taka šola vrši dobrodelno delo največjega obsega.__ Pastirja Nacka nabil (Izpred sodišča.) Pasel je Nacek neko nedeljo i>o travnikih svojega očetii domačo goved. Proti večeru jo je gnal domov, takrat pa ga je počakal za grmom ob cesti Jernej, ki Nacka iz ne ve se kakšnega vzroka ne more. Jernej je ob tisti priliki Nacka zgrabil za roko ter mu iz nje iztrgal palico, s katero je bil Nacek zaganjal živino. S tisto palloo je jel Jernej neusmiljeno udrihati po Nacku. Ko je ubogega fanta dovolj premlatil, ga je izpustil in mu še po-smehovalno naročil: »Sedaj pa le brž teci za živino...!« Pretepeni Nacek je komaj prilezel domov in legel v posteljo. Jernej trdi, da je Nacka nabil zato, ker je po njegovem pasel živino, lo pa ni res in če bi tudi bilo res, nima Jernej kar tako pretepati ljudi in si sam delati pravico — tako je dejal sodnik in je Jerneja obsodil na 200 Din globe ali na 2 dni zapora. Tvrdka Julio HE!ML uvoz kave in čaja — priredi v svoji podružnici Šelenburgova nliea štev. 5 dne 16. t. m. poskusno kuhanje kave, in dne 17. t. m, poskusno kuhanje čaja. Poskušnje se dele brezplačno in ob tej priliki se lahko naši cenjcni odjemalci prepričajo o pravilni pripravi kave in čaja. Tem potom opozarjamo naše cenjene odjemalce, da se prodaja MEINLOVIH IZDELKOV nahaja samo v podružnici Šelenburgova ulica štev. 3 ter posebno opozarjamo odjcmalce svoječas. druge, sedaj ne obstoječe podružnice za potrebni nakup. Dev. Mar. v Polju. Prihodnjo nedeljo imamo občinske volitve. Dolžnost pristašev SLS je, da se vse do zadnjega udeleže volitev. Pojdite na volišče že v dopoldanskih urah. Naznani1 o. Spoštovanemu trboveljskemu prebivalstvu podpisani najvljudneje naznanjam, da sem si z ozirom na to, ker sem slišal, da so cene avto-yožn)e v Trbovljah precej visoke, nabavil nainoveisi in naj-udobnejši večji avto in se zaradi slabih časov odločil, da bom pričel prevažati cenjene potnike v najkrajšem času z večjim, novim avtobusom, in sicer po sledečih, stalnih znižanih cenah: od kolodvora do Sušnika......Din 2 — od kolodvora po pošte I.......rv 4. od kolodvora do Brežnika.....iv s od kolodvora do trga Trbovlje . . . »-"n s — Za obilen poset sc priporoča Ferdinand Arzenšek. Laško Prcdpotopni domlsleki. »Domovina« z dne 8 t m. se zaganja v cesto Šmarjeta— Brezno 111 Irdi, da se nahaja ista sedaj v takem stanju da preti opasnost večjih nesreč. Dopisnika tega tista vprašamo, zakaj ni kritiziral te ceste tedaj, ko je bil gerent iz vrst SDS? Priznamo, da je promet na tej cesti v tem času precej oviran. Ampak pričakovali bi od dopisnika »Domovine«, da pove l ud i vzrok leni nedost.;tkom. Po zaslugi sedanjega gerenln dr. Godniča in posestnika g. Napreta se namreč gradijo na tej cesti 4 novi betonski mu-stovi ia je okrajna c««ta speljana na teh krajih ZADNJE KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA. V zadnjem kolu nogometnega prvenstva se srečata para Ilirija-Jadran in Reka-Svoboda. Ilirija bo imela v Jadranu dokaj trdega nasprotnika, ker se moštvo Jadrana nahaja od tekme (io tekme v boljši formi. Posebno rezultat poslednje nedelje proti Slovanu je za Jadrana nad vse časten in porok, da bo tudi proti Iliriji pokazal lepo ln efektno igro. Bolj napeto bo pa vsekakor srečanje med Reko in svobodo, starima rivalonm za prvo mesto I. b razreda. Oba kluba imata enako število točk, po goaldiferenci vodi pa zaenkrat Svoboda. Rezultat visi tu čisto v zraku in bo le trenutna boljša kondiclja enega ali drugega moštva odločilna. Obe tekmi se vršita na igrišču Ilirije in sicer Reka-Svoboda ob 13.30, a Ilirija-Jadran ob 15. Dopoldne ob 10.15 nastopita na isiem igrišču rezervi Ilirije in Jadrana. STADION KOT ŠOLA. Nemška visoka šola za telesne vaje vidi svojo glavno nalogo v razširjenju in poglobljenju telesne vzgoje. V študiju šestih semestrov vzgaja ta šola telovadne in športne učitelje; obenem pa preskrbi potrebne in praktične temelje vsem onim, ki delujejo na polju telesnih vaj kot voditelji ml.v dine, kot učitelji na šolah in v društvih, itd. Ti nadaljevalni tečaji, ki trajajo po večini 14 dni, pomenijo za šolo dajanje in jemanje; na eni strani uči šola vse novodobne skušnje prakse in znanosti v obliki, ki jc prikrojena ciljem in sestavi učnega tečaja, na drugi strani pa poročajo udeležniki tečajev zmeraj na novo o potrebah in skušnjah v mestih in na deželi ter preprečijo s tem, da učenje ni enostransko znanstveno, brez stika z življenjem. Od leta do leta dobiva visoka šola za telesno vzgojo več prijav organizacij, društev itd. za pri- Programi Uadio-Cfublfana Petek, 16. nov. 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30 Predavanje o gospodinjstvu, predava Cilka Krekova. — 19 Francoščina, poučuje dr. Stane Leben. — 19.30 Ljudska umetnost. predava dr. Stane Vurnik. — 20 Radio-kvartet. — 22 Poročila. Sobota, 17. nov.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30 Delavska ura: Obseg in pomen nezgodnega zavarovanja, predava tajnik OUZD Stanko Likar. — 19 Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. — 19.30 Človek ln priroda, predava vseuč. prof. dr. Veber. - 20 Recitacije. -20.30 Koncert godbe drav. div.; vmesne speve poje ga. Kunova-Lipkovska: t. Glinka: iz opere »Življenje za carja«, 2. Cajkovsldj: Niti besede, dragi!, 3 Grječaninov: Uspavanka, 4. Gliere: V solzah — 22 Poročila. ■Drugi programi Petek, 16. novembra. Zagreb: 17.15 Lahka glasba - ^ Sonate za violo. - Breslau: 16.30 Koncert - 20.15 Tro-janke«, igra po Evripidovi tragediji. - Piaga. 12.30 Opoldanski koncert - 16.30 Komorna glasba - 20 »Ena noč na Karlovem tynuc, sHdioigra^ - Leipzig: 20 Ženski terceti. - Stuttgart: 19.30 Koncert Schubertovih skladb; nato zabavna prireditev. - Bern: 20 Spevoigra - 21 Orkestralna glasba ■ Kaiovice: 18 K,ncert - 20.15 Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave - Kun: 17.30 in 20.45 /Instrumentalna m vokalna glasba. - Rabite barium-elektronke langenberg: 17.45 Popoldanski koncert — 20.06 Lahka glasba. — Berlin: 17 Zabavna glasba — 21.30 Koncert za klavir ln orkester (Toch)). — llunaj: 11 Koncert godalnega kvarteta — 16 Modeme dunajske operete — 20.06 Schubertova glasba — 21.30 Koncert mandolinskega orkestra. — Miinchen: 16.30 Zabavana glasba — 19.35 »Vaška šola.- opera v 1 dej. (\Veingartner); nato »Mojster Andreja, komična opera v 2 dej. — Milan: 20 50 Simfonični koncert. — Budapest: 12.20 Opoldanski koncert tria — 17.45 Baletna glasba — 19.30 l>re-nos iz opere — 22.30 Koncert ciganske kapele. Naznanila Cjubljanslko gledališče Drama: Začetek ob 20 Pelek, 16. novembra: TAJNA DOLGEGA ŽIVLJENJA (Stvar Makropulos). Red A. Sobota, 17 novembra: šVEJK. Izven Nedelja, 18 novembra ob 15 pop.: MODRI OSLIČEK MIŠKO, mladinska predstava. Izven. — Ob 20 /.večer: KROG S KREDO. Izven. Ponedeljek, 19. novembra: KUKUL1. Red D. Opera: Začetek ob pol 20. Petek, 16. novembra: BOCCACCIO, opereta. Red D. Sobota. 17. novembra: ČAROBNA PIŠCAL. Red B. Nedelja, 18. novembra ob 15. pop.: POLJSKA KRI, opereta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 19. novembra: Zaprto. £jud sik a -r- • r v Cmblfani Nedelja, 18. nov. ob pol 8 zvečer: »PODOBAR«, ljudska igra s petjem, godbo in plesom v 5 dejanjih. Mariborsko gledališče Petek, 16. novembra ob 20: DIVJI AVTOMOB1- LIST. Gostovanje Hanm Niese. Sobota, 17. novembra ob 20: OBLAK L ab. A. Pre-inijera. Nedelja, 18. novembra ob 15: ON IN NJEGOVA SESTRA — Ob 20: OGNJENIK. Pri znižanih cenah. Kuponi. ;Prireditve in društvene vesli Stolna prosveta ima nocoj ob 8 v Jugoslovanski tiskarni sejo. Podporno društvo »Zreza služkinj* vprizori krasno igro »Prisegam«, in sicer v nedeljo 18. nov. ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12 Je tridejanka s petjem, ki bo nudila občinstvu mnogo zabave in smeha. Na simfoničnem koncertu godbe drav. div. oblasti, ki se vrši v ponedeljek 19. t. m. v Union-ski dvorani, sodeluje pianistka Jadviga Poženelova. Mlada umetnica je po absolviranem ljubljanskem konservatoriju nadaljevala svoje študije v Parizu pri znameniti frane. pianistki Blanche Selva. Gdč. Poženelova je koncertna pianistka v pravem, najčistejšem pomenu besede. Njene lehnične spretnosti »o tako visoke, da obvlada vse težkoče, k1 jih stavijo posameznikom skladatelji na izvajajočega umetnika. Njena globoka interpretacija pa ji omogoča, da poda vsako skladbo v najpopolnejšem izvajanju. Na tem koncertu igra C. Franckove simfonične varijacije za klavir in orkester. Predpro-daja vstopnic v Matični knjigarni. Ruska Malica in Ruska ljudska univerza priredila v soboto 17. nov. v balkonski dvorani univerzo predavanje univ. prof. Aleksandra Makle-cova o »Ruskem pedagoškem kongresu v Pragi in o vprašanju denacionalizacije!. Začetek ob 19. — Vstop prost. Orel Akademija orlovskega odseka na ljubljanski univerzi je pred durmi. Vse br. Orle i/. Ljubljane in okolice, kakor tudi cenj. občinstvo tem potom ponovno vabimo, da se akademije udeleže. Pred prodaja vstopnic v Unionskl trafiki. Naj za Uho in vztrajno delo izve tudi širši krog ljudi, ki jim bo akademija zopet pomnožila vero v našo mladino. Podpredsedniški tečaj se bo začel v ponedeljek 19. t. m. ob 8 zjutraj. Prijavljeno!, naj se torej oglase vsaj do 8 v pisarni S. O. Z. Kdor se se m prijavil, naj to nemudoma stori. Celjsko orlovsko okrožje priredi v nedeljo, 18 t m. predsedniški dan združen s tečajem za predsednike in podpredsednike. Dnevni red: l. Prosvetne tekme. 2. Prosvetni tečaji. 3. Pozivlje-nir sestankov. 4. Predlogi (poročila odsekov) 5. slučajnosti. Prosimo, da se od vsakega odseka udeležita tega tečaja predsednik in podpredsednik. Tečaj se začne ob 9 v Orlovskem domu. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. tlužbodobe 2 mizar, pomočnika popolnoma zanesljiva in sposobna, sprejme takoj Ig. Gerden, strojno mizarstvo, Št Vid p. Stični. Išče se točaj (Schankbursch) s kavcijo. Naslov v upravi št. 11.199. Mizarski vajenec in hlapec kateri je vajen konja in ki bi se tudi lahko učil za strojnega delavca, se sprejmeta. — Poizve se: Franc Zavodnik, strojno mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano. Prazno sobo veliko, lepo, oddam za 500 Din na Gosposvetski cesti 4/II, levo. Lokal na prometnem kraju takoj oddam. — Vprašati: Floriianskn ulica 31/1. Kupimo Kupim dobroohranjeno p r e š o (Spindelpresse), ca 50 do 70 cm, ter škarje za rezanje lepenke (Papp-schere). Naslov: Fr. Zorn, Ljubljana VII, Lepodvor-ska ulica 23. Rabljena cisterna ki ima 10 do 15 tisoč litrov prostornine, se kupi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 3333. Kupim tamburico Ponudbe z navedbo cenc in vrste na upravo »Slovenca« pod tamburica. Prodamo Krompir beli, Ia vrste, več vagonov takoj za oddati. — Josip Langeršek, trgovina, Marenberg. Pozor, cestni gramoz! Bencin motor Langen-vvolf 10 HP, pripraven za napravo cestnega gramoza v večjem obsegu, poceni naprodaj. Naslov pod »Bencinmotor štev. 11.152« v upravi »Slov.« srednje velikosti, s 26 ploščami, poceni naprodaj. Avcin Tomaž. Ahac-ljeva cesta št. 10. Gostilna sc zaradi hitre selitve po nizki ceni proda; dve hiši, travniki, v hišah vodovod, elektrika in ves gostilniški inventar in vse pohištvo. Hiši stojita v sredini trga na prometnem kraju na Notranjskem. Cena 160.000 Din. Naslov v upravi 10.967. Pianino dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe poslati na: Vinko Battelino, Slomškova ulica 19. Pletilni stroj št. 8/60, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. A. Bab-nik. Zgornja Šiška št. 42. Manjše posestvo v hribih, v bližini Ljubljane, kupim, - Ponudbe pod Mala kmetija« št. 11.208 na upravo. | Obrt Najboljši »Urania« pisalni stroj v treh velikostih samo pri Jos. Pe- -----telinc, Ljubljana (poleg na upravo lista pod šifro j Prešernovega spomenika), " """ ob vodi. Kupim v bližini Domžal ali Jarš vodno moč s poslopjem. Prodajalci naj se obrnejo na upravo lista pod šifro . i Vodna moč« št. 11.237. 1 Koks suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi, - Mestna plinarna. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam fio povzetiu najmanj 5 kg zkoristite priliko, dokler zaloga traia. Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-□a peria. Zagreb. Ilica 82 Fižol različnih vrst se dobi po ugodni ceni pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36 — trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki. Steklarska dela izvršuje solidno in po zmernih cenah Franjo Zrnec, steklar v Ljubljani. Naročila se sprejemajo začasno: Pred škofijo 10, v brivnici. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hihšer, Ljubljana, Sv Petra cesta 25. Opozarjamo na .Mali oglasnih' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki BBSE^BHBHHHUH&fflEii&iaS! Zahtevajte znamko „TRETORN" Galoše in snežni čevlji S* ,1 ==" nimajo tekmeca Žaganje drv z motorno žago. - Uran Franc, Vilharjeva cesta, telefon št. 2820. Razna Vsakovrstno zlatfi kupuje po najvišjih cenah. ČERNE, iuvelir. Ljubljana. Wollova ulica št 3. Drua bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po oizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom PUH - PERJE R.MIKLAUC UOBLOANA Naš nad vse ljubljeni sinček Mllanček se je preselil v sredo 14. t. ui. med nebeške krilatce. Pogreb se vrši v petek, dne 16. t. m. ob 16 iz hiše žalosti na tukajšnje farno pokopališče. Stara Loka, dne 15. novembra 1928. Globoko žalujoča ANA IN FRANC POLENŠEK. Koruzo za Krmo orlilaja najceneje veletrgovina žita In moke A. VOL«, Llubllana Kesljova ccstn št. 4>. Zahvala za srčno sožalje ob pogrebu blagega g, župnika Jožeta Kosa vsem dobrim Jeseničanom, zlasti g. kanoniku dr Klinarju, g. dekanu Faturju, g. župniku Kastelcu, vsej prečast. duhovščini, gg. pevcem, godbi, šolski mladini in vsem, ki so pokojnemu iskazali toliko ljubezni. SORODNIKI. Cenj. čitaterem se priporočalo nas'ednie tvrdke: Slo! Jančar pieshar llubllana. Breg Glektroiuitiilaclje za luč in pogon, prodaja in pro vijanje elektromotorjev inolianiina delavnica lilektroood etie. Liubliane l/h Jcrncjcva c. i, telof. .12.V K. Pečenko trgovina vseli vrst usnja >n eevijarsklh po re'.Sfln ubhana S«. Petri tejls 35 PR1ST01 4 BHICELj črkoslikaria, Liubliana iteslievB u 4 - Sv. Petra i. 3t l c»et 2908 Ustan. 190 Franc fuian krovec Ljubljana. Galjevica v< pri doleni. kolodvoru Ivan Pavlin izdelovanje in popravljan :e dežnikov v azoolna ulica 6 (Ztppverschluss) zaradi naglice in praktičnosti idealno sredstvo za naglo in harmetično zapiranje torb, torbic, žepov, zapenjanje oblek, čevljev, snežnih čevljev, avtomobil, krovov, šotorov in drugih predmetov iz praktičnega življenja in športa. - Nc žarjavi, se lahko prišije, je trpežen. — Glavni zastopnik: T. DJ. NAPELBEK, Akademija Nauka. - Beograd. Telefon 3—46, 32—14. Telefon 3—46, 32—14. Zastopniki v večjih krajih. — Iščejo sc še zastopniki po večjih krajih, MISIJONSKA DRUŽBA SV. VINCENCIJA ^^ PAVELSKEGA naznanja, da je prečast. gospod Urban Nežmah zlatomašnik, senior jugoslov. provincije mis. družbe v 86. letu starosti, v 58. letu mašništva in v 62. letu sv, poklica, odšel danes 15. novembra 1928, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, k Bogu po večno plačilo. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 16. novembra ob 16 iz misijonske hiše v Ljubljani, Tabor 12, na pokopališče k Sv. Križu. Prcčastitim duhovnikom in vernikom ga priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 15. novembra 1928, Zahvala 7. a številne ustmene izraze iskrenega sočutja povodom prerane izgube našega srčno ljubljenega sina in brata, gospoda Franca Borštnika posestnikovega sina se vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni izreči vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev in vsem onim, ki so našega nepozabnega pokojnega v tako častnem številu spremili na zadnji poti. Dole pri Borovnici, dne 14. novembra 1928. Žalujoči ostali. •AAAA4>»aaaaa j Dnevnik Slovenec naj bolje informirani list! ----__j Zastopstuo prvovrstne marke avtomobilskih in strojnih olj se odda za vse večje kraje Slovenije, Protokolirani trgovci na prometnem kraju naj pošljejo svoje ponudbe pod »Zastupnik« na Publicitas, Zagreb. Gunduličeva 11, Sir Arthur Conan Doyle: izgubljeni svet (The lost icorld.) Roman. »Pošljite me kamorkoli in po kar hočete, to je zame postranska stvar.« McArdle se je za nekoliko minut zatopil v svoje misli. »Radoveden sem pač, ali se vam posreči priti do tega strašila in se ž njim vsaj površno seznaniti, je naposled pripomnil. »Zdi se mi, da imate naraven dar pridobivati ljudi zase: menda bo to osebna pri-kupljivost, nagonski magnetizem, mladostna življenjska moč ali kako se že temu pravi. Saj to vedno tudi sam občutim. »Hvala vam lepa za vašo prijaznost, gospod McArdle.« Zakaj torej ne bi poizkusili svoje sreče pri profesorju Challengerju v Enmore Parku? Priznati moram, da sem ga nekoliko debelo pogledal. Challenger!« sem vzkliknil, profesor Challenger, znameniti zoolog? Ali ni to človek, ki je poročevalcu ,Telegrafa' Blundellu lobanjo razbil? Glavni urednik se je mrko nasmehnil: Aha, spominjate se tega? Ali mi niste rekli, da iščete nevarnosti »V kolikor so neločljive od mojega poklica,'- sem odgovoril. Čisto prav imate. Sicer pa ne mislim, da bi bil vedno tako nasilen. Blundell ga je naskočil menda v nepripravnem trenutku ali pa je bil sam neroden. Vi pa imate lahko več sreče ali tudi več obzirnosti do njega. Prepričan sem, da boste kos tej nalogi. Imate pač pravi nastop, in uredništvo vam bo šlo seveda v vsem na roko!« .; Pravzaprav ne vem prav ničesar o njem, sem pripomnil. ; Spominjam se njegovega imena edino v zvezi s policijsko razpravo radi udarca, ki ga je prizadel Blundellu.« -Gospod Malone, tu imate nekaj beležk, da sc lahko podučite o tej zadevi. Profesorja imam že delj časa na piki. Privlekel je iz predala polo papirja. To je kratek pregled njegovega• življenja. Tukaj je zabeleženo v glavnem sledeče: Challenger, George Edvvard, roj. Largs, Sev. Angl. 1863. Šole: gimnazija v Largsu, Edinburška univerza. Asistent v Britskem Muzeju, 1892. Varuh Oddelka za primerjalno antropologijo, 1893. Izstopil iz službe po ostrem znanstvenem sporu, istega leta. Odlikovan s Craystonovo medaljo za zoološka raziskovanja. Dopisujoči član ... — hm, tu je jako veliko tega, kakšna dva palca drobnega tiska ... — Belgijskega Društva, Amerikanske Akademije Znanosti, La Plata itd. itd., nekdanji predsednik Paleonto-loškega Društva, Odsek H. Britskega Društva itd. itd. — Spisi: Nekaj raziskovanj o kalmiških lobanjah, Oris razvoja vretenčarjev in številni članki, med njimi tudi razprava o ,Temeljni napaki Weissmannovc teorije', ki je izzvala ogorčen spor na Dunajskem zoološkem kongresu. Najljubši opravek: potovanja, izleti v Alpe. Naslov: Enmore Park. Ken-sington W.« »Evo vam, to lahko vzamete s seboj. Nocoj nimam za vas ničesar drugega.« Vtaknil sem listič v žep. »Še trenutek, gospod McArdle, sem dodal, ko sem opazil, da me gleda mesto rdečega obraba bleda luknjasta pleša. »Pravzaprav si še nisem na/ jasnem, zakaj naj obiščem tega gentlemana. Kaj pa je storil? Zopet mi je posvetil rdeči obraz. »Pred dvema letoma je odšel čisto sam v Južno Ameriko na neko skrivnostno potovanje. Lani se je vrnil, Ni dvoma, da le res bil v Južni Ameriki, a noče natančno navesti, kje. Prav megleno pripoveduje o j svojih doživljajih; če pa hoče kdo od njega zvedeti podrobnosti, se zapre kakor ostriga. Ni torej dvoma, da je ali res doživel čudeže, ali pa samo debelo laže. Zadnje je verjetnejše. Imel je nekaj poškodovanih fotografskih slik, a so jih splošno smatrali za sleparijo. Postal je tako nestrpen, da napade vsakega, ki hoče pri njem kaj zvedeti, novinarje vrže pa kar po stopnicah navzdol. Po mojem mnenju trpi samo na znanstveno povdarjeni bolehni domišljavosti. Za* vas pa, gospod Malone, bo to baš primeren človek. Tako, zdaj se lahko poberete in poizkusite, kaj se d& opraviti ž njim. Saj ste že dovolj odrasel, da lahko sami pazite nase. Sicer pa se vam ne more nič zgoditi. Zavarovani ste itak, ker velja za nas, kakor veste, zakon o odgovornosti delodajalca za poškodbe pri ; delu.« Režeči se rdeči obraz je zopet nadomestil luknjasta, z razcefranim rumenkastim puhom obrobljena pleša. Razgovor je bil končan. Odkorakal sem proti Savage-Clubu,4 a nisem vstopil. Mesto tega sem sc naslonil na železno ograjo Adelphi-Terrace in dolgo zamišljeno gledal v rjavkasto, oljnato rečno vodo. Zunaj, na svežem zraku mi postanejo misli namreč vedno jasnejše in pametnejše. Privlekel sem torej iz žepa seznam profesorjevih junaštev in ob luči električne obločnice zopet prečital, kaj vse je doslej počel Mr. G. E. Challenger. Potem pa me je nenadoma navdahnila nova misel. Po vsem, kar sem slišal, sem postal popolnoma prepričan, da kot novinar nimam prav nobenega upanja priti v bližino tega prepirljivega profesorja. Vendar pa so v njegovem kratkem življenjepisu dvakrat navedeni spori lahko pomenili samo toliko, da je bil neizprosno nestrpen na področju svoje znanosti. Ali ne bi bilo mogoče za naskok izrabiti fo njegovo posebnost? Vsekakor sem moral poizkusiti. * Klubu divjakov, t. j. samcev. EillEII! oz H —< C/) C C r ix zc os: >T. ' > C v metit V.-, c s:" >7T Z£. C^N." Z >2. • N S jš n r-n r" si s a 1 c •t* — p n * 2 « |S f '" C 15' °2 B m t- Ul. >r N ^■c » m,;, o . Nc r- O" 3 V* 'A — 5' 22 = a Z te* n r o cEjjf 5' 3 oi n g'' T. rn -o C" "On r-^c" S ' S B5 v S« 3 5 * -j P I* C»q n M. rt [V ,-, N m d. rt "S" zQ> EiliEiii Za Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani: Karel Ccč. Izdajalci) <*» f», Kulovec. Urednik: Franc Tcrscglav