PAV. FLERE: Srbski načrt za zakon o narodnih šolah v kraljestvu SHS. Pred natni leži besedilo oficialnega načrta našega novega ljudskošolskega zakona, izdan od prosvetnega odbora v Beogradn. Ko snio se še v pokojni. Avstriji borili za enoten šolski in vzgojni  fcakon, smo zvračali krivdo za nerazumevanje po tej potrebi na avstrijsko birokracijo, ki je le z enitn ušesorn prisluškovala Lakim kliceni. Ko pa smo se združili v lastno narodno državo, stno trdno upali, da prodre ideja, ki je predpogoj obče demokratske in socialne vzgoje, in % se uresniči vedno glasnejši klic po ^notnosti šolske vzgoje. Prejemši pa načrt novega ljudskošolskega za^ona smo uvideli, da smo se zmotili v svoji nadi po boljšem umevanju. Vse delo raz_iih anket je bilo zaman, vsi dobro premišljeni njiliovi sklepi so stali glas vpiiočega v puščavi. In tako dobivamo zdaj •^osebne zakonske načrte za osnovno šolstvo, vanj se sprejeinajo le še postavne določbe o učiteljski izobrazbi, društvo slovenskih profesorjev pa glasom časniških poročil prejema nov učni načrt za srednje šole. Razblinila se je ideja in naša zaliteva, da bodi vsa šola, od najnižjega do najvišjega učilišča, enotno vzgojna in vsestransko izobraževalna naprava, kar naj že na zunaj dokumentira enotni šolski zakon. Upaino sicer še vedno, ker v zadevi še ni izrečena zadnja beseda, vendar pa moramo vsekakor računiti tudi z omenjenim zakonskim osnutkom. *A tudi načrt delnega zakona, iz kateiega bomo navedli sicer tudi marsikatero vrlino, nas v vseh svojih odstavkih ¦ne more zadovoljevati. Preveč je vobče le kompromis srbijanskih in avstro-ogrskih osnovnih ljudskošolskih zakonov in v načelnih vprašanjih vzgojne organizacije šolstva ne prinaša nikakega izboljšanja. Zaradi različnili krajevnih in kulfurnih razmer smo sicer morali biti pripravljeni na nekak kompromis, a upali smo, da mu bodo tvorili podlago, na kateri se stavi. predvsem pedagoški nziri. Ki rftij bi nivelirali omenjene razlike. Po priobčenih kompromisih, ki se jih dotaknemo niže, pa se upravičeno bojinio, da vsled centralne ureditve v Beogradu, kjer ;e osredotočena nižeorganizirana osnovna šola, pade tudi nivo v državi najboljbe organiziranega šolstva — v Sloveniji. Vsled popustljivosti pri organizaciji šolstva v Srbiji, Bosni in Hrvatski, v Vojvodini, v Dalmaciji in v Istri namreč ne bo mogoče, da kedaj doseže ono v Sloveniji, zlasti v Štajerski Sloveniji; a če ne dviga višja obča kultura nižje, potegne druga prvo uavzdol. In tega se bojimo! Koncesije, ki so se ustvarile za oinenjene pokrajine, so prevelike in popustljivost v tein oziru ni na rnestu; boljša bi bila radikalinost, ki bi nižje dvigala k višjemu. Ta radikalnost naj bi za prehodno dobo mogoče bila malo popustljivejša, vsekakor pa bi že tu morala ustvarjati z učiteljsko izobrazbo čvrst temelj za bodočnost. V tej točki pa načrt greši naravnost celo proti sedanjosti. Vstop v učiteljišča dovoljuje s 14. letoin; učiteljišče ostani štiiiletno; pedagoška izobrazba pa se začenjaj y .3. letniku. Vedno smo povdarjali, da bolelia ves osnovnošolski ustroj na p r e m a 1 i učiteljski izobrazbi; iti sedaj, namesto da se ta dvigne, namesto, da se za težki in odgovoruosti polni poklic začne izobraževati boljši in zrelejši material, naj se strokovna izobrazba omeji in naj se podaja mladini, ki nima in ne rnore imeti smisla za tak poklic. Na premalo vcepljenem čutu za dolžnosti vzvišenega stanu in na premalem tozadevnem razumevaniu učiteljskega naraščaja bolelia danes naše šolstvo, da je strah; in to dejstvo naj se sedaj še zakonito propagira z znižanjem izobrazbe in s poniaknenjem študijskih let navzdol! Anketa za preustrojitev šolstva pri Višjem šolskeni svetu v Ljubljani je predložila v Beogradu za učiteljsko izobrazbo m i ni m a 1 n i n a č r t za prehodno dobo, ki smo ga priobčili tudi v letošnjem »Uč. Tov.^<i n v »Popotniku«. A videti je, da je bil ta naš minimalni načrt v Beogradu vse previsok. Dovoljujemo pa si staviti vprašanje: Ce se pri osnovnem šolstvu v zakonskem načrtu puščajo koncesionirane odprtine na vse strani, zakaj se ni isto zgodilo pri načrtu za učiteljsko izobrazbo? Mi moramo iz državuih ozirov zahtevati višjo izobrazbo, kakor nam jo je ;>o milosti nudila avstrijska vlada, ki je v okvirnem zakonu za svoja učiteljišča v nemških kronovinah skrbela vse drugače kakor za naša; zahtevati rnorama že za prehod.no dobo kot najmanj, da se n a š e tn u naraščaju z vsaj petletnim učiteljiščem, počenši s 15. letom in z brezpogojno predizobrazbo, potrebno za višje razrede srednjih šol, da prilika, da se za bodočnost vzgoji kvas, s katerim se v doglednem času reformira učiteljska izobrazba v vsej državi. Zato pa moramo pri zakonskem načrtu kar najodločneje odklanjati ta del, ki ureja učiteljsko izobrazbo, in zopet kar najodločneje zahtevati, da se nam za prehodno dobo ureJi po ljubljanski minimalni formuli. Ne varajmo se z mislijo, da s poslabšano izobrazbo učiteljskega naraščaja kedaj dvignemo osnovno šolstvo! Prav pa je, da se odpravljajo z zakonom privatna tičiteIjišča. Prehaiamo na zakon o osnovnem ^olstvu sam, iz katere^a izvzemamo zaradi prostora tukaj le najvaž>nejše točke. Strinjamo se z n a rn e n o m narod:iega šolstva, ki hc^če vzgajati mladino v narodnem in monilnem duliu, jo izobra- ževati za življenje (zakaj se pravi tu »za gradjanski život«?) ln zlasti širiti pismenost in prosveto v narodu. »Širiti prosveto v narodu« pa more le visoko organizorano šolstvo ip vsestransko temeljito izobraženo učiteljstvo; ali z drugo besedo: namen se doseže, kadar se da za to oboje prilika. Narodne šole se po členu 2. d e 1 e na otroška zabavišča, osnovne, ponavljalne in meščanske šole. (V Ljubljani smo ime »meščanskc opustili iri namestili z zaziiambo »strokovno - osnovne šole«, kar smo že v Zavezinem »Načrtu« uteraeljili.) Po našem mnenju pušča najbolj nesrečno odprta vratica čl. 3., ki se glasi: »Šolanje v narodnih šolah je — izvzemši zabavišča — obvezno in traja 8 let. Koliko od te dobe naj pohaja otrok v osnovno, a koliko v ponavljalno ali v meščansko šolo se odreja po krajevnih razmerah.« (Pripomniti je, da je učna doba meščanskih šol že urejena v dodatku k III. pogl., kjer se pravi: »Meščanska šola traja najrnanj 4 leta, a v njo se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole« -¦torej te določbe potem ne morejo več urejati krajevne razmere.) Kakšna koncesija iiči v tem členu, nam jasno pripoveduje tolmač, ki pravi: »Največje različnosti. a tudi največje težkoče so se pokazale, ko se je imelo odrediti trajanje šolske obveznosti. V Sloveniji je že bila izvedena osemletna obveznost vsakdanje šole; v Dalmaciji je obvezno trajala redovito 6, a le izjemno 8 let; tako je bilo tudi v Istri. V HrvatskiSlavoniji so imeli petletno dolžnost za pohajanje vsakdanje šole, a Bosna-Hercegovina in Srbija 41etno dolžnost. Dalmucija in Istra sta imeli poleg šestletne vsakdanje šole dveletno ponavljalnico; a Hrvatska in Slavonija triletno. pritem ko je ostali kraji niso imeli. »Ideal bi bil, da se osemletno poliajatije redne vsakdanje šole provede n.a vsem iiašem teritorijn. Z različnih, zlasti ekonomskih razlngov se to še dolgo ne bo moglo storiti, osobito ne v Bosni-Hercegovini in v Srbiji. Nasprotno pa ne bi bilo primerno znižati trajanie šolske obveznosti v pokrajinah, v katerih je že clavno uvedeno osem ali vsaj šestletno šolovanje. »Priporoča se tedai. da se načelno ntrdi osem le( šolske obveznosti, da pa ni treba vse te dobe proizvesti v osnovni, marveč se lahko en del proizvede v ponavljalni šoli. "V Sloveniji bržkone itak ^ne bo ponavljalnic, v Dalmaciji in Tstri bo trajaia. kakor dozdaj dve, v lirvastki tri, v Vcjvodini dve, v Bosni-Hercegovini in v Srbiji štiri leta.« Mi pa smo se potezali za dveictno obvezno nadaljevalnico po dovršeni osemletni osnovni šo'i! Ta^o smo hoteli navzgor, a zakon hoče tiščati navzdol tudi nas, kajtr prepričani smo. da se najdeio tudi v Sloveniji ljudje, pri katerih boclo krajevne razmere urejnle kako »ponavijalno šolo« v odprti osernletni obveznosti. Č!. 4. se rrlasi: »V istem času se pn~ učnie lahko majveč 70 otrok:« toimač pravi k nicirm:.»V Avstriii in Hrvatski- Slavoni.ii je bilo najvišje število otrok določenih na Łfl; to število f-e ie iz pedasroškiii ozirov izkazalo previsoko. Iz teh razloeov bi ga bilo treba znižati na največ 50-60, no v naših prilikah bi se to ne dalo iz- *) Pod tolmačem nam je v mislih »Tumaič zakona o narodnim školama«, ki je pridejan načrtu. P. F. vesti, pa je uzeto kot približino pravilno število 70.« Kakšen kompromis je to! Kateri so torej za š o 1 s t v o najpoglavitnejši oziri? Ali ne pedagoški? In tak koinpromis neumljivih razlogov se sklepa v narodni državi, kateri mora biti vseobča narodna izobrazba supreina lex. Neumijivi so nam razlogi še zlasti zato, ker se v zakonskem načrtu vobče n e računi s kakim pomanjkanjem šolskih prostorov ali učiteljstva; saj hoče čl. 7. pronesti za vse kraje. kjer ni zabavišč, iz srbskega šolskega zakona uredbo pripravljalnega razreda pri osnovni šoli; in tolmač prav indiskretno priznava razlog za to nepotrebno ureditev, ko pripovediije: »Institucija pirpravljalnih razredov ni bila poznata v krajih bivše Avstro-Ogrske;- ohranjena je pa ipak zaradi Srbije, i ako bi bilo želeti, da se namesto pripravljalnih razredov uvedejo otroška zabavišča.« O ustanovitvi i n obdržuv a n j u šol govori II. poglavje, kjer se glasi čl. 12.: »Osnovna šola se mora ustanoviti tam, kjer je v okolici s polumerom 4 km najmanj 40 za šolo doraslih otrok, ki nimajo prilike izpod 4 km hoditi v šolo.« Tudi ta odredba se nam zdi preširoka; boljše bi bilo, da se je tu držalo starega srbskega zakona s številom 30. Strah pred preinnogimi šolarni bi ne smel biti merodajen za šolstvo, ki mu je namen »zlasti širiti pismenost in prosveto v 'narodu.« Pa recimo, da danes in v najkrajšem času ne zmoremo stroškov za ustanavljanje tako gostih šol. Kaj pa bo z deco v oddaljenih, prav redko obljudenih krajih, kjer ni zadostnega števila šoloobveznih otrok? In to je slučaj prav tam, kjer je šolstvo najbolj zanemarjeno in število analfabetov najvišje. Za vse te razmere nimata načrt in tolmae nobenega ozira; bilo bi pa zelo prav, če bi se bili oprijeli v Beogradu predloga ljubljanske ankete, ki je priporočala za take kraje sistem potovalnih šol. To se vsaj nam zdi nujnejše kakor ona parada s šolskimi slavnostmi koncem šolskega leta in z delitvijo daril pridnirn učencem, kar se je po svetu uprav iz pedagoških razlogov opustilo, pri nas pa hoče zakon s čl. 25., odst. 2. zopet uvesti. Vobče pa skrbi zakon za obdržavanje šol prav dobro; za vse je odgovonia in nosi stroške •— z okrožnimi, pokrajinskimi in državnimi subvencijami — šolska občina. Ta oskrbuje tudi vsakemu učitelju popolno prosto stanovanje (2 sobi s pritiklinami) in prosto kurjavo vnaprej za vse šolsko leto. Šolsko zemljišče znaša najraanj pol ha. Š o 1 s k o 1 e to traja — po čl. 22. 10 mesecev z dvema polletniraa semestroma; šolske oprostitve odpadejo do dvakrat po sedem dni na leto za otroke višjih razredov, s čemer se strinjamo: želimo le, da bi se uvedla ta oprostitev individuatao, a ne.geneielno. Ne želimo pa si uvedbe poldnevnega pouka, kakor ga dovoljuje isti člen; pač pa bomo morali vztrajati na tem, da je postavno določena najnižje organizirana šola dvorazrednica s celodnevnim poukom. Vstop v šolo je vobče — po čl. 23. — obvezen z dopolnjenim 7. šaiskirn ietom, dovoljuje pa se tudi z dopolnjenhn (\, če je otrok duševno io telesno dovoljno razvit in je v šoli dovolj prostora. Isti člen določa obravnavo š o 1 s k i h z a m u d. Radikalnosti, ki jo nahajamo tu, bi si želeli še v večih odstavkih. Prvi trije dinevi neopravičenih zamud se odpravijo z opominom, vsak naslednji dan do 30 pa predpisuje kazen 1 dinara za dan, neopravičeni dnevi nad 30 pa kazen 3 dinarov za vsak dan. Staršem, ki plačujejo i'zpod 15 dinarov neposrednega davka, se denarna globa lahko izprerneni v zaporno kazen ali v roboto na občinskem in šolskem zemljišču, kjer šteje vsak dan robote ali zapora za 5 dinarov. Kazni izterjava predsednik (namestnik) šolske občine v roku 30 dni: če tega ne izvrši, plača globo sam. Učiteljsko nastavljanje se vrši na isti način, kakor pri nas dozdaj; tudi usposobljenostni izpit je še ohranjen, po našem že večkrat povdarjenern mnenju brez potrebe. Na mesto šolskega upravitelja (dozdaj »šolskega vodja«) se more imenovati le učitelj, ki je služboval najmanj 10 let kot stalni učitelj. S pravicami učiteljstva, ki jih obravnavajo čl. 33.-44., smo vobče lahko prav zadovoljni; zdi pa se nam, da je centraliziranje predaleč izvedeno, če naj vsakega začasnega učitelja imenuje pokrajinska šolska oblast in vsakega stalnega rninistrstvo prosvete. Če se pusti sedanji postopek, bo olahkočeno poslovanje solskih uradov, kar je gotovo tudi v prospeh šolstvu. Obvezno število učnih ur je za učitelja(ico), 28 na teden, kar bo treba vsekakor znižati, če upoštevamo, da zahteva zakon od učiteljstva tudi prosvetno delovanje izven šole. LJreditev službenih prejemkov, pokojnine ter preskrba učiteljiikih vdov in sirot je ista' kot pri državnih uradnikih z dovršeno srednješolsko izobrazbo, a odprta navzgor; tudi glede boiezenskih dopustov veljajo isti predpisi !:akor za državne uradnike. Učiteljeva kvalifikacijase vpisuje v kvalifikacijski list, ki ga učitelj iahko vsak čas vidi in si ga prcpiše; proti nepovoljni oceni se lahko pritoži, na kar se eventualno izvrši nova ocena od pokiajinske šolske oblasti. A če se je ocena izkazala za pravo, nosi učitelj vse stroške iega drugega pregleda. Pravice so torej vobče iste, kakor jili je učiteljstvo izdavna terjalo, zato pa se ludi ne pritožujemo, če so odmerjene v čl. 45.-48. dolžnosti tako, da povsod zveni upravičena državna in narodna zahteva: »Učiteljstvu je zabranjeno vsako drugo zanimainje, ki se ne sklada z učiteljsko službo.« To pa, da bi učitelja lahko uvajal v njegovo službovanje tudi pred-' sednik šolske občine, kar mirno in brez skode črtajmo iz zakona. Upravo in nadzorovanje (čl. 54.) uad narodnimi šolaini vrše: 1. niinister prosvete z državnim šolskim svetom; 2. pokrajinske šolske oblasti (poverjeniki za uk) s pokrajinskimi šolskimi sveti; 3. okrožini šolski nadzorniki z okrožnimi šolskimi odbori; 4. šolski upravitelji s krajevnimi šolskimi odbori. Šolska okrožja in šolske občine se narejajo po potrebah šole brez ozira na politiono razdelitev. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli navajati vse dolžnosti in posle teh institucij; ne bo pa odveč, če pustimo govoriti o njih nekoliko tolmača, ki pravi: »Prosvetni odbor je bil enodušen v mišljenju, da mora biti vse šolstvo, tudi osnovino, državna institucija in kot taka mora imeti svojo posebno organizacijo in upravo, povsem neodvis.no od vsake druge, zlasti od politične oblasti. Ta organizacija se zamišija razdeljena ria 4 instance... Itd. Kakor smo jih navedli zgoraj ;n katerim najde analogon lahko vsak poznavalec upravne uredbe današnjega našega ljudskega šolstva. Pripomniti pa je treba, da najnižja in • stanca n i krajevni šolski odbor (analogen »krajnemu šolskemu svetu«), marveč šolski upravitelj; krajevni šol. odbor ima ie nalogo skrbeti za šolo, odvzete pa so mu v starem avstrijskem zakonu namišljene ^pedagoške« pravice. Dasi smo obili od nekdaj uasprotniki krajnih šoiskih svetov !n smo še danes načelni nasprotniki vseh podobnih institucij, bi se iz praktičnih ozirov rnorebiti še sprijaznili s to novo na~ pravo, če ostane v polnem obsegu v veIjavi iz srbskega osnovnošolskega zakona sprejeti čl. 57., ki se glasi: »Predsednik .¦..klicuje seje .BN! »v šolskem poslopju«) po potrebi poslov. Uolžan pa je sklicati sejo vskkokrat, kadar to zahteva upra\ itelj (učitelj) ali večina odbora in to najpozneje v teku osmili dni. Ce tega ne stori, se vsakokrat kaznuje denarno v prid šolski blagajni. Globo določa okrožni nadzornik po pritožbi upravitelja ali kakega člana krajevnega odbora, a izvršuje jo državna izvršilna oblast. K sejam je dolžan piihajati vsak član. Ce se seje ne udeleži iii ne opraviči svojega izostanka z važnim vzrokom, kaznuje ga šolski odbor s tremi dinari v korist šolski blagajni. To \azen izvršuje občinska politična oblast _iii ako je kaznjeni član iz druge politične občine, izvršuje kazen politična oblast one druge občine«. Ker se glasom čl. 60. predsedmik in člani šolskega odbora lahko kaznjujejo z giobo tudi v vsakem dmgem l>ri nevršeniu predpisanih dolžnosti, bi smeli upati, da ti krajevni šolski odbori ne bodo take ovire pri šolstvu kakor so bili naši krajni šolski sveti. Vobče pa ima učiteljstvo v vseh ceh institucijah boljše zastopstvo kot v dozdajšnjih (tieba bo gledati ic na to, da Lodo ti njegovi zastopniki bolj voljeni in ne po večini virilisti!) ter so sploh zastopane potrebne praktične stanovske stroke. Tako na pr. so v okrožnem šolskem odboru naslednji člani: 1. okrožni načelnik, 2. šolski nadzornik v okrožju, 3. upravitelj učiteljišča v istem okrožju, ali če tega ni, ravnatelj srednje šole v okrožinem mestu, 4. šolski zdravnik, ali kjer ga ni, najstarejši uradni zdravnik, 5. uradni zemljemerec (iužener), 6. upravitelj (upraviteljica meščanske šole, 7. upravkelj osnovn e šole v okrožnem niestu ali če jih je več, službeno najstarejši upravitelj, S. po eden poslanec iz vsakega okraja, ki ga izbere okrajna skupščina na tri leta, 9. dva člana, ki ju izbere okrožni učiteljski zbor na tri leta, 10. skrbstveni sodnik. Ker smo na to vajeni, pogreša naše (¦ko v tej in drugih tozadevnih listih viviHsta-zastopnika cerkve. Da se je ta izpustil, pripoveduje tolrnač, se je zgodilo zato, ker »se je liotelo po eni strani dokumentirati nezavisnost šole od cerkve .., a da je pokazala i praksa, da delovanje neizvoljenih duhovnikov v šolskih odborih ni na korist naroda, ker vodi do svaje ined učiteljstvom in duhovščino, vsled česar na koncu koncev trpi edinole vzgojno delo v kraju.« Da se je krajevnim šolskim odborom odvzela pravica sestave lernopredloga, je docela prav; s tem se odpiavi ono trpko nadzostvo in sorodniška protekcija. Tudi ureditvi okrožnega solskega nadzorinika nimamo vobče kaj dostaviti; zakonski načrt ga napravlja takega kakor smo si ga želeli: neodvisnega voditelja šolstva in pedagoškega urejevalca šolskega dela v njegovem okrožju. Dobro pa bi bilo, če se mu da prilika sestajati se z vsem učiteljstvoni v okrožju na okrožnih učiteljskih skupščinah češče, kakor določa to čl. 70., ki govori o »vsaj enkrat vsaka tri leta«. Čl. 71. pa mora izpolniti vsebino teh skupščin, kajti pri sedanji vsebini (1. pretresanje pedagoških vprašanj, 2. ocenjevanje zglednih predavanj in v 3. — 7. ostala snov starih avstrijskih uradnih učiteljskih konferenc stopijo tudi nove skupščine na isti nivo, kjer so bile stare, ki so brezplodno dolgočasile svoje obiskovalce. — Zakonskemu načrtu je pridejan tudi načrt disciplinarnega postopanja z učitelji narodnih šol. Ta je sestavljen vobče inoderno; želimo pa, da se pred katerokoli obravnavo izpopolni v smislu svoje obljube v točki 18.. kjer pravi: »Pobližnje ustanove za disciplinarni postopek bi se vzele iz hrvatske učiteljske pragmatike. izdane z naredbo narodnega veča SHS od 12. septembra 1918.« — Ta pragmatika ima namreč v sebi lepe zahteve. * Kakor smo jih objektivno navajali, smo v svojih pripombah pokazali iz dbločb lahko niarsikatero vrlino lioleg v začetku omenjenih nedostatkov. Če bi vedeii, da je tista kompromisna ureditev namenjena le prehodni dobi, bi se še s to ali z ono sprijaznili: a mnenja smo, da bi za prehodno dobo sploh ne kazalo tirejevati z zakonom, zadostovala bi ministrska naredba, ki naj bi absorbirala iz ljudskošolskih zakonikov vse najboljše. Taka nai edba, ki jo je ob dani potrebi pač lažje izpremin.ati kakor zakon, bi bila za admi¦listrativno organizacijo podlaga enejra dela zakona; »enega dela<, kajti prejin?lei smo prepričani, da je za nasmujna potreba, če začnemo prav krnalu resno premotrivati p r o b le m e n o t n e g a š o 1 s 1; e k a vzgojnega zakona.