Poštnina plačana Posamezna Številka 1 dim. Za boljši družabni red ! Socialno vprašanje ni sodoben pojav. V •sseh dobah m v vseh vekih zgodovine človeko\ega udejstvovanja lahko ugotovimo, da so med posameznimi stanovi obstojale velike socialne razlike, ki niso bile nikdar izravnane, da so se godile velike socialne krivice, ki niso bile nikoli popravljene. Ozrimo se samo na tako pisano zgodovino starega veka, ki nam danes le še kot pravljica sije iz časov in teme davnine. Množice sužnjev in brezpravnih delavcev so gradile t Mezopotamiji, v Egiptu, v Grčiji in drugod velika znamenita dela, katera so prištevali sedmerim čudom sveta. Gotovo ti zidarji in težaki niso bili za svoje delo pošteno plačani kot še danes niso. Obdelovali so ti delavci velika polja ob Evfratu in Nilu, da so si zaslužili le za svoje borno življenje kot se to še dares dogaja marsikje. V Grčiji je bilo vse polno malih državic, katerim so vladali despoti, tirani, ki . gotovo niso lajšali svojim podložnikom socialnih krivic. Veliki cesarski Rim, milijonsko mesto ob Tiberi, je živel in se bogatil od v vojni nagrabijemega imetja in od žuljev sužnjev, ki so obdelovali obširne latifundije bogatih Rimljanov. Rimski proletariat j« že tedaj poznal štrajk in upor, ko se je selil iz mesta in se postavil po robu svojim gospodarjem. Tedaj je nastala ona znamenita pripovedka o udih človeškega telesa, ki so se uprli želodcu in katere nauk je, da te skupno složno sodelovanje vseh stanov rodi napredek v dobrobit človeške družbe. Kot krik porojen iz krvi, iz uživanjaželjnosti starega Rima nam prihaje klic rimskih proletarskih množic: „Pa-nem et circenses!", ki je zvenel iz bede in revščine množic in skozi bojni hrum rimskih armad ter krvave scene v rimskem amfiteatru. Ze v starem Rimu sta brata Grakha opozorila rimske milijonarje na delovno ljudstvo in eden izmed njiju je dal celo življenje v borbi za socialne pravice rimskega ljudstva. Ali ni bil torej ves stari vek s svojim sistemom suženjstva in izrabljanja podložnega revnega ljudstva en sam neizmerno velik kompleks socialnih krivic in tlačenja, duševnega in teles-> nega trpljenja milijonov ljudi. Zato ni čudno, če se je ta sistem, tla družabni red, pofem ko so krivice in vse razvratno-sti prikipele do vrha, zrušil obenem z razpadom mogočnega rimskega cesarstva. Močen sunek mu je zadalo tudi krščanstvo, ki je kot nova vzhajajoča vera privabljalo množice v svoje okrilje, jim nudilo duševno uteho in telesno zaščito, svobodo in pravico. Svet je bil tedaj po'n pričakovanja kakor danes. Poglejmo srednji vek in njegov v teku stoletij vedno bolj izrazito ter rafinirano izvedeni fevdalni sistem, ki je segal še vse v čase naših dedov. Zopet so bile zasužnjene ogromne mlinac kmečkega in delovnega ljudstva, ki je živelo brez pravic in svobode. Da so se dogajale velikanske krivice, nam kažejo številni kmečki upori, ki so v prvi vrstii socialnega značaja kot protest proti družabnemu sistemu tistih dni. Sele francoska revolucija j« sprožila plaz, ki je po vsej Evropi zdaj pa zdaj, nekje preje, nekje pozneje pomellel z 'ostanki fevdalnega sistema. V Rusiji se je to zgodilo v svetovni vojni z revolucijo leta 1917, na Poljskem preteklo leto, na Madžarskem ta sistem še obstoja in se na novo uveljavlja, saj so v Tinnsih-aniji, dobljeni po dunajski razsodbi od Romunije, zopet ukinili agrarno reformo izvedeno od Romunov in zemljo zopet l.vračajo .veleposestmikom, kmete pa preganjajo. j Ali ni bfli tedaj ves fevdalni sistem ena sama velikanska krivica prizadejana kmečkemu in nižjemu ljudstvu. Devetnajsto in dvajseto stoletje je stoletje stroja, industrializacije. Milijonske množice delavstva na vseh petih kontinentih sveta se gnetejo iz dneva v dan, v zatohlih, nezdravih, česito naravnost nevarnih delavnicah tovarniških in drugih obratov, ob stroju jim poteka monotono vsakdanje življenje v borbi za prav majhen, skromen košček kruha. Ponižno prosijo za delo, kakor da bi bilo delo posebna milost, trkajo na vrata, sključenih hrbtov in s strahom na obrazih, iščejo zaslužek, da jim bo omogočeno najbednejše življenje, da bodo z delom svojih rok in teles smeli zbirati in kopičiti neizmerna bogastva svojih delodajalcev. Pod zemljo v rudnikih rijejo in kopljejo na dan bogastva zemlje, ki je rodila za vse in ne samo za nekatere. Po plantažah, po riževih, j sladkornih, čajnih, tobakovih in bombažnih poljih delajo, obdelujejo njive posejane 9 pšenico in koruzo, katero bo veleposestnik in farmar prodal za rumeno zlato, njim delavcem pa bo ostal ie skromen belič. Brali smo o šfrajkih po raznih državah, koder je danes industrija — tudi pri nas — brali smo o mezdnih gibanjih, uporih, pri katerih je moralo sodelovati vojaštvo, o barikadah na cestah, o bitki s topovi in »trojmicami, o" zasedbi tovaren po delavstvu: brali smo o WJ$-ganju koruze in sladkorja, o uničevanju zemeljskih sadov, katerih je preveč in bi bili prepoeeni, dobiček premajhen: brali smo o krivicah prizadejanih delavstvu, kmečkemu ljudstvu in nižjiamu stanu sploh — vse na račun velekapitala v rokah milijonarjev in delničarjev tovaren. Kako neznatne so Se po vseh državah pravice delavstva in njegova socialna zakonodaja. Pa še ta se ne izvaja strogo. Še vedno je de-Instvo lutka v rokah kapitala, lutka tovarnarjev in !>ogatHŠev, od nikoder ni zaščiteno, saj smo videli ravno v Franciji, da je država sama in vse njeno gospodarstvo bito v rokah židovskih in drugih mednarodnih kapitalističnih magnatnv. Odkod naj torej delavstvu pride izboljšanje in pomoč? Mar se delavstvo teh naraščajočih in v nebo vpijočih krivic ne zaveda, mar ne vidi položaja in pekla, v katerem živi. Ravno za'0, ker se zaveda in ker hoče doseči nov, boljši, pra-\ičnejši družabni red, zato je toliko pričakovanja na svetu in želja po novem življenju, najsi bo boljše ali slabše. Zavest da mora priti do sprememb, je prišla v psihologijo, v mišljenje in čustvovanje mase in s to zavestjo bodo pametnj državniki morali računati kot z zelo važno postavko. Človeštvu se v vseh dobah zgodovine: pa do dunes še ni posrečilo ustvariti tak pravni in socialni red, ki bi moge.l garantirati socialno ravnovesje in pravičnost, ki bi zagotovil povprečno srednjo mero enakosti in pravic med ljudmi. Odtod izhaja toliko nemira na svetu, vojne, zmede, štrajki, upori, rušenje držav; ker prevladuje boj za pozemske, materialistične dobrine, katerih si laste v obilici le nekateri, medtem ko so drugim nedosegljive. . Sedanja vojna v Evropi je tudi v ureditev socialnega vprašanja prinesla novo živahnejše gibanje, nove tokove in smeri. Splošno pričakovanje evropskfih narodov, teži za tem, da se ustvari nov, morda boljši družabni red. Pričakovanje nastopa tega novega reda diha tud* iz ust nalega naroda, pa najsi bo ta zahteva izražena v časopisju, debatah aH govorjenju preprostega ljudska, Morda s« nam res obeta, sprememba sedanjega družabnega reda in ureditve socialnih odnosov stanu do stanu, poedin-ca do države in obratno; morda je res, da se uresničijo težnje in zahteve nižjega — zlasti delavskega stanu — po pravični, bolj enakomerni razdeMtvj dobrin na zemlji; morda pa je vse to gibanje le refleks velikih vojnih in državno političnih pretresov v Evropi m se sedanji socialni temelji naše družbe ne bodo mnogo spremenili. Ze zadnja svetovna vojna je naši družbi vtisnila svojevrsten pečat. Številni znanstveniki, sociologi in filozofi so po vojna leta v svojih delih kritično opazovali ta razvoj in tudi napovedali potrebo in nastop sprememb in drugačne ureditve sveta. Eno je gotovo: socialne krivice — katerih ni potreba podrobno naštevati, dovolj je, če ugotovimo, da ima nekaj ljudi preveč bogastva v rokah. Ostali pa so navzani na vsakdanji kruh in zaslužek, če pa tiega ni, pa na grenko brezposelnost, kar je v sramoto civilizirani človeški družbi, IcJetr to ni človeka vredno življenje — vse te krivice so dejansko in brez okraskov povedano prikipele do TI*?« !fl/ SKJSH?8^ Ves svet je poln »ponižanih in razžaljenih" kot je pred desetletji dejal ruski pisatelj in psiholog Dostojevski. Individualistični, liberalni gospodarski sistem je radi svoje brezobzirne samopašnosti in izkoriščanja doigral, nadomestiti ga bo moral družabni korporativizem "'i *r*r »i fV'?"*, <° je nova oblika državnega gospodarsiega življenja, ki bo bolj v znamenju celote in kolek« tivnega ustvarjanja. V gospodarska sistemu, kakršen je sedaj, opatzimo. velik« karakteristiko, da ima ceuo in vrednost le denar, kapital, blago, nepremičnine, zemlja, medtem ko je delo delavčevih in urednikovih ter kmečkih rok manj cenjeno. Dokler vlada to flavno načelo v gospodarskem življenju, vse dotlej delavstvo in nižji sloj za delo svojih rok ne sme in ne more pričakovati resničnega plačila iu priznanja. Ker pa je delavskih rok več kot pa subjektov, ki opravljajo kapital, zemljo in blago, mora biti bodoči družabni red, če hoče biti res pravičnejši, tak, da bo res priznal ceno in vrednost dela in po tej vrednosti tndi določil pravične plače, odnosno, da bo delo živih delavčevih rok imelo prednost pred mrtvo materijo, pred blagom in zemljo, pred suhim zlatom in denarjem ter devizami, da bo skratka delo cenjeno in uvaževano kot obratni kapital, ki ustvarja tudi dobrine tega sveta. Priznanje in pravično, odgovarjajočo plačo delu ter uvaževanje tega dela bo moral dati bodoči družabni red, zbližati stanove in ljudi vseh poklicev brez razlike na imetje. Bodoči, novi red bo boljši od sedanjega le, če bo ustvaril in oživotvori! pravično in socialno ureditev življenja vseh ljudi in stanov. sg. Preklinjevanje - naše najbolj salonitno poglavje Treba je tudi o tej stvari zapisati jasne, odkrite besede, ki ne poznajo zavijanja. Treba je le, da malo poslušamo in pogledamo okoli sebe in videli ter slišali bomo strašne besede, ki prihajajo iz grdih, umazanih ust Najgrše zmlerjanje svoje lastne matere, matere sočloveka, sestre, braita, očeta, vse sorodstvo, živino in vse mogoče stvari z najgršimi izrazi, ki jjih človeški jezik sploh najti more, je prišlo že kar v navado, že kar v „narodni običaj" kakor to pravijo tam doli na jugu. Človek bi sodil, da se tako izpozabi le neuk in neolikan človek. Ne, ravno nasprotno. Največ teh žalostnih besed, oziroma psovk slišiš iz ust ljudi z univerzitetno izobrazbo, z našitki na ramah in s svetlimi oblekami. Ti zmerjajo in opsujejo in v najgršo blato povaljajo vse, kar je njihovim podložnim sveto, ti, ki bi morali biti vsem vzor v vsakem oziru, ti, ki bi morali biti inteligenca v vsakem oziru in ne samo na papirju in pozunanjo-sti. So pa v resnici, če jih sodimo po svinjariji, ki vre iz njihovih ust, slabši od živali. Gnusijo se nam ljudje s strašnim bogokletnim preklinjanjem Matere božje, svetnikov in vseh mogočih reči. Pa ne samo to. Od teh živali v človeški podobi, so se naučili vseh teh svinjarij še naši slovenski ljudje. Le polušaj jih! Ali še. kdo zakol'ne poS'eno slovensko. ..Hudič"! Le redki še. Namesto tega pa vro iz ust naSih mož, fantov, pa tudi deklet, zlasti tovarniških delavk, strašne besede. Človek j ne bi verjel. Ne znajo niti besedice srbohrvaškega jezika, še manj laškega, le slovar njihovih najgrših kletvic jim je znan od prve do zadnje besede. Z njimi prekolnejo vse. Ni jim preveč prekleti Boga in ga spravljati v zvezo z najnizkotnejšimi 'človeškim! strastmi, Mater božjo zmerjajo s svinjajo. Svojo mater, očeta, sorodnike, tudi svoje otroke, preklinja na nujgrše srbske načine. Kaj naj poreče človek na vse to? Pa to še ni vse! Naši Šoloobvezni smrkavci in smrkle z istimi izrazi kolnejo in se jim še fejst in moško zdi. Ti ubogo otroče, kakšna bo tvoja pot v življenju in kaj bo s teboj, če že pri svojih osmih letih preklinjaš svojo mater, oče. ta, ki sta zate toliko pretrpela, te imata rada in ves up stavita nate. Ali niso to strašne reči? A resnične so! Vprašamo se v današnjih dneh, ko cela vrsta malih narodov zgublja svojo svobodo, ali je tak narod vreden svobode, ki tolikokrat prekolne Boga in svoj lastni rod! Skoro bi dejal, da je ni vreden, a potreben je je! Velika naloga vseh nas pa je, da! z vsemi sredstvi skušamo vsaj zajeziti pri nas na Slovenskem to strašno zlo, ki kliče nad nas maščevanje Boga samlega. H koncu pa naj še jasno pokažemo odkod to največje zlo. Pred svetovno vojno tega pojava nismo poznali. Laških kletev so se naučili naši možje in fantje na fronti. Pa še veliko bolj se je pri nas na Slovenskem po vojni razširila srbohrvaška kletev. Prinesli so jo zopet naši fantje od vojakov, kjer je žal, da moramo tako zapisati, prav visoka šola za to. Nas katoliške Slovence je sram. ko moramo zapisati, da naš narod tako preklinja, čeprav naš jezik skoraj nima kk»tev, a dana nam je tudi vzvišena naloga, da t0 strašno, prekliuja-nie iztrebimo iz ust našega naroda. J J- V ponedeljek 23. IX. 1940. bom otvori I novo manufakturno trgovino v Kranju na Mestnem trgu „MANUFAKTURA PRI IVANU" Lepa izbira! Cene solidne! Se priporoča Ivan Osojnsk STRAN 2 Tekstilna šola v Kranju se bo gradila Nedavno >nv> v daljšem članku opozorili na dejstvo, da se pripravlja gradnja tekstilne šole ▼ Kranju. Slika, ki je bila priobčena s člankom vred, je kazala približno skico, kako bo nova šola z vsemi pripadajočimi' poslopji zglc-dala. Glavno odločujoče vprašanje glede gradnje pa je bila seveda finančna stran. Mi smo takrat rekli, da je mestna občina pri več zavodih v Ljubljani in Beogradu zaprosila za posojilo na račun banske uprave v Ljubljani, toda pojavile so se različne ovire za tako veliko posojilo. Kakor smo poučeni, je tudi vprašanje posojila srečno rešeno in bo po sedanjih izgledih dala posojilo v znesku din 7 in pol milijona po 7 odstotni obrestni meri Hipotekama banka v Beogradu. Tega dejstva in uspeha bodo veseli vsi faktorji, ki se zanimajo za razvoj naše tekstilne šole. Čim bo izdano gradbeno dovoljenje in opravljene licitacije, se bo lahko z delom pričelo. V Kranju polagajo telefonski kabel Poročali smo že, da je poštna uprava letos v lastni režiji izdelala betonske cevi, v katere bodo položili oziroma napeljali telefonski kabel po mestu. Sedaj, ko ima pošta lastno poslopje, iz katerega se ji ne bo treba seliti, je pa najbolje, da se kabel takoj položi, da bo enkrat ta stvar urejena in da bodo izginili drogovi po mestu, ki so lice posameznih ulic tako kazili. Mestna občina sama zelo priganja položitev kabla, to pa iz razloga, da bo mogla potem začeti s tlakovanjem mestnih ulic in cest. Kabel bodo morale položite tudi KDE, da ne bo pozneje nepotrebnega prekopavanja cestišča. Poštna uprava je zadnje dni s polaganjem kabla že pričela. Vse delo vodita g. ing. Rape in telefonski mojster g. Race. Telefonska mreža vodi s Pungrata od Pollakove hiše po Tavčarjevi ulici in Mestnem «rgu do poslopja novega poštnega poslopja. Odtod gre glavni vod v zemlji pod velbom do poslopja okrajnega glavarstva, odtam pa zračni kabel do Sirčeve hiše, nato pa spet zemeljski ali armirani kabel do mostu in pod mostom, nato pa v približno ravni smeri, kakor bo pač dovoljeval teren, do železniške postaje. Tu bosta dva odcepa, eden za Sražišče, drugi pa do železniškega nadvoza. Od pošte bo vodil odcep po Prešernovi ulici, na vogalu ,.Ike" bosta dva kraj- ša odcepa, potem pa do Jahačevega prelaza. Tu bo en odcep napeljan kot zračni kabel mimo „Jelena" do polsopja OUZD, drugi kanal pa po TyrŠevi cesti do vrta dr. Sabothyjeve vile. Tam bo zopet odcep za Koblarjevo ulico podaljšan do Pokojninskega zavoda, na vogalu Kernove hiše pa se bo odcepil zračni kabel proti Prešernu, en vod pa proti cesti na Golnik. Kanal na Trvševi cesti se bo nadaljeval do Jezerske ceste, kjer je kabel že položen, potem pa bo vodil zračni kabel do mostu na Primskoveni. S Pungrata od Pollakove hiše bo speljan zračni kabel čez skale v Lajh. Tako približno bo izpeljana kabelska mreža. Kake manjše spremembe še niso izključene. Dosedaj so položili kabel od Sirčeve hiše preko ceste do savskega mostu, na mostu so pa tudi že pripravljene kljuke, kamor se bo kabel pritrdil. Ta teden so položili kabel od Pollakove hiše v Pungratu do Kušlana in že kopljejo naprej po Mestnem trgu mimo farne cerkve, Kabelska napeljava bo imele 12 blokov, iz katerih so napravljeni odcepi za posamezne skupine hiš. Če bo vreme ugodno, bo delo v poldrugem mescu dovršeno in bomo imeli novo poštno poslopje, odstranjene telefonske drogove, čemur bo še sledilo tlakovanje mestnih ulic in cest. Nova xelexniška tarifa s 1. oktobrom 1940 Našo javnost opozarjamo že danes, da stopi v veljavo nova železniška tarifa s 1, oktobrom. Potujočemu občinstvu prinaša nekaj ugodnosti, ki so prav gotovo vredne upoštevanja. Kakor je znano so do sedaj veljale nedeljske povratne vozovnice samo za II. in 111. razred potniških vlakov od 11 do 250 km. Z novo tarifo se ugodnost razširi na vse razrede potniških in brzih vlakov in se meja razdalje poveča na 300 km. Torej bodo vozovnice veljavne od 11 do 300 km ter tudi za brze vlake. Uvaja se novost skupinskih potovanj brez posebnih postopkov. 8 odraslih oseb ima že pravico na popust od 33'/s°/o v vseh razredih potniških in brzih vlakih, ako plačajo najmanj 31 km, med tem ko skupina od 30 oseb dobi 30ft/o popusta. Ako se, plača vozna cena za najmanj 15 odraslih oseb, potuje vodja grupe brezplačno. Pri 50 plačanih vozovnicah uživata to ugodnost 2 osebi, pri 100 udeležencih pa trije, Kakor je iz navedenega razvidno, bomo odslej lahko malo bolje izrabili nedeljski počitek. Obžalovati je le, da železnica ni upoštevala davne želje vseh slojev, da bi nedeljski popust veljal tudi ob praznikih. Vsaj za Božič in Veliko noč vsak zahrepeni po svoji ožji domačiji, po rojakih, znancih. Koliko jih je, ki zaradi predrage voznine ne morejo na pot, o tem bi lahko marsikaj povedali. Uvedba skupinskih popustov bo pa brez dvoma razveselila vse. Pri Slovencih je društveno življenje izredno razvito, tako da v tem pogledu železnica lahko pričakuje velik razmah. Naj samo omenjamo številna romanja, potovanja na manjše svečanosti, na izlete itd. Z novo uredbo je torej izpolnjena marsikatera vrzel v našem prometu, kar ne bo v korist samo potnikom, ampak tudi železniški blagajni. Po //. obrtniški tomboli II. obrtniška tombola se je vršila na Mali Šmaren ob najlepšem vremenu „na Planini", m svežem zraku, kar je večini udeležencev najbolj ugajalo. Obrtniki smo lahko ponosni na izredno veliko udeležbo te naše elitne prireditve proti kateri se je razvila splošna ofenziva; organizatorje te pa obrtniki predobro poznamo, zato num ne morejo škodovati. Le to so nas naučili, da bomo drugič še bolj ofenzivni. Ker se nam je z gotove strani odrekla pravica prirediti tombolo na Mestnem trgu v Kranju, smo se prostovoljno in namenoma umaknili čez Kokro, „na Planino". To pa zopet ni bilo po godu tistim — prijateljem obrtništva — ki so bili zaradi — ..bega" na Planino najbolj prizadeti. V zasedo, ki so jo pripravljali nam, so sami padli, Kranjčani so par dni pred tombolo in na dan prireditve pogrešali otroke — prodajalce tablic —, ki sicer ob sličnih prilikah oživijo vse kranjske trge in ulioe s svojim zvonkim ponujanjem tablic za tombolo. Za tu užitek so jih, - kar na ves glas povemo — prikrajšali zopet prijatelji, obrtništva, ki so svojim — če jih imajo — in drugim otrokom izrecno prepovedali prodajanje tablic za obrtniško tombolo. Na ušesa nam je prišla še celo novica, da šolskim otrokom ta posel ni dovoljen. To si moramo prav posebno zapomniti. Značilna je bila tudi otvoritev velikopotezne reklame — dne 6. in 8- septembru — za neko prireditev, dne 6. oktobra 1940, ki pa se po enem tednu ni več nadaljevala. To je bi'1'o seveda preračunano z namenom, da bi II. obrtniška tombola — boljše uspela. V koliko so povzročitelji tega uspeli, nam bodo, ko pride čas za to, že povedali. Mi ugo'avljamo za danes le dejstvo, da se ji' obrtniška tombola — ki mnogim ni dala pokoja — le izvršila in da je moralen in materialen uspeh boljši, kakor so ga prireditelji — z ozirom na izredne razmere — pričakovali. Zato se bo naša tombola še vršila. Da pa je v današnjih razmerah naša prireditev tako uspela, so prireditelji dolžni zahvalo vsem tovarišem obrtnikom, ki so z aktivnim delom pri tomboli sodelovali in žrtvovali nešteto dni in noči; obrtnikom, ki so s svojimi prispev-! ki pripomogli, da so bili dobitki, ki so nam J predočili pravo revijo rokodelskih izdelkov, j tako pe.stri; kranjskim trgovcem in drugim I darovalcem prispevkov, ki so zares knežje podprli našo prireditev. Končno se zahvaljujemo še vrlim Besničanom, ki so s svojimi „drago-cenimi dobitki" pet sežnjev drv, javno pokaza-zali, da so ostali tudi \ teh težkih časih naši dobri in zvesti prijatelju. Prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej) „Društvo slovenskih obrtnikov" kot prireditelj II. obrtniške tombole v Kranju. Poslužujmo se »PUTNIKA« V KRANJU Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Preden se podaste na pot, pridite na brezplačen posvet k »PUTNIKU« Preselitev Jugobrune Belgrajski list „Vreme-' poroča, da se misli tekstilna tovarna „Jngobrnna" iz Kranja preseliti v Jagodino. Tam je bila ustanovljena posebna družba, ki se imenuje Jagodinska tek-stilna industrija d. d. Jagodinska občina je nudila tvrdki vse ugodnosti, samo da jo je pridobila. Tovarna bo že čez nekaj mescev začela delovati v novem kraju. Z ozirom na gornjo vest naprošamo ravnateljstvo tovarne, da poda pojasniLo, s čemer bo zelo ustreženo delavstvu in vsej javnosti. Cesto Kranj - Hrastje popravljajo Poročali smo že, da je v načrtu popravilo in prestavitev banovinske ceste Kranj — Čirčiče — Hrastje, ki bo zravnana in na nekaterih mestih znatno korigirana. Povedali smo tudi, da so sredstva za popravilo ceste zagotovljena. Pred nekaj dnevi pa so z delom že pričeli. Freložili so cesta na ovinku, kjer v smeri proti Hrastju prehaja v gozd. Sedaj kopljejo novo traso ceste iz gozda ven po polju proti Čirčičam. Tako je spet nekaj ljudi prišlo do dela in kruha. Strelske tekme 22. in 29. sept. Naša marljiva „Strelska družina" v Kranju priredi dne 22. in 29. septembra (v slučaju slabega vremena tudi dne 6. oktobra t. 1.) svojo vsakoletno veliko nagradno tekmo na strelišču v Struževem, za lepa darila, ki so jih darovali prijatelji strelskega pokreta v Kranju in okolici. Tekmovanje bo celodnevno z vojaškimi puškami ter flobertovkami na sledečih tarčah; „Ekipna" na 200 m; strelske ekipe obstoje iz treh strelcev, vsak odda po 30 strelov iz vseh treh položajev; na „Zmagoval-ni " tarči na 200 m istotako po 30 strelov, ..splošna" na 200 m predpisuje 10 strelov iz poljubnega stava, toda brez naslona. Najbolj privlačna je vsako leto takozvana „Struževsku" (letos obenem tudi „Omladinska") tarča na 150 m. Na tej tarči je dovoljen tudi naslon, strelski stol in vsaka komoditeta. Vsak odda 10 strelov. Mladina plača na tej tarči za 10 strelov samo 3.— dinarje. Tekmovanje za mlu-dirjo pa je dovoljeno samo dne 22. septembra, ker bo ta tarča rezervirana za prihodnjo nedeljo, zaključno nedeljo* le za člane-strelce. Tudi na „Malokaliberskih" tarčah bo vsakdo lahko našel svojo zabavo, zato bodo že poskrbele naše marljive članice. Poskrbljeno bo z zadostnimi darili, odlikovanji, diplomami, tako da bo vsak tekmovalec prišel z obrestmi na svoj račun. Vabljeni so vsi strelci tp ostali prijatelji tudi iz sosednjih družin na naše viteške tekme, da pokažemo uspehe letošnjega treniranja široki javnosti. Vodstvo tekme Je v veščih rokah g. Košnika in gospodične Grah« nerjeve, ki nuni jamčita za brezhibno organizacijo in krasne dobitke. Glasovanje gledališkega občinstva GledaliSče, ki je držuvna kulturna ustanova, moru biti resnična last naroda, to je njegovih najširših plasti. To pa je mogoče le, da sodelujeta gledališče in občinstvo v čim tesnejši zvezi in v skupnem stremljenju pospešujeta njegov razvoj. Zato je sklenila Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, da bo pritegnila zanimanje najširših slojev naroda na ta način, da jim bo dala možnost glasovanja. Uprava Narodnega gledališča vubi vse gledališke obiskovalce, da imenujejo ne gljede na že razpisani letošnji gledališki spored, tri operna in tri dramska dela iz domače uli svetovne muzikalne ali dramatične literature, ki bi jih želeli videti v bodoči sezoni. Gornje naj, javi vsak, ki se bo udeležil razpisanega glasovanja pismeno na naslov gledališke Uprave. Dopis naj bo podpisan s polnim imenom in opremljen z naslovom. Rok glasovanja je od današnjega dne do konrn tekočega mesca. Uprava Narodnega gledališča bo nato razglasila uspeh glasovanja ter bo po možnosti upoštevala želje našega gledališkega občinstva. Tombola v Trbojah Tombola pros\etnega društva v Trbojah se ni vršila rudi slubega vremena. Zato se vrši prihodnjo nedeljo t. j. 22, septembra ob pol 3. mi popoldne v prostorih Prosvetnega doma in to v vsukem vremenu. Ne zumudite sreče! Vabljeni vsi! Podplat je koža ... Pri nas je mnogo junakov. Takih junakov, ki razen sebe in svojih ne morejo nikogar vide'*. Taiki junaki postanejo dvakrat junaki posebno takrat, ko jim kdo da za pijačo, da so potem bolj korajžni. Tak junak je šel po trgu. Moško, samozavestno. Vsakogar je ošinil s svojimi sokoljimi očmi. Junak je srečal človeka, ki ga ni poznal in ga morda ni še nikoli videl. Obstane pred njim, dvigne roko in zakliče: „Zdravo!" Neznanec se pa junaku nasmehne in odzdravi: ,.Bog živi!" Tedaj se junak zave svojega junaštva in ponosa, pljune in se poslovi: „Kaj te še ni hudič vzel?" Kajne, gospod urednik, kako je grdo, če se ljudje pretepajo. Fantom zavre kri in se udarijo. Kar na lepem se nikoli ne. Vedno mora biti tudi tukaj pravi vzrok. Saj veste, kako gre ta zadevščina. Gredo v gostilno, tam pijejo, nazadnje se sporečejo in za temeljit zaključek pride pretep. Saj je to čisto razumljiva stvar. Jaz za svojo osebo čisto nič ne zamerim, če se fantje, ki so morebiti bili dele/ni bolj pičle mere vzgoje, ki so po naravi trdi in včasih surovi, ki znajo kljub (emu braniti svojo čast in ponos in če treba tudi dekleta. Če se taki fantje, pravim stepejo. Takim ljudem težko zameriš. Tak pretep na vse zadnje tudi ni tako zanimiv. Vse bolj zanimiv je, če se stepejo med seboj takoimenovani no-bel-ljudje. Nimate pojma, kako je to interesau. tno! Morda je to bolj redek dogodek, je pa za tu toliko več vreden. Skoda, gospod urtednik, da zadnjič niste videli, kako se je gospoda tepla. Ne morem garantirati, da je bila gospoda z avtomobili, najnovejše mode in z našminkanim nežnim spolom. Sicer je pa gospoda danes zelo širok pojiem. Pa vi ste radovedni, kako je bilo. Takole: Najprej je, ropotalo in vpilo za vrati zelo znanega kranjskega „pajzelna". Nato se pojavi na pragu gospod, ki bi rad tekel, pa je toliko pijan, da se samo opo'Jeka, za njim drugi in tretji in tako dalje, vmes tudi cvilečr nežni spol. Nič ne razločiš, ali so vsi proti enemu, ali sta dve močnejši stranki, morda celo tri in več. — pretep je splošen. Tekom dogodkov spoznaš, da se zaradi žensk, ki so pri nas naprodaj ali pa, ki so jih morebiti dobili kj>e drugod. Fantje na vasi si tudi skočijo včasih v lase zaradi kakšnega zalega in poštenega deklica, no, to bi še šlo. Da se pa gospoda pretepa in po blatni cesti valja zaradi takih deklet, za to pa, mislim, }e potreben poseben talent'. Najnovejše pridobitno sredstvo je navijuiije cen. Plodonosen poklic, sicer nekoliko rlskan-ten, a lepo uspeva kljub koncentracijskim taborom, ki so pripravljeni za te vrste uderuštvo. Morebiti mislite, da pri nas tega ni. O, pa še koliko! Prekom/erno kopičenje zalog je isto-Obojega je dovolj. A pri vsej resnosti smo otročji. Nekateri pravijo, da jim je vseeno, če danes ves „kšeft" preneha, ker imajo zaloge za leta in leta. Nekat'ri danes prodajajo blago z dvesto in tristo procenti dobička in tako dalje. A kdo se meni za nje? Nihče! Je pač hudo danes, bomo pa malo dražje plačevali, saj je za vse enako, tako se tolažimo. Pretekli ponedeljek so pa kme je v Kranj pripeljali krompir. Ah, ta nesrečni krompir! In ti predrzni in pohlepni kmetje, ti verižiiiki, — kaj so hoteli? Pomislite, ljudje božji, podražili so krompir, podražili za celih 50 par, za celih 50 par, za dve kronci pri kilogramu. Ves trg se je i'resel, bubnice vreščale in svet se je /gružal nud to nesramnostjo! In res, celo kmet, ki je vrečo krompirja v Kranj pripeljal bi nas rad skubil, bi rad na naš račun oboga-tlel. Ti nesrečni kmetje, da si kaj takega upajo! Vidite, gospod urednik, tukole je. Rudi plačujemo nekatere stvari z dvojno ali trojno pametno ceno, ves dobiček gre pa v žepe par gospodom. Če pa kmet pripelje v Kranj, vrečo krompirja in ga hoče prodatj 50 pur družje, se pa mora skriti, da ga ne pošljejo v koncentracijsko taborišče. KRANJ -MBŠERN0VA18 ŠTEFAN f.KNtlfc inPRANC KOŽELJ »GORENJEC«----- ^„ STRAN ? TEDENSKE NOVICE Ciganska oheet na Jesenicah Zadnji ponedeljek, to je 16. septembra sta se poročila v farni cerkvi na Jesenicah po jutranji maši dva člana cigankih družin Rajhnrd in Kukovič. Ženin je član jeseniške ciganske zadruge Rajhard. Ime mu je Karol. Nevesta je iz zadruge Kukovič in izvira iz znamenitih Teharij pri Celju. Novoporočenca sta to jutro bila pri spovedi in prji srv. obhaljiluj To je bilo Rajhardovo prvo sv. obhajilo. Nevesta Kukovič je pa bila že v otroški dobi versko vzgojena, ker je bila v službi v bolnici in so jo sestre poučile v krščanskem nauku in jo navadile tudi brati in pisati. Rajhard je nepismen in se spozna samo na citre. Pred poroko je bil Rajhard nekajkrat v župnišču, da ga je g. svetnik Kastelic poučeval v krščanskem nauku in pripravljal na sv. zakramente. Rajhard se je po svojih zmožnostih zanimal za vsebino krščanskega nauka. Posebno je sočustvoval s Kristusom, ko mu je gospod župnik pri razlagi Jezusovega živiljenja kazal barvane slike Jezusovega trpljenja iz knjige za šolske prvence. Rajhard je star 26 let in je prikupne zunanjosti ter milega značaja. Nevesta je za 6 let starejša. Ženin je bil ves čas znanja silno ljubosumen. Pri pouku za ženine in neveste je posebej naprosil gospoda svetnika, naj pove nevesti, da bo pet let zaprta, če ga zapusti. Ker je nevesta nekoliko gluha, je Rajhard z roko pokazal, če mu uide, da bo pet let sedela. Na dan poroke sta bila oba poročenca nad vse srečna in vesela. Z obrazov se jima je videlo, da sta posebno srečna, ker so z njima tako ravnali kakor z drugimi ljudmi in da sta torej na ta dan bila povsem drugim podobna. Nevesta Kukovič, ki se v svojem življenjskem poslu bavi s popravili dežnikov, je opetovano zatrjevala, da ona noče biti taka žena, kot so druge ciganke, ampak prava zakonska žena, kakor druge poštene žene. Mučno je bilo pri poroki, ker niso prišle priče. Za priče so bili določeni tovariši cigani, ki stanujejo tam Podmežakljo. Prejšnji večer so nekje igrali in se na račun poroke že naprej veselili, pa so se tako napili', da ni mogel zjutraj nobeden v cerkev. Le zaročenca sta ostala trezna. Za pričo je nato pristopil gospod kaplan Pogorelee. Pri poročnih obredih sta kar naprej zatrjevala zda in ja. Po poročnih obredih sta bila v župnišču nekoliko pogoščena. Miza, h kateri sta sedla, je bila svatovsko okrušena. Po poročnem zajtrku za odšla v zadrugo Podmežakljo. Zena Kukovič je zatrjevala, da bo ona popravljale marele, mož bo pa pri občini delal. Stanovanje (posebno sobo) imata pri imenovani zadrugi že zgovorjeno. Načrt za življenje je torej izvedljiv, če bosta le hotela delati. V tem oziru imamo pri jeseniških ciganih slabo skušnjo. Ko jim je občina zgradila stanovanjsko hišo, je bilo zidarskemu mojstru rečeno, da naj vodi delo, cigani mu bodo pa pomagali1. Zidarski mojster jih je res s težavo pripravil, da so prišli zraven. Pokazal je enemu n. pr. kako se pripravi malta. Nato mu je izročil orodje za mešanje malte. Ko je zidar mislil, da mu bo cigan prinesel maPo, pride cigan praznih rok. „Zakaj pa nisi napravil malte?" „Ne znam." ..Saj sem ti vendar pokazal." „Če ti jaz samo enkrat pokažem, kako se igra na eitre, tudi ti še ne boš znal." Drobne novice s Jesenic Delavski dom. Pri zadnji licitaciji za oddajo tesarskih in krovskih del pri Delavskem dornu na Jesenicah je bilo delo oddano tvrdki Petkoš. Dne 22. septembra bo nova licitacija za oddajo gradbenih del. Ako licitacija uspe, se bo nemudoma začelo z gradnjo. Izlet v Beograd in na Oplenac. Snoči v petek, dne 20. septembra je odpotovalo z večernim brzcem 80 Jeseničanov, članov ZZD in godbe Krekovega prosvetnega društva v Beograd in na Oplenac. Po vrnitvi z Oplenca priredi godba v dvorani Delavske zbornice v Beogradu večerni koncert ..slovenske glasbe". Priprave za sprejem in za izvedbo beograjskega izletnega programa je prevzel tov. Gaser Albin, nameščenec centr. tajništva Del. zbornic v Beogradu. Novi prostori na kolodvoru. S preureditvijo in z dozidavo pridobi jeseniški kolodvor pet novih uradnih prostorov. Začasno bo vsaj v glavnem zadoščeno veliki potrebi po novih prostorih. Prestavlj« na bodo tudi stranišča. Nova zajetja za jeseniški vodovod začne gra- diti pod MtTco gradbeno podjetje Regovc. Tako bo vendar prišlo do izvršitve sklepa občinskega odbora, da se zgradi nova zajetja in odpomore večkratnemu pomanjkanju vode na Jesenicah. Mezdno gibanje pri KID. Prejšnji četrtek (12. septembra) so se zglasili pri vodstvu KID zastopniki vseh delavskih strokovnih organizacij pri KID. Zaprosili so za razgovor glede zvišanja draginjskih doklad zaradi vedno rastoče draginji-. Vodstvo tovarne je v principu pristalo na razgovore, hotelo je le nekaj dni časa, da ugotovi procentualni porast draginje. Za torek dne 17. septembra je vodsvo KID že sklicalo tozadevni sestanek. Zastopniki strokovnih organizacij so bili zaprepaščeni', ko so slišali, da ttovarna ugotavlja, da ima delavstvo V primeri z draginjo v resnici še za dva odstotka previsoko plačo. Tako bi navsezadnje morali delavci še vračati že dobljeno plačo! Zastopniki delavstva so se takoj istega dne sestali k posvetovanju, da zavzamejo stališče k izjavam tovarne. Šport.. Ligaška tekma v Kranju v nedeljo dne 22. septembra 1940. Po dolgem presledku bo zopet oživelo športno življenje na zelenem igrišču dne 22. t. m. Prvjč se bo pokazalo moštvo SK Kranja publiki kot „ligaš"- kajti dosedaj je SK Kranj odigral 3 tekme zunaj in to: dvakrat V Mariboru na vročih tleh in zadnjo nedeljo v Ljubljani proti Marsu. V Mariboru napram Zelezničurju si je pridobil obe točki, napram Mariboru 1 točko in napram Marsu v Ljubljani obe točki. V nedeljo ima SK Kranj v g osteh vigrano in požrtvovalno moštvo iz Trbovelj SK Amaterja Odveč bi bilo spuščati se v podrobnosti nasprotnika, dovolj zgovorno pričata zmagi nad SK Ljubljano in pa SK Maiiborom. Momcnta-no j(e SK Amater najtrši oreh in če hoče Kianj kot dosedaj pisati točke, mora iti v borbo z vsem etlanom in požrtvovalnostjo, kar tudi lahko smelo trdimo, da bodo naši fantje storili. Kakor gre prvič SK Amater od doma na odigranje ligine tekme, tako bo Kranj prvič kot ligaš nastopil doma, na domačem igrišču pred domačo publiko.' Snidera se moštvi, ki doseduj še nista bili poraženi v tem tekmovn-vanju „Slovenske lige". Ker gre zu prestriž vodslvti v tabeli, smo lah- ko popolnoma sigurni, da bo eden kot drugi dal iz sebe vse, da čim častneje zastopa barve svojega kluba. Publika, ki gotiovo nestrpno čaka nedeljke tekme, se bo korporativno zbrala na zelenem igrišču ter tako pripomogla z dostojnim „drukanjem" in bodrenju svojih ljubljencev do čim sijajnejšega uspeha. V predtekmi nastopita dve moštvi podmladka iz katerega se bodo rekrutirali naši bodoči i-gralci, kar bo tudi senzacija in novost: za kranjsko publiko. Zato v nedeljo \si na igrišče! Športni klub „Savica" iz Straž.išča obvešča prijatelje športa, da se odigra v nedeljo dne 22. septembra prvo kolo jesenskega prvenstva za Gorenjsko skupino. Gorenjska skupina se je letos • povečala s priklučitvijo SK Kamnika, Slovana, Mengša in Virtusa in bo s tem prvenstvo za naslov prvaka Gorenjske skupine mnogo pridobilo. Za prvo srečanje ima SK Savica v nedeljo dne 22. septembra na igrišču Savice prvakac prejšnje Kamniške skupine SK Kamnik, ki se trenutno nahaja v odlični formi. SK Savica bo nastopila v kompletni posta v vi in zato upamo, da ho naša borba z. rivalom Kamniške skupine privabila večje število gledalcev, katlerim s<> bo nudila elpa in napeta igra. Kot pKvltckma bo ob 2. uri popoldne Savica jun. : Kamnik jun. KRANJ Nesreča pri deiu. V četrtek zjutraj se je pri gradnji Ljudskega- doma pripetila nevarna nesreča. Skozi luknjo v podu prvega nadstropja je padel približno 7 m globoko na kup kamenja in opeke tesarski mojster Jože Skodlar iz Gorenj. Pri padcu si je zlomil dlesno nogo, izključeno pa tudi, da ima kake notranje poškodbe ali zlomljeno rebro. Prvo pomoč je nudil ponesrečencu zdravnik g. dr. Bežek, ki je nato odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico, kamor so Skodlar j a prepeljali s kranjskim rešilnim avtomobilom. Pojasnilo slaščičarjev. Kranjski slaščičarji obveščajo občinstvo, da so primorani povišati cene slaščicam počenši s 1, oktobrom 1940 za 30 paru pri komadu, ker se je ves material kot moka, čokolada, surovo maslo in drugo /elo podražil, skoro za 200«/0', tako da kranjski slaščičarji smatrajo gornji povišek svojim slaščicam za docela upravičen, kar bo gotovo razumelo in upoštevalo tudi občinstvo. Slaščičarne: Josip Pavičič lr., Franc Sink lr., Anton Mohor lr., Peter Faletič lr. Tlakovanje državne ceste skozi Kranj ob sedanjem lepem vremenu kar dobro napreduje. Sedaj so kocke že položili po Jelenovem klancu pred ..Jelenom" po vsej širini cest'e in nadaljujejo z delbm na ovinku proti Pesjakovi hiši. Zadnje čase popravljajo tudi cestišče Stare ceste od savskega mostu do prvega vhoda v Majdičevo hišo. V temelj polagajo debelo kamenje, na vrh pa pridejo kocke. Jezerska cesta je sprameksirana že do Gorjančeve gostilne na Primskovem. Se\eda je zaradi vseh teh cestnih del močno oviran promet, bo pa potem bolje, ko bodo vse dovozne ceste v Kranj popravljene. Šole so že že pričele in zopet je v mestu postalo bolj živahno, ko mladina zjutraj) tin opoldne napolni s svojim glasnim govorjenjem mestne ulice. Včasih ko v Kranju še ni bilo tovarniškega delavstva, je pa dijaštvo še Lolj prišlo do izraza kot danes, ko je v Kranju vsak drugi človek že skoraj tujec. Robniki. Skozi mesto po Vidovdanski in Blejski cestj so letos modernizirali in tlakovali cestišče pri tTotoarju so položili cca 20 cm široke robnike. Pri vhodih v posamezne hiše so ti robniki zaokroženi, tako da prekinjajo t/rotoar, kar je v resnici za pešce zelo nerodno zlnsti sedaj, ko šo ni enotnih hodnikov in je pri vsaki hiši drugačen hodnik ponekod višji, drugje zopet nižji. Zato se je proti tem robnikom dvignila splošna pritožba. Mestna občina je v tej stvari intervenirala in dosegla, du bodo rob-bniki popravljeni tako. da ne bodo prekinjali hodnikov. Gosposvetska cesta bo podaljšana. Poročali smo že, da bo Gosposvetska cesta razširjena in podaljšana tako. da bo zvezana z novo Blejsko cesto. Letošnje poletje so delavci že razkopali breg, ki je bil precej skalovit, in ki je ločil Gosposvetsko cesto od Blejske. Seveda bo treba klanec znivelirati tako, da ne bo prestrm. Potem bo pa še prišlo na vrsto razširje-j nje Gosposvetske ceste med Zupančičevo vilo I in vrtom „Jugočeške". S temi deli bo prvič ustvarjena direktna zveza Jezerske in ceste na Golnik z Blejsko cesto, drugič pa bodo vile ob Gosposvetski cesti radi regulacije ceste i prišle še bolj do veljave radi svoje lepe točke. Kako je s šolo na Primskovem. Ze davno so j Primskovljani sprožili željo, da se šola na I Primskovem razširi ali pa /gradi nova, ker to zahteva splošna potreba. Mestna občina v Kranju je tudi to stvar zagrabila z vso temeljitostjo in je pričakovati v kratkem času važnih odločitev gltede šole na Primskovem. Dan samomorov. Spomlad in jesen sta dve zelo nevarni dobi, ki deprimirajoče vplivata na živce nekaterih ljudi. Če se temu razpoloženju pridružijo še kakršni koli drugi utemeljeni ali neutlemljeni vzroki, taki ljudje sežejo po samomorilnem sredstvu in si končajo življenje. V torek zjutraj ob treh se je pred neko hišo na Kokrškem bregu ustrelil jurist1 Tone Brtoncelj. Ker je še kazal znake življenja, so ga prepeljali v bolnišnico v Ljubljano, vendar pa je bila vsaka rešitev izključena in je opoldne podlegel smrtni rani. Težko je pogoditi, kaj je prav za prav nesrečnega fanta privedlo do tega dejanja, V stanovanju na Zivii' skem trgu pa je poskusila samomor neka pev» \a iz damske kapele, ki igra v „Unionu", Pila je lizol, vendar so ji Izprali želodec in rešili življenje. Barvanje strehe na zvoniku farne cerkve še vedno trn j«. Delavci, ki se tako hladokrvno sučejo r.a odru vrhu z\oniku imajo vedno dovolj gledalcev, zlasti pn se je zbirala na trgu radovedna množica, ko so pritrjevali zvezdo. TR2IČ Javnosti v pojasnilo je treba povedati, da nekaj fauliranih študentov ne bo zmanjšalo draginje, ne utuililo bede, še manj pa rešilo socialno vprašanje, pač pa lahko prikličejo nad ljudstvo npdogledno nesrečo. — , ikjtflk. Saj vsi vemo, da živimo v zelo težkih časih, zato se tudi vsi merodajni krogi trudijo, da bi razmere omilili, kolikor se pač da. Za prehrano prebivalstva, zlasti za prehrano delavca skrbi in bo skrbela banovino, občina in tudi podjetja. Posamezna podjetja so že naročila več vagonov krompirja, pšenice, fžola itd. Občina je zaprosila za brezobrestno posojilo pol milijona dinarjev za nabavo živi! in preskrbo prebivalstva. Torej priprave za nakup živil so v teku. Danes pa teh živil v Tržiču 5e ni, ker krompir še ni dozorel za shrambo. Je tudi še tuko svež, da je za nakup pretežak, v kleteh bi se pa pokvaril Pšenica je pravtako sveža. Isto je s fižolom. Nerazsodni ljudje in nekaj brezvestnih fa-liranih študentov hoče s svojim demagoškim nastopom to akcijo za prehrano preprečiti, ker vedo, da bo zmeda s tem še hujša. Med delavstvo prihajajo volkovi v ovčjih oblekah. Preroki o raju, kjer vlada po načelih komunizma, naj raje povedo, kdo je puhnil svet v brezmejno gorje, i .............i. . - Poglejmo še nekaj onih večnih študentov, ki pravijo, da hočejo raj na zemlji, odkod izvirajo in „aj so, pa kaj hočejo biti. Njihovi starši so živeli čudno življenje. Zakonolomstvo in „hohšt'aplerstvo" jih je upropastilo. Bili so že v raznih gospodarskih poravnavah. Živeli so * na račun javnosti itd. Jasno, da otroci niso boljši. Naučili so se od svojih staršev iskati potov, po katerih naj bi se lahko prišlo do lahkega življenja in kako naj bi bHo možno priti po hrbtih nevednega delavstva do boljših položajev. Točno se držijo pravil svojih vzgojiteljev. Treba je delavca odtrgati od Cerkve in duhovščine, potem lahko ravnaš z njim, kakor ti je drago. Hvala Bogu, da je pri nas še dovolj, razsodnih ljudi, ki bodo v pravem času spoznali v ovčja oblačila oblečene volkove, ki prihajajo med nas, katerim se bo pokazala pot tja, od koder so prišli. Prišli pa so iz libralno-napred-nega tabora. Kakor je' liberalna gospoda vedno hotela živeti na račun delavca, tako hočejo tudi takile mladiči. Mlada kukavica je podobna stari — drugi naj valijo jajca za nje. Delavno ljudstvo stopi na branik proti svojim sovražnikom. ŠKOFJA LOKA Dostavljanje pošte. Vaščani vafi Breznica nad Škof jo Loko pra f lepo prosijo poštno upra-v v škofjj Loki, da uredi dostavo pošte v to vas vsaj dvakrat tedensko. Dosedaj te vasi pismonoša sploh ni obisko"al, čeprav je zelo lahko dostopna po lepi cesti in ima kar precej številk. Pisma pa tudi brzojavke so kar ležale na pošti ne glede nato, ali so nujna ali ne. včasih ves teden ali še dalje časa, dokler se ni oglasil kdo iz vasi in pošto odnesel1- Da niso take razmere zdrave, mislim da je dovolj jasno, PODBREZJE Tombola, katera se radi slabega vremena ni vršila preteklo nedeljo se vrši v nedeljo 22. septembi t 1940. Za ceno din 3.— morete zadeti pitanega prašiča, kolo, moko, sladkor, olje itd., zato v nedeljo vsi na tombolo Prosv. društva v Podbrezje! TRBOJE V zadnjem časn so nastopili razni tatinski dolgoprstneži, ki hočejo brez dela vživati sadove truda in dela drugih ljudi. Po njivah kradejo krompir kar na debelo. Iz kozolcev si vzamejo obešeni fižol ter se tako „pošteno" preživljajo V svoji mogočni oblastnosti se kažejo gospodarje nad vsem ljudskim imetjem, češ, saj bo tako kmalu vse naše. Zdaj delamo samo male poskuse, da vidimo kje bo boljše. A jKivemo tem „stricem" na glas, da dobro vemo, kam vodijo sledovi. Tudi javna straža jim je že za petami, dn jih privede do spoznanja, du bodo znali delati razločk med mojim in tujim ter. dn jim dopove, da je krnsti greh in d« je vsaka tatvina tudi kazni vredna! In prav je tako! Naj si zapomnijo taki delo-mrzneži, ki opravljajo svoj uitinski posel najraje skrivaj in ponoči, dn pride vse na dan, tudi imena takih nočnih tatov ker vse traja le do gotove meje. SBSSSSB STRAN 4 KRIZE Poroka. V soboto 14. septembra popoldne ata se v župni cerkvi poročila g. Golob Anton pečar iz Tržiča in gdč. Pepca Zaplotnik, delavka, .članica Prosvetnega društva in Dekliškega krožka., y. Križan. Obilo sreče1 -== O. F. O. » K R A k J Atletski dvoboj OFO Kranj : OFO Kamnik je zaradi tehničnih zaprek preložen od 22, na 29. september. Tekma se vrši ob vsakem vremenu na športnem igrišču FO v Mengšu s pri-četkom ob 3, uri popoldne. Drugič objavimo postavo in discipline, v katerih bodo atleti tekmovali. »GORENJEC« Gospodarstvo== razglas. Zaradi bodoče preskrbe vsega našega prebivalstva (tudi kmečkega) s kruhom in moko je potrebno, da zasejemo čim večje površine obe-delane zemlje z oziminami, da setev izvršimo radi večjega in boljšega pridelka čim pravil-nejše. Zato tudi v smislu gorenjega odloka kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani priporočum vsem poljedelcem: 1) da se preskrbijo v domačem okolišu pri sosedih s čim boljšim semenom; 2) da seme pred setvijo dobro očistijo (sortirajo) na trijerju ah sortatorju; 3) da zaradi preprečitve trde sneti in snežne, plesni seme pred setvijo pravilno razkužijo z Abavitom ali Cerebanomi; 4) da oziminam gnojijo pravilno in sicer ne toliko enostransko s hlevskim gnojem (ki predvsem v mokrotnejših leih povzroča ali pospešuje poleganje in razvoj rje), marveč predvsem tudi z umetnimi gnojili: s fosfornimv gnojili, ki v prvi vrsti delujejo proti poleganju in katera povzročajo tudi polno, kleno zrnje, z dušičnatimi umet. gnojili in na lahkih, mokrotnejših tleh tudi s kalijevo soljo. Abavit za prašenje s podporo sreskega kmet. odbora je do nadaljnega dobiti po ceni din 4.— za vrečico (za prašenje 100 kg pšenice ena vrečica!) pri Gorenjski kmet. zadrugj v Kranju- Uporaba umet. gnojil se vendar danes, spričo visokih cen žitu in moki, tako izplača, kakor menda še nikdar. Ob zmernem gnojenju s hlevskim gnojem ali ob setvi brez hlevskega gnoja (kar bi bilo za žito edino pravilno!), predvsem na dobro zagnojeni zemlji na deteljišču itd. na vsak način v prvi vrsti dajte oziminam fosforna u-metna gnojila (superfosfat itd.), na lahki mo-krotnejši zemlji tudi kalijevo sol in po pot-°bi (ako ne bi čisto nič ne gnojili s hlevskim gnojem!) še dušičnata umetna gnojila (apneni du-ših itd.), katero pa je le v polovični množini trositi v jeseni, osem dni pred setvijo. Ostalo polovico pa je dati zgodaj spomladi kot na- ' glavno gnojilo. Tudi fosforna in kalijeva umetna gnojila je predvsem na zemlji, na kateri preti nevarnost izpiranja red. snovi čez zimo v spodnje plasti, dati mnogo bolje pozimi na sneg ali v zgodnji spomladi na suhe rastline kot naglavno gnojilo. Lahko bi se tudi s temi gnojilo v polovični množini gnojilo v jeseni in v polovični spomladi. Mesto navedenih umet. gnojil (fosfornih, kalijevih in dušičnatih) bi sc) in sicer najenostavnejše, čeprav mogoče ne najpopolnejše lahko oziminam gnojilo tudi s samo enim umet. gnojilom in sicer Nitrofosom ali NUrofoska-lom Z, kateri vsebuje vse redilne snovi (dušik, fosfor in kalij v pravi) mešanici. Vsekakor pa opozarjam, dn so umetna gnojila učinkovita le, če jih je samo v zadostni količini. Manjše množine ne pridejo do učinka. Boljše nič gnojiti z umet. gnojili, kakor nezn-zadostno. Manj kakor po 200 kg apnenega dušika. 2'10 kg kalijeve soli in 300 do 400 kg superfosfata ali 400 do TOO kg mešanih gnojil na t ha površine navadno ne deluje zadostno. Vsa podrobnejša tozadevna navodila je sicer dobiti pri tuk. kmet. referentu. Posnemanja vredno! Priobčujemo zanimiv dopis ki ga je idealen narodni delavec in gOBpodars$tvenik naslovil Tvornici za dušik d. d. Ruše o nujnosti potrebe intenzivnejšega gnojenja. Ta dopis se glasi: „V več kakor 40-letni praksi kmečkega mlina sem prišel do prepričanja, da pridela naš poljedelec mnogo premalo in je še kvalitetno zelo slab pridelek. Temu nedostatku odpomoči je najvažnejša naloga vsake agrarne politike in predpogoj vsakega napredka v agrarni državi. Potrebujemo torej, prvovrstno semenje in najboljše gnojilo v povsem zadostni množini. Da si naš obubožan kmet tega ne more nabaviti sam, je povsem jasno; torej mu morajo priti drugi na pomoč. Država tega doslej ni storila vsaj ne v zadostni meri in v doglednem ča^u menda tudi ne bo. Ker pa se s tem vendar enkrat mora začeti, sem se sam odločil, da omogočim vsem svrijim odjemalcem, ki pri meni redno meljejo in zamenjujejo, praktičen poskus z najboljšim semenjem in umetnim gnojilom. Vsak moj odjemalec dobi od mene brezplačno neko količino najboljšega semenja, ki zadostuje za 100 k v. metrov kakor tudi potrebno količino umetnega gnojila s točnimi navodili za porabo. Ta poskus bo v večini primerov imel tako dober uspeh, da bo marsikaterega napotil prihodnjič posejati vso svojo zemljo z najboljšim semenjem in uporabiti vsa umetna gnojila ki so v danem primeru potrebna. Poleg te akcije, ki je moja zasebna zadeva, pa predlagam, da se ta poskus naredi v okvirju ene cele vasi v vsaki občini. Oblast bi naj določila eno vas v kateri morajo pod kaznijo vsi posestniki narediti navedeni poskus s semenjem in gnojilom." (Po ..Slovencu*'.) MALI OGLASI ftP vtfltko^ bsjsedo- ▼ malih oglasih ae plaga 1). 0 50. Najmanjši suieaek je 8IL Važno! Mođroce. otomane, spalne divane itd. iz.deluie solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tafretnik — Na skali St.6, (v M« S. Šipica) Stanovanje treh sob z vsemi pritiklinami in vrtom se varja VertovSek Milan v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kra