5., 6. štev.
maj, junij 1923.
Letnik XLVI.
CERKVENI GLASBENIK
GLASILO CECILIJINEGfl DRUŠTVA V LJUBLJANI.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 25 Din., za dijake 15 Din. Za Italijo 15 lir, za Ameriko 1 dolar. Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, I. nadstr.
f Karol Klinar.
Vinko Lovšin.
2. marca t. 1. v Ribnici umrlemu zlatomašniku in zaslužnemu slovenskemu glasbeniku Karolu Klinarju hočemo v naslednjih vrstah postaviti skromen spominek.
Rojen je bil 4. nov. 1836 v Tržiču na Gorenjskem kot najstarejši sin. Imel je še dva brata, izmed katerih je bil drugi, Leopold tudi duhovnik, pa je še mlad umrl. Po dokončanih srednjih šolah je stopil v semenišče. Že prej kot dijak in posebno še v semenišču se je zelo ukvarjal z glasbo, bodisi cerkveno bodisi svetno, kot bogoslovec je bil kantor v stolnici in kot tak vodil koralno in zborovo petje bogoslovcev. Imel je lep bariton, ki je še v njegovi starosti razodeval precejšnjo izšolanost. Njegov brat Leopold je bil izvrsten tenorist, tako da je bilo takrat slo-večemu K. Mašku zanj žal, da je bogoslovec in ne raje kak operni pevec. 1. avg. 1863 je bil Karol Klinar v rnašnika posvečen1 in se je od takrat posvetil popolnoma dušnemu pastirstvu, dasi ga je po Riharjevi smrti škof Vidmar želel imeti za stolnega organista. Služboval je tri leta kot kaplan na Jesenicah, potem dve leti kot kurat v Košani in šest let kot kurat v Šturijah na Vipavskem. Tu je vsled trikratnega tifusa tako onemogel, da je moral iti v začasni pokoj. Nastanil se je pri božjepotni cerkvi pri Novi Štifti na Dolenjskem in ostal tu celih 40 let do 1. 1914. Eno leto predno je odtod odšel, je obhajal zlato mašo skupno z dvema sošolcema: s pokojnim dekanom Dolinarjem in pokojnim župnikom-svet-nikotn Dejakom. Od 1. 1914. pa, ko so oo. frančiškani dobili pri Novi Štifti svojo rezidenco, je Klinar živel oz. životaril v gradu v Ribnici. Zdrav ni bil nikoli več; tifus mu je zapustil posledice, da je močno oglu-šel iti skoro oslepil. Eno oko so mu morali izrezati, na drugo pa tudi ni skoro nič videl. Kadar sem bil zadnja leta ž njim skupaj, se mi je v srce smilil. Spomnil sem se na njegovo skladbo »Slepec« ali kakor jo je sam naslovil »Občutki slepega«, ki jo je — rekel bi — zase zložil. Toda kljub
1 Letos bi potemtakem obhajal biserni mašniški jubilej (60 letnico mašništva), pa t:a je Bog nekaj mesecev prej odpoklical k Sebi.
Vsem težavam in nadlogam je bil vedno poln humorja, ki si ga je znal ohraniti od mladih let do pozne starosti in do smrti.
Stališče glasbe za njegovega časa v bogoslovju je bilo precej slabo in se je pozneje še poslabšalo, kar je potem po kakih 15 letih povzročilo preporod. Doba Riharjeva je vsakomur precej znana. Ko pa se je Rihar bližal koncu in ni mogel sam veliko več delovati, je petje v Ljubljani zelo propadalo. Pevski zbor bogoslovcev, ki je štel 25 pevcev in ki so rried njimi lahko trije kvarteti samostojno nastopili, je bil najboljši med Slovenci. Nekoč se je Nedved, ki ni imel posebno dobrega zbora, izrazil: »Meine Herren, man muss zugeben: Den besten Mannerchor in Laibach hat jetzt das Priester seminar!«
Stališče Klinarja in njegovega zbora, ki je moral pomagati tudi na koru v stolnici, je bilo težavno, ker se je od strani semeniškega vodstva pevcem kolikor toliko nasprotovalo. Imenovali so te pevce »navžarje«. In le tedanjemu škofu Vidmarju gre zasluga, da se je ohranil ta zbor vsaj toliko časa na višku, dokler je bil pevovodja Klinar. Škof je namreč pevce vedno zagovarjal, bodril in podpiral, ker je bil tudi sam zelo vnet za glasbo in več ali manj glasbeno naobražen. Sam se je takole izrazil: »Ich \var 30 Jahre in VVien und habe viel Singen gehort, aber einen besseren Gesang als ihn jetzt das Seminar hier hat, habe ich auch in Wien nicht gehort.« In ob drugi priliki je rekel isti škof: »Man muss wirklich als besonderes Gliick nennen, dass gerade jetzt das liiesige Seminar so viele und so gute Sanger hat.«
Celo tujci so hodili poslušat petje bogoslovcev in se prav laskavo izražali o zboru, posebno Veliki teden.
Klinar kot bogoslovec je moral večkrat nadomeščati Riharja, ki je zelo bolehal. In ko je Rihar umrl — malo pred posvečenjem Klinarja — je hotel škof Vidmar prodreti s Klinarjem za stolnega organista, pa ni mogel, ker je službo oddajal stolni kapitelj, ki je bil zelo naklonjen nekemu Riharjevemu nečaku, kateri je tudi dobil to mesto, a ga opravljal samo 4 leta. Potem bi bili Klinarja vsi radi, pa on ni hotel predvsem zato, ker je po 3 letnem prestanku popolnoma opustil glasbo in se ni več čutil zmožnega zavzeti tako odgovorno mesto, deloma pa tudi zato ne, ker je bil samo v sili dober, da bi zamašil izpraznjeno mesto. Tako se je popolnoma preokrenilo njegovo glasbeno življenje. Ukvarjal se je sicer še vedno tudi z glasbo, ohranil do nje vse dni življenja posebno nagnenje, glasba mu je bila — lahko rečemo — še edina tolažba v težkih dneh, vendar — povzpel se v nji ni več.
Klinar pa ni bil samo dober pevovodja, marveč se je poizkušal tudi kot skladatelj. Kdo ne pozna njegovega priljubljenega »Slepca«! Zložil ga je pravzaprav za tenor solo (najbrž za brata) in brenčeči moški zbor z izrazitim zaključkom. »Slov. Narod« iz leta 1874. št. 293. piše: 28. novembra so peli tržiškega skladatelja Klinarja dvospev »Zdihljaji slepega«. Največje veselje je napravil Klinarjev dvospev. Pisatelj teh vrstic si je
sam večkrat želel, da bi Korel, stari Korel, ki je bil nekdanja šolska leta tako rad židane volje, poslušal svojo pesem in potem kot umetnik sodil, ali se je uže katerikrat tako pela. Gotovo pa jo nikdar še nista pela dva taka pevca skupaj ali bolj natančno: bila je pevka in pevec. Poslušalec ni vedel, kaj bi bolj občudoval, lepo soglasje ali pa mlada pevca. Pela sta jo 8 (pišem osem) let stara deklica Ludovika C. in dobro 6 (pišem šest) let star deček Uroš K. Uže vnanja njih prikazen je bila tako nepričakovana, tako nenavadna, da kaj tacega vsaj jaz v Trstu, v potujčenem, poitalijančenem mestu še doživel nisem. A pela sta tudi oba s takim občutkom, da so ti lepo ubrani glasovi segali globoko v srce, ki se ti je topilo kot bi slišalo premile zdihljeje slepega ubožčeka!« (J. Podravski.)
Ko so leta 1889. obhajali Vodnikovo stoletnico, piše »Slov. Narod« (XXIi. 1. 1889. št. 147): »Kmalu potem so odšle oficijalne osobnosti in pričela se je prosta zabava. V stranski sobi so imeli zase zabavo takratni osmošolci, med katerimi so bili častni gostje pokojni Levstik, Erjavec, Tušek in Mandeljc in slavni četverospev (oba Klinarja, Razboršek, Bolim). To je bilo po oficijalnem delu jedino ubrano petje.«
V tržaškem listu »Edinost« (1920. 1. št. 245) piše upokojeni profesor (imena nevem), njegov nekdanji ministrant »V spomin blagega in narodnega skladatelja« med drugim: »Vsi stari ljudje na Vipavskem se spominjajo z veseljem bivšega kurata v Šturijah, veselega pevca in skladatelja, ki je širil narodno in cerkveno petje po Vipavskem. Na taboru 1. 1869. v Vipavi si je stekel z dekanom Grabrijanom velike zasluge.« Bil je pokojnik velik prijatelj pesnika S. Gregorčiča, ki ga je rad obiskoval pri Novi Štifti, ko je zahajal v Ribnico. Dalje piše »Edinost«: »Mimogrede omenjeno je on tudi skladatelj lepe pesmi »Na straži«, ki se je prištevala že mnogim tujim skladateljem.« Vendar, kakor sem osebno izvedel, to ni njegova skladba, marveč nekega Tirolca, imena Klinar ni več vedel. Pač pa jo je on vpeljal, ko je njegov brat Leopold priredil besedilo. Tiskana je napačno. Kakor je razvidno iz njegovega izvirnega prepisa, se mora mesto spremljevanja »la la« peti »lahko noč« tako, da se prva četrtinka razdeli v osminko s piko in šestnajstinko in da se konča solo ne as-c-b-as, marveč: as-des-b-as.
Klinar nam ve tudi povedati o postanku takoimenovanih semeni-ških litanij, ki so jih za njegovega časa sprejeli iz neke tuje zbirke in so prvotno pisane v F-duru. Potem so se razširile in udomačile in se še danes z veseljem razlegajo po naših cerkvah.
Klinar je bil svojčas sploh znana osebnost, pozneje pa je že iz omenjenih vzrokov njegova zvezda zatonila. Vendar ni nikdar prenehal z glasbo in je posebno rad pel in skrbel za lepo ubrano petje. Pre-skrbel je pri Novi Štifti lepe orgle in bil sploh vnet za čast božjo, kar priča lepa cerkvica pri Novi Štifti, ki jo je dal tako lepo okrasiti.
Zadnja leta je bil skoro slep in se čutil precej osamelega, dasi ga je vse tamošnje ljudstvo zelo ljubilo in ga ne bo nikdar izgubilo iz spomina.
Zanimanje za glasbo je kazal še vedno in kadar mu je bilo dolgčas, si je igral na harmonij, ki mu je bil pravzaprav še edina tolažba. Bolj kot kdaj prej se je rad pogovarjal o glasbi, in je bil užitek ga poslušati.
Zapustil je tudi več svojih cerkvenih kompozicij v rokopisu, ki jih je zložil že pred 50. in več leti. Zložene so v tedanjem Riharjevem duhu.1
Cerkvenoglasbena liturgika.
Fr. Ferjančič.
(Dalje.)
3. Povelikonočne nedelje in godovi.
Povelikonočnih nedelj je šest. Prva, posebno znamenita, se imenuje bela nedelja (Dominica in Albis); prišteva se nedeljam prvega reda in se obhaja kot »duplex majus«. Ime ima odtod, ker so v prvih časih' krščanstva oni, ki so bili krščeni veliko soboto, nosili v znamenje zadob-ljene nedolžnosti belo oblačilo do te nedelje.
Od velikonočne do vštete binkoštne nedelje se pred sv. mašo namesto »Asperges« poje »Vidi aquam«.
V sredo pred tretjo nedeljo po Veliki noči se obhaja slovesnost sv. Jožefa (Solemnitas s. loseph) kot god prvega reda z osmino; njega vnanja slovesnost pa se praznuje tretjo povelikonočno nedeljo.
Na sv. Marka dan (25. aprila) ter v pondeljek, torek in sredo pred Vnebohodom Gospodovim se vrše štiri procesije.
Procesije 25. aprila so v Rimu obhajali že pred Gregorijem Velikim, ki je umrl 1. 604.; šli so ven iz mesta, da so prosili Boga blagoslova za poljske pridelke. Procesije zadnje tri dni pred Vnebohodom pa je v petem stoletju vpeljal sv. Mamert, škof vienski na Francoskem za od-vrnitev raznih nadlog v škofiji. Okoli 1. 800 pa je te tri spokorne procesije Križevega tedna ukazal rimski papež za vso Cerkev. Pri teh procesijah prosijo verniki Boga, da bi jih varoval telesnih in dušnih nesreč ter da bi blagoslovil poljske pridelke.
Pred procesijo se poje stoje antifona »Exsurge Domine«. Po anti-foni vsi pokleknejo in pojo litanije vseh svetnikov do vštete invokacije »Sancta Maria, ora pro nobis«; na to pa vsi vstanejo in med sprevodom nadaljujejo pevanje litanij. O teh litanirjah se je že obravnavalo v odstavku o litanijah sploh. Ako gre sprevod daleč, se po litanijah pojo lahko še spokorni psalmi. Ob koncu se v cerkvi molijo očenaš, psalm 69., verzi in responzoriji ter običajne molitve.
Ker je šel Jezus štirideseti dan po svojem vstajenju v nebesa, obhaja tudi sv. Cerkev štirideseti dan po Veliki noči zapovedan praznik
5 Eno prinašamo v današnji prilogi. Uredništvo.
Vnebohoda Gospodovega kot praznik prve vrste s privilegirano osmino tretjega reda. Pri glavni sv. maši se ta dan po evangeliju ugasne velikonočna sveča ter se odstrani z oltarja podoba od smrti vstalega Zveličarja. Spremenljivi spevi pri sv. maši tega praznika so ti-le:
Introit.
Dj. ap. 1. Viri Galilaei, quid admiramini aspicientes in colum? alleluja: quemad-modum vidistis eum ascendentem in coe-lum, ita veniet, alleluja, alleluja, alleluja. Ps. Omnes gentes plaudite manibus: ju-bilate Deo in voce exsultationis. Gloria Patri...
Možje Galilejci, kaj se čudite gledajoč proti nebu? aleluja: kakor ste ga videli gredočega v nebo, ravno tako bode prišel, aleluja, aleluja, aleluja. Ps. Vsi narodi ploskajte z rokami: ukajte Bogu z glasom radosti. Čast bodi Očetu ...
Pevski zbor naznanja glavni pomen praznika z besedami, ki sta jih angelja govorila apostolom, ko so milo gledali za Gospodom, dvigu-jočim se proti nebu. V tolažbo jim zagotavljata, da bo Jezus zopet prišel ob koncu sveta; zato naj se vsi narodi vesele njegovega vnebohoda.
Aleluja z dvema verzoma.
Aleluja, aleluja.
Alleluja, alleluja.
V. Ps. 46. Ascendit Deus in jubilatione, et Dominus in voce tubae. Alleluja. V. Ps. 67. Dominus in Sina in sancto, ascčn-dens in altum, captivain duxit captivita-tem. Alleluja.
Šel je gori Bog z veselim glasom, in Gospod z glasom trombe. Gospod na Sinaji, v svetišču, vzdignil se je v višavo ter je peljal vjete. Aleluja.
V preroškem duhu je gledal kralj David, kako je Gospod ob pevanju angeljev in ob bučanju nebeških tromb šel v svoje veličanstvo. Kot pre-magovalec smrtiii in pekla je odpeljal s seboj duše pravičnih iz predpekla.
Ofertorij »Ascendit Deus« se glasi do cela enako, kakor zgorej prvi gradualni verz.
Komunija.
Prepevajte Gospodu, ki se vzdiguje nad nebes nebesa proti vzhodu. Aleluja.
Ps. 67. Psallite Domino, qui ascendit su-per coelos coelorum ad Orientem. Alleluja.
Sv. Cerkev nas vzpodbuja k veselju radi vnebohoda Gospodovega.
V petek po Vnebohodu pa se pričenja že devetdnevnica na čast Sv. Duhu kot priprava na binkoštni praznik.
V povelikonočnem času se meseca majnika redoma obhajajo toli priljubljene Šmarnice na čast Materi božji. Organist naj se s svojim pevskim zborom potrudi, da z lepo cerkveno glasbo kolikor moč povzdigne šmarnično pobožnost v slavo Marijino in v vzpodbudo vernikov.
IH. Binkoštna doba.
Binkoštna doba, ki nam predočuje neskončno ljubezen Sv. Duha, je najdaljša; traja namreč v navadnem pomenu od Vnebohoda do adventa. Najbližja priprava na binkošti, glavni praznik te dobe, je zadnji
dan devetdnevnice, binkoštna sobota; ta dan je tudi zapovedan post, da bi se toliko bolje pripravili na darove Svetega Duha.
1. Binkoštna sobota.
Binkoštna sobota (Vigilia Pentečostes) se obhaja podobno, kakor velika sobota. V prvih časih krščanstva so v binkoštni vigiliji, to je po noči med soboto in nedeljo, slovesno delili katehumenom sv. krst. Zato so v oni noči blagoslavljali krstno vodo, kakor v velikonočni vigiliji. Tudi sedaj se še ta dan blagoslavlja krstna voda.
Pred blagoslovom se bere ali poje samo šest p r o f e c i j, in sicer prva je ona, ki je bila velikonočno soboto tretja, druga četrta s traktom »Cantemus Domino«, tretja enajsta s traktom »Attende coelum«, četrta osma s traktom »Vinea facta est«, peta šesta, šesta sedma. Oracije po posameznih profecijah se molijo brez »Flectamus genua«. Drugo se z malimi izjemami vrši vse tako, kakor veliko soboto.
Pri sv. maši ni introita. Pri gloriji zazvone vsi zvonovi v znak veselja nad prihodom sv. Duha. Po epistoli se poje na koru en aleluja, na to pa »Confitemini« in »Laudate Dominum«, kakor veliko soboto. »Čredo« ta dan izostane; pač pa ima ta vigilija svoj ofertori.j in svojo komunijo..
Ofertorij.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bodo, in prenovil boš obličje zemlje: čast bodo Gospodu na veke, aleluja.
Ps. 103. Emitte Spiritum tuum et cre-abuntur, et renovabis faciem terrae: sit gloria Domini in saecula, alleluja.
To je srčna prošnja, naj že vendar pošlje Gospod Svetega Duha.
Komunija.
Jan. 7. Ultimo festivitatis die dicčbat Je-sus: Qui in me credit, fliimina de ventre ejus fluent aquae vivae: hoc autem dixit de Špiritu, quem accepturi erant creden-tes in eum, alleluja, alleluja.
Poslednji dan praznika je govoril Jezus: Kdor v me veruje, poteko iz njegovega osrčja reke žive vode: to pa je rekel o Duhu, ki so ga imeli prejeti vanj verujoči, aleluja, aleluja.
Le po živi veri v Jezusa Kristusa je mogoče prejeti obilne milosti Sv. Duha.
2. Binkoštni praznik.
Binkoštni praznik (Dominica Pentečostes) je zapovedan praznik prve vrste s privilegirano osmino prvega reda. Spominjamo se ta dan prihoda Sv. Duha in ustanovitve sv. Cerkve. Beseda »binkošti« prihaja od grške besede »pentekoste«, kar pomenja »petdeset«. Imenuje se ta praznik tako, ker je Sv. Duh prišel nad apostole ravno petdeseti dan po vstajenju Gospodovem.
Spremenljivi spevi pri sv. maši tega slovesnega praznika
so ti:
Introit.
Modr. 1. Spiritus Domini replevit orbem terrarum, alleluja: et hoc quod continet omnia, scientiam habet vocis, alleluja, alleluja, alleluja. Ps. 67. Exsurgat Deus, et dissipentur inimici ejus: et fugiant, qui oderunt eum, a facie ejus. Gloria Patri...
Duh Gospodov je napolnil ves svet, aleluja: in njemu, ki vse obsega, je znan vsaki glas, aleluja, aleluja, aleluja. Vzdigne naj se Bog, in razkrope naj se sovražniki njegovi: in beže 'naj spred njegovega obličja, kateri ga sovražijo. Čast bodi Bogu ...
Poudarja se tu glavna misel praznikova: prihod Sv. Duha; omenja se tudi — čeprav nekam skrivnostno — dar jezikov, ki ga je Sv. Duh podelil apostolom. V psalmovi vrstici pa prosimo Boga pomoči zoper sovražnike sv. Cerkve, ki je ta dan bila ustanovljena.
Aleluja z dvema verzoma.
Aleluja, aleluja.
Pošlji svojega duha in prerojeni bodo: prenovil boš obličje zemlje. Aleluja.
m
Pridi Sveti Duh, napolni srca svojih vernih: in ogenj svoje ljubezni užgi v njih.
Alleluja, alleluja.
Ps. 103. Emitte Spiritum tuum et crea-buntur: et renovabis faciem terrae. Alleluja.
V. Veni Sancte Spiritus, reple tuorum corda fidelium: et tui amoris in eis ignem accende.
Na to se poje binkoštna sekvenca »Veni Sancte Spiritus« (»Pridi Sveti Duh«).
V zgornjih dveh verzih, kakor tudi v sekvenci, prosimo prisrčno Sv. Duha, naj napolni naša srca s svojo milostjo ter naj vname v nas ogenj svoje ljubezni.
Ofertorij.
Potrdi to, o Bog, kar si storil med nami: iz svetišča svojega, ki je v Jeruzalemu, ti bodo kralji darove prinašali, aleluja.
Ps. 67. Confirma hoc Deus, quod opera-tus es in nobis: a templo tuo, quod est in Jerusalem, tibi offerent reges munera, alleluja.
Kakor apostole, potrdi naj v veri Sveti Duh tudi nas; iz svojega svetišča naj nam Gospod deli svojo okrepčujočo milost. Iz skromne jeruzalemske obednice, ki pa danes po prihodu Sv. Duha prekaša slavni jeruzalemski tempelj, naj se razširja sv. Cerkev, kateri se bodo v kratkem pridružili kralji in njihovi narodi.
Komunija.
Dej. ap. 2. Factus est repente de coelo sonus tamquam advenientis spiritus ve-hementis, ubi erant sedentes, alleluja: et repleti sunt omnes Špiritu Sancto, lo-quentes magnalia Dei, alleluja, alleluja.
Vstal je nagloma z neba šum, kakor prihajajočega silnega piša, kjer so sedeli, aleluja: in napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom, ko so govorili velika dela božja, aleluja, aleluja.
Tu se še enkrat omenjajo zunanje okoliščine ob prihodu Sv. Duha in njegovo milostipolno delovanje.
Binkoštni pondeljek se tudi še slovesno praznuje kot praznik prvega reda, vendar ni več zapovedan praznik.
(Dalje prih.)
O preludiranju.
H. Svetel.
Umetniško delo, ki ga vrši organist v cerkvi, je velevažno in resno. Najširši sloji so vsaj enkrat na teden deležni umetnosti in med njimi je mnogo takih, ki sicer nimajo prilike seznaniti se z njo. Kar organist vrši, torej ni tako brezpomembna okolnost. Okus naroda, njegovo glasbeno razumevanje in s tem mogoče tudi daljno produkcijo na tem polju, značaj ljudi in še marsikaj drugega oblikuje cerkvena umetnost pri službi božji. Tega se mora organist zavedati; on je učitelj ljudstva.
Je pri nas marsikaj dobrega, boljšega kakor po driigih deželah, pa tudi marsikaj, kar bi se dalo izboljšati!. Eno je pa zlo in to je, da je način orglanja in cerkvenega petja zašel v nekako šablono, navado. Od rodu do rodu se vleče navada in le redki posamezniki krenejo nova pota.
Pustimo za danes petje v cerkvi v nernar in poglejmo si orglanje samo. Organist mora orglati, ker pevci ne morejo vedno peti in ker orglanje petje poživi ter daje službi božji veličastnejši sijaj. Razven tega ima pa orglanje namen vezati posamezne pesmi med seboj. Tako nastane vprašanje, kaj naj organist orgla v času, ko zbor molči.
V umetnosti sploh moramo paziti, da ustvarjamo enote, čim bolj je delo raztrgano, razcepljeno, tem neprijetnejši občutek pusti v človeku. Tudi glasba med službo božjo naj bo enota. In če hočemo, da postane enota, moramo pred vsem paziti, da ne skačemo brez vzroka od ene do druge ideje. Kakor se verniku razvijajo misli, tako se morajo tudi organistu. Ideja — misel v tem pomenu, ne znači misli, kakor razumemo besedo v navadnem govoru. Glasbena ideja je tvor glasbe same, je plod ene najširših človeških kultur. Vsaka glasbena enota, pa bodisi motiv, bodisi kak prehod, bodisi kolorit okrog motiva je že glasbena ideja, ki je element. Zato pomeni izraz »duhovit«, če je porabljen na glasbo nekaj drugega, kakor »duhovit« v mislih, ki se izražajo po govoru. Duhovit muzik rodi jedrnate in močne glasbene ideje; njemu se toni združujejo v visoko potenčne enote.
Če te enote slede druga drugi, še ne nastane glasba, ampak treba je zopet umetniškega duha — ki veže, ki razvija. V glasbi ni mogoče računati in samo z razumom ustvarjati — treba je onega višjega — božanskega, kar posamezne glasove šele oživi in jih veže v celote.
Predvsem je razmotrivati, ali naj organist preludira že gotove skladbe, ali naj svira te svojega lastnega bogastva. Pravijo, da ni vsakemu dano, da bi imel tako bogato fantazijo, da bi lahko zaigral kaj iz sebe. Da! Gotovo je to resnica; marsikomu Bog ni dal tistega studenca, ki bi mu rodil glasbo, da bi mu tekla, kakor poetu pesem. Toda na drugi strani si pa zopet ne morem misliti orgarista, ki ne bi bil v stanu občutiti vsaj kratek stavčič in ga tadi zasvirati. Pravijo sicer, da more tak organist preludirati iz not in da je to celo priporočljivo! Pustimo to drugo in glejmo, kaj pomore organistu, če igra iz not. Dokler bo tekel preludij, ki je pisan, bo glasba dobra, enotna, umetniška. Kaj pa, ko je treba zapustiti tiskane note in uvesti zbotovo pesem? Ali je v tem trenutku organist mogoč in mož na svojem mestu, če ne more dati prav nič iz svojega? Mislim, da nc! Baš v tem trenutku in drugih podobnih, pokaže organist, kaj zmore. Tu je treba največje spretnosti, najboljšega okusa in visokega umetniškega pojmovanja. Če organist vsega tega nima, izvaja slabe stvari in vzgaja ljudstvo v slabo, napačno in neumetniško razumevanje glasbe. Zato se postavljam na stališče, da mora šola, ki vzgaja bodoče organiste, vaditi baš prosto improvizacijo zelo intenzivno1. S tem se imenitno lahko spoji šola
o ritmih, šola o metodiki, praktična glasbena sintaksa, modulacija, glasbena estetika itd.
Povdarjam, da je organist tem boljši, čim boljši improvizator je. Poklic organista je popolnoma osamljen med poklici glasbenikov. Nihče nima toliko opraviti s sviranjem po fantaziji, kot on.
Iz vsega sledi, da je nesmisel trditi, da se naj preludira samo pisana glasba; treba je obojega, a sposobnost prostega igranja je pa neobhodno potrebna.
(Dalje prihodnjič.)
Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi.
Piše Franc Kramar, bivši nabiratelj slov. narodnih pesmi.
(Dalje.)
Opis druge pesmarice:
Ta pesmarica je spisana tudi 1. 1771. kakor prva in obsega 52 pesmi, je torej veliko
manjša od prejšnje. Ima tudi en novomašni napev iz 1. 1775., ki ga bom tu s celo pesmijo
vred priobčil zaradi starosti in zanimivosti. Od znotraj na naslovni strani je napisano :
Tukei To te peifsmi od nove Masfhse nu od Slatkiga imena Jesusa nu od slatkiga jmena Marie, nu od dushiz v vizhah katere so pifsane v tem leiti 1771.
Tukaj sicer ni zapisano, da je pesmarico spisal Ambrožič; ker je pa pisava popolnoma
taka, kakor je bila v prej opisani pesmarici, ne more v tem oziru biti nikakega dvoma.
Sledijo sledeče pesmi:
—	Od slatkiga jmena Jesusa pret pridiga. —: Prid sueti duh, resveiti ti nas, * deb mij zhastilli vfsaki zhas * tu sueto Ime Jesusa, * hualili vfselei christusha, * Jesus, bod nasha dobruta vfsa!
—	Na Slatkiga Imena M: dan pred pridigo, —: Prid sueti duh, o stuarnik ti k nam, * deb mij zhastili Donafhni dan: * tu svetu Jme Marie sdei, * leto klizhmo hpomuzh vfshelei, * prid sueti duh, to gnado nam dei.
—	Peifsem od prefsuetiga Jmena Jesusa, na vifso. greisniki, pertezhite, * pogleite Jesusa. —: O stu Taufsenkrat zhefhenu, * bodi Jesus, tu ime, * slcus nega, k uezhnim seuleinu * velku greishniku gre.
—	Od slatkiga jmena Jesusa, na visho: Nodburgo zhastiti. — : Dones vfsi saupimo v Nebelsa narprei, * popreit . . .
—	Od slatkiga jmena Jesusa, visho koker se kijrie poije. —; Saupijem: zheshen bodi, * o slatki Jesus moi, * ti si . . .
—	Od slatkiga jmena Jesusa : Dones fe mi obernimo * gori pruti nebesfom, * Nebeške vrata fi odprimo itd.
—	Od slatkiga jmena Jefsusa. —: O Ti preslatki Jesus, * nu jmenovani christus, * toje suet ime zhastimo itd.
—	Od slatkiga Jmena Jesusa, glih na to vifsho. —: Jest fhelim vam poveidat, * Moij christiani tu, * de . . .
—	Na nedeila od preslatkiga jmena Marie.—: O Ti presuetla saria, * leipa Rosha Maria, * toje suet ime , . .
—	Od teh prefvetih Jmen Jesus, Maria, Joseph, na ena stara visha s: Joshepha: o js serzha pohleuniga vsak dan, * shellim tebe zhastiti — : Gdur zhe prit v Nebefsa enkrat, * Jest mu bom sdei poveidou, * bodi Bogat . . .
—	Od Jesusa, Marie nu suetga Joshefa, na visho koker ie ena od nouga leita. —: Jesus, Maria, Joshef, * zhast, Hualo damo vam, * vshliste vi nashe pioshne itd. (Ta pesem z napevom vred se nahaja v Goriški Ceo. str. 24.)
—	Peifsem od presvetiga Jmena D: Marije, na vifso koker Nedelna peifsem od pekla. —: Ah sim mogu salostnu brati, * kai suet Bernard govori, * kir ie on vmeru v taistim zhaiti, * komerje trij stu taufshent ludi, * en sam . . .
—	Od jmena Marie en Exempl, katirga pishe vizhencius belloum spec: Hist: lib. 70, 302 , vifsa: o greisnik, premisli, kir skusi sdihujes. —: Gdur zhasti Maria, " ne jme spostuje, * ta hudga se na bode bau itd.
—	Od slatkiga jmena Marije, vifsho koker od obeifsenga sijna. —: Na leta Donasni dan, * nei treiba vezh salvat nam itd.
—	Od S : Jmena Marie en Exempel, katirga popishuje ta P. Arhangelo Rivalta lib. de Roshario & P. Caralo foregti lib de Mirac. gi ad Anno 1494; na vilso od nove mashe: zhast, huala sdei bodi * vezhnimu bogu & —: O Dones perpraumo Enu zhistu ferzhe, " nu fandahtio ldizhmo tu suetu Ime itd.
—	Od nove mafhe, kader je obashizhu, visha: ta dan je vsega veshela. — : Ta dan je vsega velsela, * savol te nove Mashe, * praviga sina boshijga * ta nou Mafehnik pokashe, * Nashiga odersenika, * stuarnika . . .
—	Tudi sa nova Malsha, pred pridiga zhos zheilu leitu, koker le poje od suetga Duha. —: Prid sueti duh, o stuarnig ti k nam, * deb sdei stem Novem Masnikam, * vsi vkupei dali zhast bogu, * De nam je dau vzhakat letu itd.
—	Od stanu teh Masnikou : Zhast, huaala sdei bodi, vezhnimu bogu, * De nam je dau tudi, douzhakat letu itd.
—	Od nove mafshe, koku se jo io vefselila ena dusha v vizhah, na vifsho s: Magdalene & —: Jest kandohti vafhi, * h leti novi Mashi, * sim selu k ueselu poveidat vam : * de enkrat je v vizhah bla, ena Dushizha itd.
—	Od stanu teh Mafsniku, koku ima zhastit bit inu hualen, na vifso en stari Menvet. —: Jest narpoprei Rezhem sdei: * bod ga buh hualen! * De fsmo mi vzhakali malsho novo. * ta mafsnik sdei je naprei itd.
—	Od Nove Mafshe, na vifso: o Hribiz leipi. —: Per Altarju vidmo stati * enga Nouga Malhnika, * perviz . . .
—	Od nove Mafhe, vifsho: salosten zhait & —: Kai je Meni sdei sturiti, * kir fem se nato podau, * Deb imu jest . . .
—	Sa nova Masha, sturjena g: Andreja na (B) blokah 1767 (L), na visho s; stefhana papesha, koker ie vteh Drukanih bukuzah. —: O Srezhni ta donashni dan, * kir Jesus nafti christus ga ie svolu sam, * de sdei ta novi . , .
Ta pesem obsega 9 kitic, in posebej ima pripisane pa še tri kitice katerih naslov in prva kitica se glasi: »leti stikelzi slisio hleti peismi spredei od konza kader se toku permeri od duejah bratu. —: O Ki je tukei en christian, * de meni v feuleini tu poveidou bo, * de dua bratza sta sdei nen dan * imeila nu peila glih Masho novo! * skorei sie (že), kar (C) zherkenza stoij, * kei tazga sgodillu nei * o bod zhast Jesusu nu Marij!
—	Od Nove mashe, sa enga francifhskainarja, kader ima nova masha, na vito: nezhoi vam pojem. —: Rumarjam moim, sveselam pojem * od eniga Grofoviga sijna, sdei paterja, * al kai zhem striti, k nesnam . . .
Ta 10 Peifsem.
Sa Nova Masha, katiro je imu gospud Gregor S: Wafhnig v Loofhkim potoki, ta 25 dan Junia 1775.
1. O Srezhni ta Donafhni dan, le tu Moresh fpofnat Christian,
de sdei ta Malsnig bo tukej Mafsho novo	f oblastio inu
zhastio brau, oh, gdu ne bo	bogu zhast dau! ?
2.
O frezhna Ura, kse je biu * on Enkrat na ta sveit Rodiu! * de pusehmau on bo * spraulou Dufshe v Nebu, * tu (helli on, dokler bo fhiu, * nad nijm fe bo buh vefseliu.
3.
On, kir je biu she Fantizh mlad, * je vbugou ftarshe, molu rad, * k sueti Mafshi je shu, * fadershou le lepu, * uzhite Cse otrozhi sdej, * kom imate shivit vfellej!
4.
Po tem, kse je v shulo podau, * vfsih zhednostih je gor jemau, * des lih Lazhen vezkrat, * vse preterpu je rad, * je diau : Bogu h zhasti nei bo, * on shie vej, kai deila (meno!
5.
Doftekrat perloshnost je bla, * deb drug sapelali bli ga, * al takfhnih vbugou nej, * od nih beilou naprej, * vfselej mu je tu vmifsli biu : * deb lo na samiru bogu.
6.
Drugo Hualo pustim na ftran, * kir sadost Hualet te nefsnam, * jest hualim le toj stan, * ktirga li shellu sam, * de bodeth v tem Boga zhastiu, * do fmerti, dokler bodesh ihiv.
7.
Sdei vidish, o Nou Malhnik ti, * kok vefsel [o toij starfhi! * kiem je Buh vzhakat dau, * de bosh sdei Malsho brau, * glih toi brat, vsa shlahta toku, 1 vse vpije: zhast bodi Bogu!
8.
Al veilh, kai imash striti sdej? * Dones spomni saine narprej! * de Vezhni Buh jem da * shegen popounama, * Narpopreld zhes Dufsho, tellu, * potlej zhes pohištvu, blagu.
e.
Tud spomni Ta vse to ludij, * ktir fo h toij Nou Mashi perlhli! * spros, de jem bo Buh dau
*	bulsh zhase pusehmau, " kir na Cveit nej nizh dobriga, * le shlishat je od Hudiga.
10.
She eno te profsit shelle, * spros shegen zhes shitnu pollie! * deb ga Buh varvou nam * pret hudem vremenam, * ktiru leitos mozhnu pertij, * nam ozhe nash kruh odvseti.
11.
Oh! Novi Mafsnik, ti The sdej * pogledej, pogledej v en krej! * na dnu teh grosnih viz, * kai ie notrij Dushiz, * kir sveselam zhakale lo, * sdej na tojo sueto Masho !
12.
Na pomuzh h tebi vpijeio, * pomagei, lepu prosijo, od shlahte nu druge * fo Dushize vboge,
*	o fprofsi jem, deb shle sdej frej * ksoijmu stuarniku v suet Rej.
13.
O Rumarij, gleite fmano, * Angelzhi s Nebes fem gredo, * bodo strejgli letmu * Mafsniku Novumu, * kir Dones v Negove Roke * gre stuarnik Nebels nu femlle !
14.
Oh! kdu je bul srezhen tedej, * koker ti Nou Mafhnig fedei! * kir vsak dan bosh Boga * v toje Roke vseu ga, * velika je res ta oblast, * satu daimo tem Dohounim zhast!
15.
O Rumarij, stopte naprej, * nu srezho voshite mu sdej: * deb zhes pet: deset leit * Nova Masha brau spet, * tu lubu sdrauje mu Buh dej, * deb dosti Dufsh spravu v s : Rej!
\
16.
She enu te profsmo fedej, * po Mashi svet shegen nam dej! * srozhi nash sve bogu, * lubmu
suetmu N:, * o daj buh, deb mij enkrat vsi * stabo (v) red v Nebefsa pershli! Amen
Slede pesmi:
—	Od Nove Mafhe: Fortunate, Fortunate, * vsolui vreidni Mashnig nou, * kulk teshave zhaka nate, * spomni nu premifsli prou: * vsak dan fveto Masho brati. * christusa . . .
—	Na dan enga poghreba po eni' graffini, visha pepeunizne peifmi. — Oh gvifsnu pride zait leta, * de vs-k bo mogu vmreiti. * al oben na spomni teiga, * le vefel smo na sveiti"
—	Od vernih dush: V Boge verne dushizhe, * vash(e) na vsmilene vizhe, * oh ogen koku gori itd.
—	Spomin sa dushe v vizah, na viso: oh, o greisnik, greihi toij — : Aube, aube, grosne vizhe_
*	de na more srezhi se, * kir vboge verne dushizhe * vjokane so notri vse, * tamkei v ti ogneni ...
—	Od vernih dush, visha Miserere —: Oh! oh, Jokai, serzhe spokei, od velike salosti, * shalost . . .
—	Na vernih dush dan, visa pepeunizna. — : Kai vam povem, k zhes Britoff grem. * slifhem Enu jokaine itd.
—	Od vernih dufh, vifsa : Maria, leip zir vsih (nebes). - : Poslushei, te profsim christian,
*	se bosh vfsmilu Donashni dan, * dushizhe v vizah vpijejo, * nu nash na pomuzh klizheio. —
—	Dies ire, dies ila, po kransku, na vseh vernch dush dan —: Dan te jese, dan taisti. * pride ogin ...
—	Od ene dufhe, kir vnie seuleini je eno leipo Molitu imeila, drugi so jo proshili, jo dati nei Oteila, satu je po smerti dougu v vizah terpeila; visha pepeunizne peilsmi. —: O Zlovek ! she premisli ti * na vize straishno keiho, * kai vboga dusha tam terpi, * seno maihno pregreiho.
—	Od terpleina nu spomina sa Dushe v vizhah, vifsa coker copanska. —: Poshlufhaite ta glas, * Ena prosna na vafs * grede ven sene jame, * od teh vboseh dusizh, * Deb jem pomagou svizh itd.
—	Sa dushe v vizhah en Exempel, katerga pifshe ad albertos Mono de Fid: Anno 1663, vifsa: o greifsnig, premisli, kir skusi sdihujes, * savole greiha se bois pekla & —: Gdur dobra deilla tem dusham shenkuje, * katere v teh vizah gore, * taistem se vrazha, obilnu plazhuje,
*	letu itd.
—	Peifsem po Enmu duhounimu, na dan teiga pokopallisha, visha pepeunizna, —: Oh! guilhnu pride zait leta, * de vsaktir more vmreiti, * malu gdu se ahta teiga, * le veshel smo na sueiti itd.
—	Na ofmi dan Enga duhouniga, visha koker je na (K) copainu bla peitsem peita 1772 (1.): Vij lapushene ouzhijze, * kam je shu paster od vas ? * ki je shelu vashe dushizhe * k nebefsam . . .
—	Od vernih dush: O Vboge Dulshize, men Te vfsmilio v serze, * kader kul spomnen naine. . .
—	Po Ranzimu Gospud ferboltarju Repefshu sribinze. (iz Ribnice): Shpeiglei se, o christian, tukei donashni dan, * kai tmo ludie na sueiti. * o vboh nu bogat, vsak bo enkrat * saguishnu mogu vmreiti! (Pesem obsega 14 kitic in je zanimiva.)
—	Od vfeh vernih dushiz, na visho od Krifshouga pota: o Rumar, pozhakei tukei & —: O vboge verne dushize, * men se vsmiljo prou v serze, * strafane od Boshie pravize, * v vizah . . .
—	Peifsem na dan vfseh vernih dush, inu bo peita od dueuh peuzu, ta pervi vmen ene dushe s viz, drug pa koker zhloug; — ta dusha sazne peit; visha Angela varha.—: dusha: Aube, Buh se vfsmili zhes me, * kai morem teshau prenest! * nei srotize tok potreibne, * na vfsem sueiti, kod sem jest!
—	Nova Peifsem verneh dush, visha od Lilsabone. —: O lubi moij kristiani, * shalostnu jest povem vam itd.
—	Na vseh vernih dush dan, spet od liisabone. —: Spet se ie ta dan perblishou, * kbo vernih Dushiz spomin itd
—	(Sa Enim Ozhetom): Poglei. golufni, sleipi sueit, * kait bom pret ozhi postavu ! * poshlu-shaite Mladi iudie itd.
—	PeiTsem vernih dush : Oh ta Donashni dan, je shlishat pruti nam * Enu Millu sdihuaine, * ta glas ie . . .
—	Po (per) Enimu pogrebu : Oh Guijshnu pride zait leta, * de vsak bo mogu veMreiti, * al oben itd.
To pesem sem z napevom vred zapisal v Klečah na Gorenjskem, in sem besede od tu porabil, ker ta je popolnejša.	(Konec opisa druge pesmarice.)
Pregled savremene talijanske glasbene literature.
O. B. Sokol, franjevac.
(Dalje.)
XXIV. Izdanja R. Fantu« z i — Milan o (Via Gozzadini Nr. 29). U ovo materijalno doba nači čovjeka idealna, nesebična a ujedno poduzetna, jest veoma teško. Jamačno sam Diogenes sa svojom čarobnom sviječom ne bi ih vele našao. Takav je čovjek Romualdo Fantuzzi. On glazbenik dao se više iz ljubavi nego interesa na novo glazbeno poduzeče i sam kroz svoj vijek izdao je preko 2400 raznovrsnih djela, zasjecajuča u sve vrsti glazbene umjet-nosti. Baš ovih dana izdao je novi katalog svojih izdanja večinom tematskim mctivima obraden pod naslovom »Un capitolo di storia vissuta« (Poglavje proživjele povijesti), sto baš dobro odgovara realnom stanju stvari. On je sam to sve stvorio i uz' mnoge potežkoče probrdio pa sa zadovoljstvom gleda na okrunjeni trud. Borba nije ni sad prestala. Osim kritične financijalne svjetske krize potežkoče mu čine druga kapitalistična glazbena poduzeča, kojih u Italiji osobito u Milanu ima veliki broj. Kad kojigod preko njih naručuje njegova izdanja, odgovaraju, da je izdanje rasprodano ili ponovno u tisku ili da neznaju, ko je dotična djela izdao itd. Ipak taj čovjek zaslužuje svako priznanje i obzir, jer na sve potežkoče veli: doči če Ijepša budučnost a medutim se tješi, svojim vjernim prijateljima, koje mu nitko oteti nemože. A ti su: Umjetnost, Ljubav radii i Vjera u božanski Ideal.
Ja pri ruci imam mnoga njegova izdanja za glasovir, za pjevanje uz prat-nju glasovir a te za orhestar uz pratnju glasovira ili bez njega. (Kad je glasovir, mogu izostati nekoja glazbala, koja se rjedje imaju np. trombe, tromboni, rogovi, oboe itd.). Več sam u XXII. govorio o Tarenghijevim glasovirskitn djelima, kojih kod Fantuzzija ima velika množina. On ima težih i lakših stvari pa pošto nemogu za sada uniči u potanju ocjenu pojedinih djela, to bih ipak nešto savjetovao. Fantuzzi je veoma pošten čovjek pa neka mu se piše, što se želi: teže ili lakše glazbe za glasovir u vrijednosti od 50, 100 ili manje lira a on če pošteno sa velikim popustom to poslati. Može se u ostalom prije za-moliti potpun katalog »Un capitolo di storia vissuta«, ako se misli na veču narudžbu pa iz tematskog kataloga izabrati1 željene skladbe. To bih isto savjetovao raznim zavodima, gdje imaju običnu glazbu (Banda), orhestar ili samo salonski orhestar. Ovdje ima na izbor mnoštvo lijepe ozbiljne i zabavne glazbe a k tomu na veču narudžbu popust u cijenarna. U katalogu če nači raznovrsne crkvene glazbe kao n. pr. od poznatog crkveno-glazbenog skladatelja Coro-naro »Missa tertia in honorem S. Rochi a tribus vocibus paribus« (L. 5). Pot-puno sam uvjeren, kojigod se stavi u odnošaj sa g. Fantuzzijem, da če ostati sa svakog gledišta potpuno zadovoljan.
Ja sam več jednom prigodom govorio posebno o nekojim njegovim izda-njima pod ovom istom rubrikom a nadam se, da ču se s vremenom opet povratiti.	(Nastavit če se.)
Organistovske zadeve.
Podporno društvo organistov in pevovodij s sedežem v Ljubljani je imelo 26. aprila 1923 redno odborov« sejo. Predsednik poroča, da se je koncem januarja na pokrajinsko upravo vložila prošnja za podporo organistom, ki do danes še ni rešena. Od škof. ordinarijata je na dve lani od društva vloženi prošnji došel odgovor, ki je bil že objavljen v Cerkv. Glasbeniku (1923 1. 2. štev.). Glede določitve org. taks pri raznih bogoslužnih opravilih so bili gg. dekani na zadnjem dekanskem shodu mnenja, da bi enotna ureditev teh taks za celo škofijo organistom prej škodila nego koristila. Izkazalo se je namreč, da imajo organisti že sedaj po nekaterih dekanijah tako velike takse, ki bi jih splošno ne bilo mogoče uvesti. Zato se je na dekanskem shodu sklenilo, naj se določijo takse enotno le po raznih dekanijah. Koliko- pa naj znašajo najmanjše (minimalne) takse za celo škofijo, bo objavil Škofijski list. Glede pokojninskega zavarovanja organistov pripominja predsednik, da je obvezno le tedaj, če so prejemki, ki jih prejema organist za svoje organistovsko delo, njegov glavni zaslužek, drugače ne. Kjer je jasno, da treba organista zavarovati, pa naleti pri svojem delodajalcu na kake ovire, naj se obrne na škof. ordinarijat. — Rešijo se prošnje za škofijsko org. podporo v 1. 1923. Prosilcev je bilo deset. Znesek 2.500 Din se je razdelil tako da dobe: Jakob Cadež na Kor. Beli 200 Din., I#n. Fabiani v Šmarje ti 300 Din., Fr. Jelnikar na Jančem 250 Din., Vinko Jovan na Dobrovi 250 Din., Fr. Lukman v Poljanah nad Šk. Loko 250 Din., Rafael Meglen v Strugah 250 Din., Fr. Požun v Žužemberku 300 Din., Ivan Rems v Št. Ru-pertu 250 I)in„ Luka S e v ni k v Bevkah 200 Din., Anton Skok v Mošnjah 250 Din. — V društvo sta bila sprejeta: Franc Turnšek, org. v Štangi in Josip F u r 1 a n, org. na Rovih. — Članarina za 1. 1923. se je zvišala na 12 Din., pristopnina na 10 Din.
Društvo organistov in glasbenikov za Slovenijo in Medjimurje je imelo II. redni občni zbor v Celju 21. marca t. 1.
Koncertna poročila.
Koncerti v Ljubljani. — 23. marca se je vršil koncert francoske pianistinje Sel-ve B I a n c h e. Bil je to nenavadno lep koncert. Pianistinje kot gospa Selva Blan-che so redke prikazni. Prvovrstna umetnica je izvajala v stopnjujoče se razvijajočem sporedu klavirska dela izključno francoskih skladateljev, najprej starejših: Rameaua, Choperina in Dagincourta, ter novejših Faureja, d' Indyja, Roussela, Severaca, Ravela, Debussyja in Francka. Dobili smo dober pogled v francosko glasbo in njenega duha. Skladbe so bile izvečine jasne, nežne, slikovite, nekatere čudovito iskrovite. Ugajale so zelo. Poseben znak igre je bila neka plemenitost in dražestnost, ki je pri nas nismo vajeni. Gospa Selva Blanche prvači med francoskimi pianisti ter deluje v zimski dobi kot profesorica klavirja na praškem konservatoriju. Za njen obisk in nastop pri nas v Ljubljani in drugih središčih Jugoslavije smo ji od srca hvaležni. — Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« je v proslavo svoje 30 letnice priredila 9. aprila slavnostni koncert. »Ljubljana«, ki je do sedaj v pretežni večini gojila le vokalno glazbo in izvajala na svojih koncertih ponajveč a capella zbore, se je o priliki svojega 30 letnega jubileja lotila težjih nalog. Izvajala je poleg Premrlovega meš. zbora »V Korotan«, Foersterjevega 6 glasnega »Mladega mornarja« in »Ljubice«, Ko-njovičevega »Vragoljana« za ženski zbor s klavirjem in Mokranjčevega XII. rukoveta tudi tri zbore z orkestrom, namreč: Schvvabovo »Zlato kanglico«, Lajovičevo »Gozdno samoto« in II. del P. H. Sattnerjevega oratorija »Assumptio«. Na koncertu »Ljubljane« se je razun naštetih skladb izvajal tudi Dvorakov klavirski koncert z orkestrom op. 33., pri katerem je sodelovala pianistka gdč. Milada Krejzlova iz Brna. Koncert se je v celot; izvršil prav lepo in za »Ljubljano« častno. Pevski zbor, sicer ne velik, tudi glasovno še nekoliko šibek, je z malimi izjemami zapeli vse skladbe točno, nekatere na-
ravnost i zborno. Pianistka iz Brna je pokazala sicer precejšnjo spretnost, hkrati pa tudi marsikatere nedostatke, tako, da ni v vsakem oziru zadovoljila. Tudi solist pri oratoriju je bil šibek, zadovoljni pa smo bili z gospo Bajukovo. Čestitkam, ki so došle od Zveze pevskih društev in od Pevske Zveze o priliki koncerta »Ljubljani«, in zlasti njenemu predsedniku kanoniku dr. Kimovcu ter nje vrlemu in neumorno delavnemu pevovodju prof. Bajuku, se pridružujemo z iskreno željo, naj bi se »Ljubljana« še v bodoče najlepše razvijala, naj bi se trajno izpopolnjevala in krepila ter nudila svojim članom in svojemu narodu še mnogo glasbenega užitka. — 17. aprila se je v dramskem gledališču vršil koncert tukajšnjega opernega pevca g. Aleksandra B a 1 a b a n a. Uspel je izvrstno.1) — 28. aprila je koncertiralo akademsko pevsko društvo iz Lvova. Nastopil je pevski zbor 22 pevcev pod vodstvom dr. Stanislava Schmidta. Spored, obstajajoč iz ponajveč poljskih skladb, je bil precej obširen. Skladbe sicer niso nudile kaj izrednega, pa so jih vobče dobro in navdušeno zapeli. Občinstvo je pevce živahno in iskreno pozdravljalo in jim ploskalo. Na koncertu je sodelovala poljska rojakinja, tukajšnja priljubljena operna pevka gospa Levvandovska, ki je zapela dve ariji iz oper Moniuszka. — 7. maja se je vršil koncert Glasbene Matice, ki je prinesel poleg Premrlove božične suite in Beethovnove osme simfonije Lajovčev že težko pričakovani P s a 1 m 41 in 42 za veliki orkester, tenorski samospev in mešani zbor kot glavno skladbo. Lajovčeva skladba je krasno delo, pač najboljše te vrste med Slovenci. Zajeta je iz srčnih globin. Glasba je zelo moderna, toda izredno blagoglasna. Orkester, tenorski samospev in mešani zbor imajo vsi pomembno besedo. Presenetljivo lepe in izvirne so številne modulacije in kombinacije v orkestru, ki uporablja močno zlasti pihala (flavte, oboe, klarinete, tudi basovski klarinet in fagote) in kljub vedni prijetni nasičenosti vobče ni premočan. Pevec in zbor tvorita dramatičen dvogovor. Pevec — pregnani in duševno potrti kralj David — vzdihuje k Bogu za pomoč, silno hrepenenje ga vleče nazaj v Jeruzalem na sveti Sion. Vzbujajo se mu veseli spomini, ko je pred skrinjo zaveze plesal svete plese in Bogu hvalne pesmi pel. Zdaj pa se mu roga hudobec in ga zavistno vprašuje: Kje je tvoj Bog? Zaupanje v Boga ga pomiri in reši. Lajovčeva skladba je za izvajanje težka, pa jo je g. N i k o Š t r i t o f s srčno ljubeznijo do domače glasbene umetnosti temeljito naštudiral in podal v zanosnem poletu. Tenorsko partijo je kljub malemu ne-razpoloženju prav dobro pel član tukajšnje opere g. Marij Šimenc,! orkester je bil tudi operni, pomnožen z nekaterimi profesorji matičnega konservatorija in drugimi glasbeniki. Tudi suito so v celoti izvajali dobro, zlasti prvi in drugi stavek, tretji je bil deloma prehiter in se je nekaj lepot poizgubilo, istotako v zadnjem stavku (Sv. Trije Kralji), kjer je bil zbor zlasti v srednjem delu precej trd in premalo iskren. Simfonijo so izvajali v pravilnem tempu, kar je bilo pravzaprav odločujoče, da je ohranila svoj pristni klasični značaj. V tem pogledu smo z ozirom na prenaglo izvajanje pri glavni skušnji imeli povsem opravičen strah. Pa se je hvala Bogu vendar v zadnjem trenutku g. dirigent omečil in pristal na mnenje večine. Koncert je bil dogodek. — Prejšnji dan 6. maja. se je vršil mladinski koncert z istim sporedom. — 12. maja je obiskala Ljubljano in priredila koncert pevska družina »Stankovi č« iz Beograda. Ne ravno številen, a izborno šolan in discipliniran mešani zbor po večini mladih, svežih grl je zapel osem Mokranjčevih rukovetov srbskih narodnih pesmi, med njimi: pesmi iz Stare Srbije, Macedonije, Bosne, Ohrida in turške. Nekateri rukoveti so nam bili že znani, nekateri čisto novi. Vse pesmi so imele zdravo, krepko jedro, posebno zanimivi so rukoveti z raznimi samospevi, med njimi n. pr. Hajduk Veljko v narodnih pesmih, ali pa otožne turške pesmi. Prednašanje zbora pod vodstvom duhovitega in samoraslega pevovodje Stanislava B i n i č k e g a,, bivšega kapelnika kraljeve gardne muzike in sedanjega ravnatelja belgrajske opere, je bilo naravnost sijajno; imeli smo pred seboj vzor, kako treba peti. Vse se je razvijalo z ne-
') Podrobnejše poročamo samo o tistih koncertih, za katere smo prejeli prosto vstopnico.
navadno lahkoto, prožnostjo in uglajenostjo, hkrati pa izrazito in odločno. Koncertna dvorana je bila polna ter je odmevalo navdušenja za naše južne brate in sestre. Vencev pevovodju in zboru, naklonjenih od naših društev, je naraslo za mal vrtič, cvetja je pa kar deževalo. Bil je zares lep, prisrčen pa tudi umetniško odličen večer.
Koncerti drugod. Glasbeno društvo v Kočevju je priredilo dva pevska koncerta 10. in 11. marca. Glasbena Matica iz Ljubljane je nadaljevala svoje pokrajinske koncerte. Pela je v Mariboru, v Novem mestu, v Ko g e v j u. — 23. marca se je vršila cerkveno muzikalna prireditev šolskih sester v Mariboru. Izvajale so se skladbe: R. Franza, Pergolesija, Haydna, Premrla, Schuberta, Perosija, Raffa, Čajkovskega in Pozzattija. Izvajanje je vodil profesor Druzovič. — Komorne koncerte v Tržiču, Trbovljah in Celju so priredili tekom aprila naši mladi umetniki Ivo Gaberšček, Stane Melihar, A n t o n S u b e 1 j in M a r i j K o g o j. — 22. aprila je bil pevski koncert izobraževalnega društva v Celju. Vodil ga je g. Mihelčič. Pevski zbor »F e r i j a 1 n e g a S a v e z a« n a d r ž. u č i t e 1 j i š č u v L j u b 1 j a n i je imel svoj prvi letošnji koncert v Zagorju o b Savi. Pevovodja je skladatelj prof. Emil Adamič.	S. P.
Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo.
P. H u g o 1 i n Sattner in Emil Hochreiter: Planike. 10 Marijinih pesmi za mešani zbor. Z dovoljenjem kn. škof. ord. v Ljubljani z dne 1. marca 1923., str. 733. Manuskript 1923. Samozaložba. — Znana naša skladatelja sta poklonila šmarnični Kraljici in našim zborom lep dar: vsak po pet pesmi. Pesmi so melodične, prijazne, občutene in ne težke. Toplo jih priporočamo. Dobe se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena 18 Din.
Josip Gruber: Šopek Marijinih pesmi za samospev, mešani zbor in orgle. Op. 223. Z dovoljenjem založnika F. Gleichaufa izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1923. Cena 20 Din. To so preproste, blagoglasne pesmi, ki so se že prej pele po nekaterih slovenskih korih, pa se bodo zdaj še lažje vsepovsod razširile. Mnogim ugajajo zlasti radi samospevov (sopran, alt, tenor,, bas), tako da tudi solisti pridejo sem-tertje do besede. Priporočamo jih.	S- Premrl.
Razne vesti.
* Osebne ve s t i. Povodom proslave 30 letnice glasbenega društva »Ljubljane« je občni zbor imenoval za častnega člana zaslužnega slovenskega skladatelja Antona Foersterja in najstarejšega aktivnega člana v Ljubljani Ivana Grobelnika. Skladatelju P. Hugolinu Sattner ju pa je društvo poklonilo umetniško sliko s krasnim umetniškim okvirjem. Iskreno čestitamo. — Na občnem zboru pevskega društva »Ljubljanski zvon« je bil mesto dr. Ant. Šviglja za društvenega predsednika izvoljen Alojz D r e n o v e c.
Popravek. V zadnji (3. 4.) štev. »Cerkvenega Glasbenika« je v Fr. Ferjančičevem spisu » Cerkvenoglasbena liturgika« izostalo par važnih stavkov. Na str. 26. v 24. vrsti se mora pravilno glasiti takole: Po četrti prerokbi se poje trakt »Cantemus Domino«, po osmi »Vinea facta est«, po enajsti »Attende coelum«. Na to gre mašnik s kleriki v sprevodu h krstnemu kamnu; med tem se poje trakt »Sicut cervus« itd. — Na str. 23. v 17. vrsti naj se popravi: ob Jezusovi smrti.
Današnja glasbena priloga prinaša štiri Marijine pesmi: Kako si nam draga, zl. Alojzij Mav, Spet kliče nas venčani maj, zl. L u -dovik Puš, Marija Pomočnica, zl. t Karol Klinar, Povsod Boga, francoski napev, priredil Stanko Premrl. — Posamezni izvodi stanejo poldrugi dinar.
Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko Premrl. Zalaga Cecilijino društvo — Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.