LETO XXXX. Številka 6 Cena 8.— šil. (200 din) torek,
9. februarja 1988
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
Velikovški
apartheid
naš tednik
ÖVP, SPÖ in FPÖ okrajnega mesta Velikovec so te dni ponovno dokazale, kaj pomeni zanje uradna parola „Skupno — gemeinsam“ — namreč izločevanje. Tudi tokrat so odločile, da za Krščansko kulturno zvezo oz. slovenske zbore v mestni dvorani „Neue Burg“ ni prostora. Medtem ko je župan Mi-klau v pismu z dne 3. 2. 1988 odklonil prošnjo KKZ brez utemeljitve, je ÖVP v tiskovni izjavi povedala, zakaj je proti. Sklicuje se na bombne atentate pred več kakor desetimi leti. Hoče s tem reči, da nosi KKZ odgovornost za te atentate?
KKZ je letošnjo „Koroška poje“ načrtovala s podjunskimi zbori v Velikovcu, z rožanskimi pa v Beljaku. Medtem ko z beljaško občino ni težav, vztraja Velikovec kot glavno mesto dvojezičnega okraja pri izključevanju slovenskih zborov ter slovenske kulture. To, kar
prakticira Velikovec, je apartheid v čisti „kulturi“.
Kakor smo slišali, so se (za kulisami) socialisti trudili prepričati ÖVP, da bi obe večinski stranki dali skupno dovoljenje za uporabo (Dalje na strani 2)

Propagandna brošura koroške deželne vlade
Koroška deželna vlada je izdala propagandno brošuro o pedagoškem modelu. S to brošuro (katere produkcija stane nad 200.000 šilingov, plačamo pa jo tudi Slovenci z davčnimi prispevki!) hoče Korošce prepričati, da je pedagoški model koroških strank naravnost idealna „rešitev“ za dvojezično šolo. Pri tem se poslužuje celo hčerke jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu, Boruta Miklavčiča, ter sina nekega sodelavca podjetja „Iskra Delta“. Sliko z obema otrokoma so objavili na prvi strani brošure (glej faksimile) — brez dovoljenja staršev, kar je protizakonito. Odgovornost za to pa nosijo deželna vlada, deželni šolski svetjn ravnatelj ljudske šole na Žihpoljah, kjer so sliko posneli.
Generalni konzul Miklavčič je takoj potem, ko so brošuro dostavili celovškim gospodinjstvom, uradno protestiral pri Uradu koroške deželne vlade. V pogovoru z Našim tednikom pa je dejal: „Avstrijska zakonodaja je jasna: za objavo takih slik potrebuješ privoljenje staršev. Za tako privoljenje pa niso vprašali niti moje žene niti mene. To ja zgleda, kakor da bi jaz bil za pedagoški model.“
Urad deželne vlade je reagiral in ukinil produkcijo. Je pa bilo do ukinitve že razposlanih
30.000 izvodov (vsega skupaj je na Koroškem 207.000 gospodinjstev). „S tem, da so produkcijo ukinili, je za nas zadeva končana,“ tako generalni konzul Miklavčič v pogovoru z NT.
Dovoljenje za fotografiranje so dali tiskovnemu uradu deželne vlade deželni šolski svet, žihpoljski župan ter ravnatelj žihpoljske ljudske šole. Na vprašanje, ali so dali privoljenje tudi starši, nam je predstavnik tiskovnega urada deželne vlade mag. Günther Kuss odgovoril: „Vodstvo šole nam je zagotovilo, da obstaja generalno privoljenje staršev.“
Kakor zgleda, se odgovorni politiki iz tega — dragega — škandala nočejo ničesar naučiti. Propagandno brošuro za pedagoški model bodo kljub temu izdali, pač z novo sliko. Zato pa hočejo kaznovati nastav-Ijence tiskovne službe, proti katerim so začeli s preiskavo.
mm
Tednikov komentar
Odločilni politiki vseh treh koroških strank so dali tiskovnemu uradu deželne vlade nalogo, da naj sestavi propagandno brošuro o pedagoškem modelu. Tiskovni urad je nalogo izvršil — z vso podporo deželne vlade, šolskega sveta in žihpoljske-ga šolskega ravnatelja.
Šolski ravnatelj je moral tudi vedeti, koga fotografirajo. Vprašanje, ali ni prišlo
Koroška blaznost
do slike z otrokoma iz Slovenije načrtno, je vsekakor več ko upravičeno.
Sedaj hočejo „visoki“ politiki kaznovati „male“ nastavljence pri tiskovni službi. Pravijo, da so ti povzročili ta škandal.
O tem, da bi sami popravili veliko škodo, ker so jo namreč tudi sami zakrivili, lahko samo sanjamo. Nasprotno, napraviti jo hočejo še večjo — s tem, da bodo dali v tisk novo brošuro.
To je več ko škandal. To je koroška blaznost.
-kuj-
Politika
Politika
Te dni so v parlamentarnem ustavnem odboru obravnavati poročilo o finančni podpori avstrijskim manjšinam. Pri seji ustavnega odbora je sodeloval tudi državni poslanec Smolle.
„Iz tega poročila lahko sklepamo, kako malodušno se avstrijska vlada zavzema za avstrijske manjšine. Za nakup nekih zastarelih letal je Avstrija pripravljena plačati astronomske vsote, avstrijske manjšine, torej dunajski Čehi, gradiščanski Hrvati in Madžari ter koroški Slovenci, pa naj bi se zadovoljili s petimi milijoni. To je izraz nekulturnosti,“ je Smolle komentiral poročilo. Smolle je tudi ugotovil, da urad zveznega kanclerstva ce-
ra/o s tistim denarjem, ki je za to namenjen.
*
Z 215.000 šilingov je Avstrija podprla leta 1986 naše privatne otroške vrtce. Tudi to prodaja kot izredno podporo slovenski manjšini, čeprav imamo po členu 7 ADP pravico do javnih dvojezičnih vrtcev.
Podporo cerkvenim ustanovam (cerkev in država imata posebno pogodbo glede finančnih podpor) in raznim časopisom (tudi tu veljajo posebna zakonska določila) postavlja kot izredne podpore.
V poročilu piše, da je slovenska narodna skupnost dobila v letu 1986 1,48 mio. šilin-
O finančni „podpori“
lo pri razdelitvi teh skromnih sredstev ni upošteval zakonskih predpisov. Parlamentarni kolegi stvarni kritiki niso mogli ugovarjati.
*
Po zakonu mora zvezna vlada podpirati organizacije oziroma posameznike, ki se specifično zavzemejo za razvoj avstrijskih narodnih skupin. Poleg tega pa imajo organizacije in člani avstrijskih narodnih skupin pravico sprejeti podpore, ki so tudi namenjene vsem ostalim Avstrijcem.
Pri zveznem kanclerstvu pa se je v zadnjih letih razpasla čudna navada. Neglede na vsebino prošenj, ki jih dajejo manjšinske organizacije (oz. posamezniki), plačuje redno (v primeru, da bodo prošnje odobrene) z denarjem, ki je specifično namenjen za manjšine. Tako je na primer za podpore pri gradnji študentskih in dijaških domov odgovorno ministrstvo za znanost in raziskovanje (v letu 1987 je podprlo gradnjo domov s 64,4 mio. šilingov). Podporo za gradnjo slovenskega Dijaškega doma pa proda kot posebno podporo slovenski narodni skupnosti. Naši domovi so prav tako avstrijski domovi in se naj podpi-
gov. Če odštejemo vse tiste podpore, ki bi jih država morala izplačati na osnovi drugih zakonskih določil, smo koroški Slovenci prejeli leta 1986 okoli 100.000 šilingov.
*
Še bolj čudno prakso pa izvaja zvezna vlada pri gradiščanskih Hrvatih. Osrednja organizacija gradiščanskih Hrvatov je dobila 500.000 šilingov. Enako vsoto pa sta prejeli tudi dve organizaciji, ki se javno zavzemata za asimilacijo gradiščanskih Hrvatov. Denar, ki je namenjen za razvoj manjšin, ga zvezna vlada podari zagovornikom asimilacije...
Z najskromnejšimi podporami so se morali zadovoljiti gradiščanski Madžari, ki so v sosvetu, in dunajski Čehi. Čeprav je v letu 1986 ostalo od denarja, ki je namenjen manjšinam, še 700.000 šilingov, je zvezno kanclerstvo od 7 prošenj češke osrednje organizacije odklonilo kar šest.
Le tako naprej — de ne bo podpor, bo asimilacija še bolj uspešna in Avstrija bo lahko vsako leto izdala 5 milij. šilingov več za druge „važne“ namene ...
Rihard Grilc/Marjan Pipp
E. WeinzierIVsi so vedeli, kaj z Judipočenjajo
Da je antisemitizem v Avstriji zelo živ, ni potrdila in razgalila le t. i. „kampajn“ okoli Waldhei-ma, ampak vse očitnejše in predrznejše ter odprto nastopanje pristašev tega gnusnega mišljenja. Med drugim se je antisemitizem pojavil v
Gospa Weinzierl je uvodoma citirala filozofa Brocha, judovskega emigranta, ki v nekem pismu piše, da zločinec ne prenese pogleda žrtve in da je antisemitizem v Avstriji slej ko prej prisoten. Med drugim je antisemitsko naravnani Oskar Helmer postal notranji minister in leta 1949 bivšim nacistom omogočil z lastno listo WDU (predhodnik VDU) nastopiti pri volitvah.
Danes ni nič novega, da se spet pojavljalo napisi „Juda verrecke“, kljukasti križi in psovanje judovskih soobčanov. Prav tako ni nič novega, da judovska verska skupnost dobiva mnogo sramotilnih pisem: prej so večinoma bila anonimna, danes so večinoma podpisana. Antisemitizem je torej postal salonski, skrivanje za anonimnostjo ni več potrebno.
Weinzierlova je jasno zavrnila kolektivno krivdo. Opozorila pa je na dejstvo, da so prav Judje stoletja — in še danes — bili kolektivno obsojeni Jezusove smrti na križu. V tej zvezi je pozdravila odločno nastopanje innsbruškega škofa dr. Stecherja proti legendi „Anderl von Rinn“, ki ima jasne antisemitske korenine.
Preteklosti ni mogoče premagati, ampak se z njo — tako osebno kakor okolja — lahko samo ukvarjamo, soočamo in iz nje potegnemo konsekvence. Tako kakor zanika kolektivno krivdo, se Weinzierlova brani pečata, da je Avstrija nacistična država, saj je tudi dežela žrtev. „Tu živijo oboji: žrtve in na-
Velikovški mestni svet odklonil...
(Nadaljevanje s 1. strani)
slavnostne dvorane v Neue Burg. ÖVP se ni pustila prepričati, socialisti pa so nato, kakor po navadi, klonili. Tako je mestni svet prejšnji teden odklonil s 6:1 glasovi prošnjo KKZ.
Tem bolj nesramna je utemeljitev ÖVP, zakaj da je proti. ÖVP povezuje prošnjo KKZ z bombnimi atentati na Steinacherjev spomenik in velikovško mestno hišo pred več ko 10 leti. Naj bralec dobi vtis, da je teh atentatov kriva KKZ?
Potrebno bo, da to velikovško zadevo točneje razčistimo — mdr. tudi s pravne strani.
cisti“. Zanimivo pa je, da toliko ljudi o nacizmu in njegovi dobi ničesar noče slišati.
O spominskem letu 1988, ki bi ga ponekod najraje imenovali „jubilejno“, ne smemo pozabiti, kako brutalno in nečastno so se Avstrijci po anšlusu obnašali do Judov — do začetka vojne je bilo sprejetih nad 250 ukrepov proti Judom — vse je bilo javno, objavljeno v časopisih. Javno so Jude deportiran, vsakdo je vedel, kaj se z njimi dogaja — a javne solidarnosti z njimi ni bilo. Da se kaj takega ne bi več zgodilo, je predavateljica zahtevala solidarnost večine s koroškimi Slovenci.
Kako naprej? Weinzierlova je dejala, da bosta samo vzgoja k skupnosti, strpnosti in solidarnosti dolgoročno mogli obrniti vso zadevo na bolje, kajti „mar ne pričakujemo tudi mi, da nam nekdo v sili pomaga?“.
Ustrezna reakcija ordinariata
Pred nekaj tedni je kolumnist Neue Volkszeitung ing. In-gomar Pust v nekem članku primerjal slovensko duhovščino na Koroškem z mafijo (Naš tednik je o tem poročal). Ta podel napad je duhovnike hudo razburil in težko prizadel. Vsakdo je pričakoval, da bo škofijski ordinariat proti tako nekvalificiranemu in rabiatne-mu pisarjenju odločno nastopil. A doslej nikjer ni bilo mogoče zaslediti nobene zadevne reakcije škofije oz. izjave škofijske tiskovne službe.
Naš tednik je prosil generalnega vikarja krške škofije dr. Karl-Heinza Frankla za pojasnilo, čemu ta molk.
Generalni vikar je dejal, da je v četrtek, 4. 2. 1988, bila konferenca dekanov, in da je pod točko „razno“ šmihelski dekan Kristo Srienc opozoril škofa na Pustov članek.
Škof, tako generalni vikar, je v kvalificirani javnosti ugotovil, da je vselej branil duhovnike in da članka v Neue Volkszeitung ni videl, torej tudi ne bral.
Na koncu je dr. Franki poudaril, da bo škofijska tiskovna služba v ustrezni obliki reagirala.
Avstriji že takoj po vojni leta 1945, kakor je na predavanju „Kriv zaradi krivde“ v okviru predavan jske serije „Veliki tabu“ povedala v četrtek, 4. 2. 1988, univ. prof. dr. Erika Weinzierl v Tinjah.
identiteto, svoj jezik. Kajti Avstrija je dvojno dolžna Slovencem zahvalo: da so 10. 10. 1920 glasovali za to državo in da so se borili proti nacizmu in fašizmu.
Nekoga, ki je menil, da v Avstriji še danes vlada pravica zmagovalcev, je vprašala, ali se čuti poraženca ali pa osvobojenega izpod nacistične strahovlade.
Po nekvalificiranem napadu podpredsednika koroških brambovcev na slovensko duhovščino, češ da so na južnem Koroškem samo slovenske maše, sta tako dekan Srienc kakor župnik Valeš-ko take govorice imenovala laži in jih odločno zavrnila kot podtika-vanja. Dekan Srienc je ugotovil, da do sedaj cerkvena tiskovna služba sploh ni reagirala na podel napad ing. Pusta v Neue Volkszeitung, kjer slovensko duhovščino primerja z mafijo.
Dr. Weinzierlova pa je priznala, da se je bridko zmotila v prepričanju, da bo z zadnjim nacistom šla tudi ta ideologija v grob.
Franc Wakounig
Univ. prof. Erika Weinzierl
V diskusiji je predavateljica ponovila, naj kljub vsem nazornim razlikam ne bi zapravili pogovorne baze in je o koroškem vsakdanjiku proti slovenščini in Slovencem dejala, naj Slovenci čuvamo — kljub vsemu, kar doživljamo — svojo
Differenziertes Meinungsbild Uber die Schulfrage
Zur derzeit in den Medien und in der Öffentlichkeit heftig geführten Diskussion um die im Buch „Zwanghaft Deutsch?" von Peter Gstettner zum Ausdruck kommende Meinung zur Vorgeschichte und zum aktuellen Stand der Kärntner Schulfrage stellt der Rektor der Universität Kla-genfurt, Univ.-Prof. Dr. Günther Hödl, fest:
Universitäten sind geistige Orte, innerhalb derer in demokratischen Gesellschaften die Freiheit von Wissenschaft und ihrer Lehre verfassungsrechtlich garantiert ist. Dies bedeutet Meinungsvielfalt in allen Fragen des menschlichen Zusammenlebens, soferne dabei nicht
der der Fall und kann zu Verletzungen tief im Land verwurzelter Einstellungen führen, die aus der besonderen historisch-politischen Lage Kärntens erklärt werden müsse. Ich vertrete die Auffassung, daß dies beachtet werden muß, wenn man sich öffentlich zu Wort meldet, meine aber, daß solche Erklärungen keineswegs die Universität als solche auf die in dieser Weise ausgedrückte Meinung verpflichten dürfen, wie dies vielfach angenommen wird.
Vielmehr herrscht in der Universität ein dem Verlauf der Diskussion angemessenes differenziertes Meinungsbild über die Maßnahmen des Landes Kärnten in der Minderheitenschulfrage. Dieses Bild beruht auf einer Fülle wissenschaftlicher Überlegungen, denen verschiedene
Stališče celovške univerze
die Grundlagen der Demokratie angetastet werden. Die Universität hat sich, seit die Bemühungen des Landes Kärnten, die gemeinsame Schule für slowenischsprachige und deutschsprachige Kinder weiterzuentwickeln, eingesetzt haben, stets für eine besonders fortschrittliche Lösung im Sinne der in einem demokratischen Staat garantierten und zu fördernden Rechte der Staatsbürger verwendet.
Dabei kann es bei Diskussionen, aber auch in der konkreten wissenschaftlichen Auseinandersetzung zu großen Meinungsverschiedenheiten, aber auch dazu kommen, daß die Meinung der Mehrheit und Beschlüsse von Parteien scharf kritisiert und die Gefühle vieler Menschen in diesem Lande verletzt werden können. Dies ist im Rahmen einer engagiert geführten Auseinandersetzung gerade im pluralen Raum einer Universität immer wie-
Methoden und die Vielfalt von Betrachtungsweisen zu eigen sind, wie sie beim wissenschaftlichen Arbeiten üblicherweise angewandt werden, und die nicht notwendig mit der herrschenden öffentlichen Meinung korrespondieren müssen.
Namens der Universität vertrete ich derzeit den Standpunkt, die Klärung der Schulfrage im Parlament abzuwarten. Die Universität wird zweifellos die auf dieser höchsten gesetzgebenden Ebene der Republik Österreich gefundenen Lösungen anerkennen. Unbeschadet dessen wird es die Aufgabe der Pädagogen der Universität sein, solche Lösungen wissenschaftlich beratend zu begleiten und gemeinsam mit den Pädagogen der Schulpraxis für eine bestmögliche Durchführung gesetzlicher Bestimmungen zu sorgen.	Der Rektor,
O. Univ. -Prof. Dr. Günther Hödl,
(Kleine Zeitung, 7. 2. 1988)
„Italija isce rešitev skupno s prizadetimi“
V torek, 2. februarja, so zastopniki avstrijskih narodnih skupnosti, združeni v informacijskem centru na Dunaju, obiskali ambasadorja Italije
Predsednik Informacijskega centra avstrijskih narodnosti, državni poslanec Karel Smolle, je [tidr. poudaril: „To, kar velja za Južne Tirolce, mora veljati tudi za avstrijske narodne skupnosti. V zadevi manjšinskih pravic morajo 2a vse narodne skupnosti veljati 'sta merila. Avstrija bo samo tedaj verodostojna, če je pripravljena podpirati avstrijske narodne skupnosti v istem obsegu kakor Južne Tirolce.“
Ambasador Quoroni je poudaril, da sta fašizem in nemški nacionalizem tudi za italijanske demokratične stranke sovražnika in da se bo Italija nadalje trudila „najti z zastopniki Južnih Tirolcev rešitve v konsenzu“. Podlaga za to mora biti statut o južnotirolski avtonomiji.
Državni poslanec Karel Smolle je nato dejal, da išče Italija — v nasprotju do Avstrije — skupno rešitev s prizadeto narodno skup-
Alessandra Quoronija. Tema pogovora: aktualna vprašanja narodnih skupnosti v Avstriji ter Južnih Tirolcev.
Z leve: dr. Jan Petrik, državni poslanec Karel Smolle, ambasador Quoroni, Demeter Karali, Andreas Szeberenyi in Marjan Pipp
nostjo ter ne z njenimi deklariranimi nasprotniki, kakor so to npr. neofašisti.
Tajnik informacijskega centra in član predsedstva NSKS Marjan Pipp pa je poudaril, da je treba nujno skleniti globalno zaščito za Slovence v Italiji. Quoroni je k temu dejal, da namerava italijanska država postati iniciativna v zadevi beneških Slovencev ter njihove kulture. Nadalje je povedal, da Italija ne bo izvedla preštevanja slovenske narodne skupnosti.
Ambasador Quoroni je tudi izjavil, da se bo pri pristojnih avstrijskih mestih zavzel za želje avstrijskih narodnih skupnosti ter da bo posamezne informacije o njih posredoval italijanski vladi.
Poleg Karla Smolleta in Marjana Pippa so se udeležili srečanja z italijanskim ambasadorjem še Demeter Karali (za gradiščanske in dunajske Hrvate), dr. Jan Petrik (Čehi in Slovaki) in Andreas Szeberenyi (gradiščanski Madžari).
Gospodarstvo
Pisma bralcev
Dan gozdarstva v Železni KapiF
Kaj vsebuje novela zakona o gozdarstvu
V petek, 22. 1. 1988, je bil v Železni Kapli pri Kolerju dan gozdarstva. Da gozdarstvo ni tako enostavno, temveč kompleksno vprašanje, je v predavanju nakazal dr. Or sini Rosenberg. Dr. Or-sini Rosenberg je predaval o noveli zakona o gozdarstvu. Konec leta 1988 bo začela veljati nova ureditev obdavčenja gozdne površine (Einheitswert). Merila so že izdelana, marca pa bodo začeli nadzorovati prirastek pri drevesih in kakovost zemljišč.
Upoštevali bodo tudi znižan prirastek, ki ga povzroča onesnaženje zraka na južnem Koroškem v okolici Slovenjega Plajberka, Celovca, Železne Kaple oz. v krajih, kjer je škoda že očividna. Vendar: vsak lastnik mora sam dokazati, da je gozd poškodovan. Ker mora nositi stroške za testiranje vsak kmet sam, se splača to šele pri 100 ha, teh pa ima le 4% lastnikov. Obstaja tudi nevarnost, da bodo v primeru, da kmet pri zadnji kontroli ni navedel točnih podatkov, zvišali dajatve.
Hlodovina (Nadelschnittholz) je imela leta 1987 slabo ceno in se le-ta v letu 1988 tudi ne bo zboljšala. To pa zato, ker preveč hlodovine uvažamo. Za Koroško kot ek-sporter veljajo druga merila. Za rezano robo je italijanski trg najvažnejši, izvoz v Italijo znaša 90%. Drugi partnerji so še: Švica, Anglija in Bližnji Vzhod (leta 1987 14%). Avstrija pa uvaža rezano robo predvsem iz Češke (1987/427. 000 m3), iz Zvezne republike Nem-
čije in Švedske. Vsega skupaj 591.000 m3.
Cena desk bo leta 1988 ostala na zdajšnjem visokem nivoju. Vprašljivo je le, kako se bo vrednost dolarja spremenila, ostati pa mora tudi konjunktura na istem nivoju.
Do oktobra 1987 je bila cena lesa za predelavo v celulozo nad šil. 580 do 605,—. Od oktobra naprej pa ni več dogovora z industrijo in tako je cena padla na šil. 560,— na kubični meter (Festmeterpreis). Položaj je tudi zato težek, ker tovarna Magdalen ne kupuje več lesa in imajo druge tovarne že polna skladišča.
Še nekaj besed o vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS). Po mnenju predavatelja se položaj kmetov ne bo bistveno spremenil. V lesni trgovini veljajo že zdaj drugi pogoji kakor npr. pri izvozu žita in živine. Tako enostavno ne bo preživeti v Evropski skupnosti.
Za smučarje, ki ljubijo globok
Zasedanje Koroške ob-činske zveze Velikovec
Pred kratkim je zasedal okrajni odbor Koroške občinske zveze Velikovec na sedežu velikovškega okrajnega glavarstva.
Predsednik okrajnega odbora globaški župan Albert Sadjak je poleg številnih županov in podžupanov pozdravil tudi lepo število vodij občinskih uradov in frakcijskih voditeljev. V prvem delu je predaval dv. sv. dr. Krauland o temi: obdavčenje prejemkov občinskih mandatarjev. Predavanje je bilo namenjeno predvsem zaposlenim v občinski politiki. Predavatelj je na razumljiv način razložil dokaj zamotano tematiko odbitnih zneskov (Absatzbetrag) od davčne osnove in obdavčenja prejemkov komunalnih politikov.
Posebej pa je še razložil spremembe, ki so veljavne od 1. januarja naprej. Marsikateri komunalni delavec se zaradi kompliciranega postopka do sedaj rajši s tem ni ukvarjal. Kakor je predava-
telj nakazal, pa se le splača voditi točne zapiske in hraniti potrdila o izdatkih. Važno je tudi vodenje vozniške knjige.
V drugem delu zasedanja je predaval dr. Lagger, župan na Bla-togradu, o aktualnostih v komunalni politiki. Obravnaval je obdavčenje počitniških stanovanj in drugih naprav, ki niso nujno življenjsko potrebne. Posebej je še omenil, da dohodki iz kmetijstva in gozdarstva ne padejo pod predpise o turistični dajatvi, ker so le-ti pavšaiirani.
Po obeh predavanjih se je razvila živahna diskusija.
Okrajnega zasedanja so se udeležili tudi predsednik KSOO Fric Kumer, globaški podžupan Janez Hudi in odbornik EL Pliberk Andrej Wakounig.
sneg, novi zakon o gozdarstvu ne prinaša kaj dobrega. V pasu 500 m na obeh straneh vlečnice (ali 30 minut hoje) je prepovedano smučanje v gozdu. Po gozdnih cestah je prepovedan tudi tek na smučeh v večjih skupinah. Posameznik pa lahko gazi po celem gozdu, če lastnik to dovoli. Nabiranje gob in drugih gozdnih sadežev je omejeno na 2 kg na osebo in dan. Kdo bo vse to kontroliral, še ni domenjeno.
Po novi ureditvi so upoštevani tudi nasadi, ki so namenjeni za pridobivanje energije in jih v teku 10 let nismo deklarirali kot gozd. Te površine je možno — brez dovoljenja — skrčiti v dobi 30 let. Kot gozd šteje parcela z najmanj 1000 m2 in 10 m širine.
Ni treba biti strokovnjak, da ne bi opazili, da je gozd bolan. Poglejmo si prirastek zadnjih 20 let in ugotovili bomo, da je nazadoval za najmanj 50% v primerjavi s prejšnjim. Močno so ogrožena iglasta drevesa, simptome krepkega propadanja kažejo tudi listnata. Treba bo uvesti katalizatorje pri vseh avtomobilih, čiščenje odpadkov industrije in tudi prepovedati goriva, ki vsebujejo preveč škodljivih snovi.
To so bile glavne točke predavanja. V diskusiji pa so kmetje izrekli svojo veliko zaskrbljenost, kakšna bo prihodnost. Morda bi bila rešitev za kmete v tem, da bi se združili v lesno zadrugo — in tako zagotovili boljše cene, zanesljiv odkup in seveda tudi kvaliteto lesa.
Marko Trampusch
Bilo je pred nekaj dnevi na Djekšah. V gostilni pri Krčmarju je imela dješka SPÖ svoj letni občni zbor. Kot gost ter visoki predstavnik dežele je govoril deželni svetnik Rauscher.
„Dazu haben wir ,Nein‘ gesagt...“
Diskusija je tekla o raznih aktualnih problemih, predvsem pa o delovnih mestih.'
Tako je neki domačin vstal in vprašal deželnega svetnika Rauscher ja: „Drži to, da moraš v tovarni Obir znati slovensko, če hočeš, da te tam namestijo?"
Odgovor Rauscherja je bil kratek, a zato tem bolj jasen: „Ja, das war einmal. Wir aber haben dazu Nein gesagt.“
(„Drži, tako je bilo prej. Mi pa smo k temu rekli: Ne!“).
V zadnjih tednih je moralo 28 deloje' malcev tovarne akumulatorjev Jungfer na Bistrici v Rožu zapustiti svoje delovno mesto. Dr. Jungfer je odpovedal delovno razmerje ljudem tako v produkciji kakor tudi v upravi. Pozanimali smo se, kje so vzroki za te odpovedi — in kakor zgleda, je vsa zadevščina precej tena.
Tovarfi Jungfer na Bistricv škripcih?!
(Ali pa sflo pritisk na koroško
Pripravila Heidi Stingler
deželno vlado?)
rreuöeuniK
ÖVCIC*
uureuneya ______
Maier je v pogovoru z Našim tednikom utemeljil odpoved delovnih mest z argumentacijo, da ni dovolj dela. Drugi pa zopet pravijo, da tovarna dr. Jungferja očitno hoče z odpovedjo delovnih mest pritiskati na koroško deželno vlado, ki je tovarni predpisala določene ukrepe v smislu varstva okolja, le-ti pa za tovarno seveda pomenijo veliko finančno obremenitev.
Na trditev predsednika obratnega sveta Maierja, da v tovarni dr-Jungferja ni dovolj dela, reagirajo delojemalci začudeno. Kajti delavci, katerim je dr. Jungfer odpovedal službo, pravijo, da jih vodstvo tovarne dnevno naproša, da bi delali nadure. Tako v produkciji ih menda tudi v upravi položaj ni drugačen; tam je morala neka sekretarka, ki že okrog 20 let dela 'i tovarni, prav tako zapustiti svoje delovno mesto.
4 Marsikateri delojemalec pa tudi '°ži, da ga je tovarna poslala do-^ov, tik preden bi moral dobiti Ocipravnino. Kakor trdi Maier, so Oclnosi med obratnim svetom in Poslovodstvom najboljši. Manj do-Iri Pa so očitno odnosi med delojemalci in njihovimi zastopniki v Pralnem svetu, kajti o odpovedi Pžbe delavci zvejo po pošti in ne d svojih izvoljenih zastopnikov. Nadalje je Maier dejal, da je to-arna akumulatorjev pred približ-10 tremi leti nastavila okrog 50 Iddi, ker je imela sanacijska dela. anes pa tovarna teh ljudi eno-avno ne potrebuje več. Kakor že voHisano: d°slei ie dobilo odpo-, d 28 ljudi in bati se je, da jim °do sledili še drugi.
Delavci tovarne sumijo, da hoče T Jungfer v bodoče z akumula-rJi bolj trgovati in jih manj pro-^Pcirati na Bistrici.
Druga možnost pa je ta: hoče n9fer z odpovedmi delovnih
mest pritiskati na koroško deželno vlado, ker mu predpisuje določene ukrepe v smislu varstva okolja?
Kakor smo na tajništvu deželnega svetnika Rauscherja zvedeli, je vodstvo tovarne že ukrepalo proti onesnažbi zraka. Odprto pa je še vprašanje, kako bo dr. Jungfer rešil vprašanje onesnažene vode. V tej zvezi je koroški deželni vladi predložil koncept, o katerem bodo odgovorni odločali v prihodnjih tednih.
Verjetno si bomo o konkretnih vzrokih za odpuščanje ljudi na jasnem šele po tej odločitvi koroške deželne vlade. Seveda pa ostane odprto vprašanje: koliko ljudi bo še moralo zapustiti svoje delovno mesto v tovarni Jungfer, preden bodo na deželni vladi sklenili dokončno odločitev deželne vlade?
PISMA BRALCEV
„Kärntner Krone“
ich habe die „Kärntner Krone“ seit zwei Jahren abonniert, in der Hoffnung, sie werden sich von den anderen Kärntner Tageszeitungen wohltuend unterscheiden. Damit meine ich vor allem die Berichterstattung über das Volksgruppenproblem.
Nun muß ich mit großem Bedauern erkennen, wie sehr ich mich geirrt habe. Die „Kärntner Krone“ führt — besonders in letzter Zeit — eine regelrechte Hetzkampagne gegen uns Kärntner Slowenen sowie gegen jene deutschsprachigen Landesbürger, welchen ein friedliches Zusammenleben der beiden Volksgruppen ein ehrliches Anliegen ist.
Vor allem Euer „Stichling“ Gerhard Stichauner bedient sich einer agressiven Sprache, die mich als Kärntner Slowenen nur mit Schmerz erfüllen kann.
Ich will diese Schreibweise mit meinem Abonnement nicht mehr unterstützen.
Daher kündige ich die „Kärntner Krone“ ab sofort.
Jozej Blažej, Letina/Lettenstätten
S tem pismom, ki sem ga poslal „celovški“ in „dunajski Kronenzeitung“, hočem javno protestirati proti napadom „Kronenzeitung“ na našo narodno skupnost. Časopis, ki tako napada našo narodno skupnost, ne zasluži (finančne) podpore od nobenega Slovenca.
J. B.
Spoštovano uredništvo,
večkrat sem Vam že hotel pisati, da bi bilo prav, če bi v Našem tedniku objavljali tudi druge zanimive informacije in ne samo političnih, športnih ali... Prej sem v „Našem tedniku — Kroniki“ npr. večkrat bral zanimive nasvete. „Naš tednik“ takih reči v zadnjih letih ni več objavljal — zato je bil skrajni čas, da ste uvedli „Tednikov magazin“.	Jožef Perne
Klanče pri Galiciji
Katoliška mladina proti ločevanju
Katoliška mladina z zaskrbljenostjo spremlja razvoj pogajanj zastopnikov osrednjih organizacij na Dunaju. Vsako pogajanje glede ločitvenega števila pomeni ločitev po jezikovnih kriterijih. Baza pa vsako ločitev jasno odklanja. Mnenja smo, da je šolsko vprašanje pedagoški problem in kot takšen spada v kompetenčno območje strokovnjakov. Katoliška mladina zahteva, da se delo v strokovni komisiji na zvezni ravni nadaljuje in da se na podlagi teh rezultatov sklene zakon o novi šolski ureditvi.
Katoliška mladina, Celovec
Kako je pravzaprav z „ritjo“ v koroški literaturi?
V predbožičnih dneh sem v Št. Primožu gledala z velikim zanimanjem Drabosnjakovo Pastirsko igro kakor tudi Mikiovo Zato ’87 poleti v Svatnah. Obe predstavi sta mi ugajali. Pastirska igra je po vsebini in po jeziku takšna, kakršno si predstavljamo kmečki ljudje, ki še poznamo Sveto pismo in govorimo po domače, ne da bi olepševali nekatere besede, kakor sta „rit“ aii „kurba", in ju imenovali „zadnjica“ in „vlačuga“, „pocestnica". Če so naši otroci v vasi „strucani" in jim mati popusti, pravi: „Tu imaš, da ti ne bo rit na Pecu ušva!“ — ne pa zadnjica.
No, in tam v cerkvi pri Pastirski igri sem naštela, če se ne motim, kar tri riti in dve kurbi, se pa zelo čudim, da se še do danes ni vzdignil noben prah zategadel kakor se je zaradi Messnerjeve pesmi, ki pravi, da Miklova Zala nosi dolgi zlati kiti častitljivo dol do riti. Rada bi vprašala gospoda dr. Reginalda Vospernika, zakaj da se zdaj ne razburja, ko vendar Drabosnjakov bi rt celo Mater božjo s kurbo zmerja. Zelo bom pomirjena, če mi on ali pa kateri naših gospodov župnikov, morda gospod Zaletel, razloži, v čem je razlika med eno in drugo ritjo, zakaj se dvojna mera rabi. Kakor sem brala, je več ko sto župnikov Pastirsko igro gledalo, pa se nobeden ni pritožil, še g. škof ne, ki jo je tudi z zanimanjem gledal. Jaz kot preprosta kmetica, brez šolske izobrazbe v literaturi, bi to rada razvozlala. — S spoštovanjem
Marija Kuežnik, Dob
Nismo sami
20. januarja sem predaval na Pl (pedagoški institut) v 21. dunajskem okraju o aktualni šolski problematiki na Koroškem. Predstavil sem dunajskim učiteljem „koroški pedagoški model" in jim tolmačil dejansko ozadje. Mnogi iz tega vidika sploh niso poznali dežele Koroške in so se z veliko vnemo udeležili živahne diskusije.
Na koncu pa je dejansko vsem zmanjkalo argumentov za uresničitev ločitvenega modela. Ogorčenje in začudenje je bilo veliko. Obljubili so nam podporo v boju za naše pravice in da se bodo v prihodnosti še posebno zanimali za probleme koroških Slovencev. Spet enkrat so nam pravi avstrijski demokrati pokazali, da nismo sami.
S slovenskimi pozdravi
Marijan Pandel, Dunaj
Rož, Podjuna, Zilja
Zbor „Kralj Matjaž“ predstavil svojo kaseto
V soboto, 30. januarja, je MoPz „Kralj Matjaž“ v okviru zelo posrečenega koncerta „uradno“ predstavil svojo prvo kaseto „Tam kjer se čuje z gaja“. Razume se, da so na tem koncertu sodelovale vse tiste skupine, ki so posnete na kaseti, to so: MoPz „Kralj Matjaž“, Trio Libuče in družina Li pusch. Da je bil koncert pa še bolj privlačen, je prireditelj kot gosta povabil še mladinski zbor „Mlada Podjuna“.
Predsednik zbora „Kralj Matjaž“ dr. Matevž Grilc je uvodoma pozdravil ogromno množico poslušalcev, čestital zboru k uspešni kaseti in zaželel nastopajočim veliko uspeha. Da je prišlo do realizacije kasete, za to imajo največjo zaslugo pevci z dirigentom samim, poleg njih pa tudi slovenski oddelek avstrijskega radia, KKZ in Mohorjeva založba.
Kar dvakrat se je moško postavil moški zbor kralja Matjaža, katerega vodi Hanes Košutnig. Prvič zaradi odličnega moškega glasu, drugič pa zaradi novih „gvantov“, v katerih so se prvič predstavili javnosti.
S poskočnimi vižami je Trio Libuče nadaljeval koncert, tako da je marsikateremu zadišalo po plesu. Za Matjaževimi moškimi glasovi so se lepo ujemali nežni gla-
sovi „Mlade Podjune“, ki jo skrbno vodi Mira Zdouc. S himno Kralju Matjažu so še posebej navdušili poslušalce. Otroški zbor pa je priklical na oder samega kralja Matjaža, ki je navzočim takole spregovoril: Vstanite dragi moji vojaki, že vse predolgo smo spali, združimo se, skupno se hočemo boriti za naš obstoj, skupno braniti naš narod, našo prelepo slovensko besedo, ki nikdar in nikoli ne sme zamreti med nami.
Na koncu pa je nastopila družina Lipusch iz Strpne vasi, seveda pod vodstvom njenega očeta Bertlna. Mladi Norbert je tako za-žvrgolel, da so morali pesem „Lepa Podjuna“ kar ponoviti.
In ko smo šli domov, smo si vsi rekli: bil je lep večer, tako za nastopajoče in še zlasti za poslušalce.
Tudi družina Lipusch iz Strpne vasi je navdušila na predstavitvi kasete
„Kralj Matjaž“
Mohorjeva družba obvešča
Prijave za šolsko leto 1988/89 že sprejemamo.
Za dekleta: Slomškov dom, I0.-Oktober-Straße 25, tel. 56 2 82/14
Za fante: Modestov dom, Dr. Richard-Canavalgasse 114, 9020 Klagenfurt/Celovec, tel. 36 6 22 Oba domova sprejemata učenke ali učence vseh srednjeizo-braževalnih smeri, vajenke/ce in študent(k)e.
Sodobno opremljena domova dajeta hkrati podlago za narodno zavedno in krščansko usmerjeno življenje.
Hodiški ples lepo uspel
V soboto, 23. januarja, je imelo tudi naše prosvetno društvo „Zvezda“ svojo pustno prireditev. Bila je, prvič, pri Svetiju v Plešerki, za zabavo in ples je igral ansambel Vita Muženiča iz Ljubljane.
Dvorano pri Svetiju je bila nabito polna — prišlo je nad 300 ljudi, mdr. nekaj občinskih odbornikov večinskih strank z
rednjih organizacij pa sta bila navzoča podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank ter predsednik SPZ Tomaž Ogris. Seveda pa bi radi pozdravili še kakega drugega predstavnika naših centralnih organizacij.
Poleg plesa sta bila na sporedu še žrebanje vstopnic in srečolov. Vsem zmagovalcem po tej poti iskreno čestitamo,
županom Gottfriedom Schof-neggerjem na čelu. In kar nas Hodišane posebno veseli: prišlo je na naš ples tudi več mladincev iz Podjune. Od os-
ševilnim darovalcem pa se prisrčno zahvaljujemo za lepe nagrade.
Sicer pa na svidenje na naslednji prireditvi „Zvezde“!
TOVARNA CELULOZE DRUŽBA z o.j. ZELLSTOFFABRIK Ges.m.b.H.
A-9133 Miklauzhof — Miklavčevo Telefon: 0 42 38/504-0
Obir
Za takojšen nastop službe iščemo
KNJIGOVODJO
s prakso (knjigovodstvo do bilance) in z znanjem elektronske obdelave podatkov (EDV). Zaželjeno znanje slovenščine. Prosimo za pismeno prošnjo.
Posojilrfica-Bank Pliberk razpisuje
mesto sekretarke.
Pogoji: zaključena trgovska šola ali poklicna šola,
znanje strojepisja in obvladanje obeh deželnih jezikov.
Interesentke naj se javijo pismeno pri Posojilnici Pliberk in priložijo zadnje spričevalo in življenjepis. Plača po dogovoru.
/H1te
vi» O 'm pUi
Rož, Podjuna, Zilja
Djekše: Poslovili smo se od Pokojčnikovega očeta
Prejšnji torek, na svečnico, smo pri nas na Djekšah pospremili k zadnjemu počitku Antona Opriesniga, pd. Pokojčnikovega očeta.
Rajni, ki je doživel lepo starost — umrl je v 80. letu svojega življenja — je bil več let občinski odbornik ter poveljnik domačega gasilskega društva. Bil pa je tudi dolgoletni bralec Našega tednika in Mohorjevih
knpg ter še predvsem navdušen cerkveni pevec.
Pogrebne obrede je opravil domači župnik Janez Markitz. V slovo pa so mu zapeli domači cerkveni pevci — mdr. pretresljivo slovensko žalostinko: „Ko zarja zlati nam gore“.
Naj se Pokojčnikov oče v miru spočijejo v domači zemlji.
Vsem prizadetim ožjim in daljnim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
ČESTITAMO
Te dni je izpolnila Marija Brandstätter iz Zgornjega Doba ob Baškem jezeru svojo 80-letnico. Naš tednik iskreno čestita.
' *
V	Podkraju pri Pliberku praznuje Marjeta Boročnik svoj 65. rojstni dan. Naš tednik ji iskreno čestita in ji želi vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova.
*
Svoj 84. rojstni dan praznuje Matilda Schellander z Bistrice pri Št. Jakobu. Ju-bilantki želimo vse najboljše in ji kličemo na mnoga leta.
*
V	Selah je praznovala svojo 70-letnico Loni Užnik, pd. Hajnžičeva Loni. Želimo
ji vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova.
*
Svoj 82. rojstni dan praznuje Franc Osojnik iz Lepene. Jubilantu iskreno čestitamo.
*
Petdesetletnico skupnega življenja praznujeta Marija in Simon Kogelnik iz Štebna pri Globasnici. Naš tednik jima k temu jubileju iskreno čestita in jima želi še mnogo srečnih skupnih let.
*
Antonija Reichmann iz Želuč je pred kratkim praznovala svojo 65-letnico. Za njen osebni praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu njene družine.
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
VPISOVANJE DEKLET IN FANTOV
v 1. razred 3-letne strokovne šole za gospodarske poklice in v 1-letno gospodinjsko šolo
od 8. do 29. februarja 1988.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni.
Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 29. februarja 1988.
Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu 04253/343.	1
POGOJ ZA SPREJEM v oba tipa je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 8. julija 1988.
Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Vodstvo šole
Ob 60-letnici in slovesu Franca Rehsmanna
Mohorjeva tiskarna je zgubila človeka, ki je postal za svojo firmo in sodelavce že zdaj legenda: na začetku tega leta je šel v zasluženi pokoj Franc Rehsmann, prejšnji petek pa je praznoval tudi svojo 60-letnico.
Franc Rehsmann v krogu svojih (bivših) sodelavcev
Naši bralci so že večkrat brali o velikih zaslugah, ki jih ima Franc Rehsmann za Mohorjevo tiskarno. On je bil tisti, s katerim je prelat dr. Hornböck natisnil prvo Mohorjevo knjigo po vojni. On pa je bil tudi tisti, v katerem so imeli nešteti sodelavci tiskarne (pa tudi uredniki Našega tednika) morda včasih strogega, a predvsem vedno dobrega kolega, prijatelja, očeta.
Sedaj ga bomo zelo pogrešali. Manjkal nam bo v Mohorjevi hiši kot človek, ki ni samo živel ter trpel za firmo, temveč za katerega je bila Mohorjeva več kakor industrijsko podjetje. Zanj je bila Mohorjeva zlasti skupnost. Zanjo je
bil slavljenec vedno aktiven, bil je njen resnični služabnik in pomočnik.
Prejšnji petek so mu sodelavci Mohorjeve, za katere je govoril Lado Hajnžič, (skupno z uredniki Našega tednika in Nedelje) iskreno čestitali k življenjskemu jubileju in se mu zahvalili za vso dobroto, ki so jo prejeli od njega.
Naj mu na tem mestu še enkrat izrečemo naše iskrene čestitke, povezane z željo, da bi zdrav in zadovoljen užival svoj zasluženi pokoj.
In da bi nas še večkrat obiskal; tako bomo njegovo slovo od Mohorjeve vsaj nekoliko lažje preboleli.
-kuj-
Žičnica na Svate Višarje spet vozi
Slovenski frančiškani, ki oskrbujejo znamenito Marijino božjo pot na Svetih Višarjah, so nam sporočili, da od božiča redno vozi prenovljena višarska žičnica.
Letos pa računajo, da bo s kratko prekinitvijo nekje po veliki noči (zaradi popravil in preizkusov) obratovala vse leto. Kaže, da bo letos dostop na Svete Višarje lažji. Pri prejšnji žičnici, ki je imela dve gondoli, je bilo mogoče v eni uri prepeljati na vrh do tri avtobu-
se romarjev. Sedanja žičnica jih lahko v istem času prepelje kar 800, se pravi šestnajst avtobusov, čeprav jih gre v vsako kabino le po šest. Pač pa na novo žičnico ne bodo mogli invalidi na vozičkih ali z opornicami. Cene so približno izenačene z drugimi tovrstnimi prevozi v Italiji: 10 tisoč lir na osebo za povratno karto. Romarske skupine dobijo popust.
Vodstvo višarskega svetišča lepo vabi romarje predvsem tudi iz Koroške. Hkrati pa sporoča, da lahko vse informacije dobite na naslovu: Rettore del Santuario di Monte Lussari, Via Valcanale 79, 33010 Camporosso in Valcanale, Italija, telefon 99/39/428/63-006.
Reportaža
STRAN q Torek,
_________O 9. februarja 1988
STRAN q Torek,
v7 9. februarja 1988
Dve simpatični pevki gimnazijskega zbora
Mešani pevski zbor „Danica“ — vodi Hanzi Kežar.
Brata Roman in Marjan Verdel (z desne)
Ob 80-letnici
BüJitokllMKtt
socialne
I zveze za Koroško“:
ZgodArinsIti trenutek za KKZiSPZ
Enotnost je bila prisotna ob rojstvu osrednje kulturne organizacije, enotnost naj bi prevladovala tudi danes med Slovenci, med društvi, med kulturnimi organizacijami, kljub različnim nazorom in gledanjem, sta poudarila oba govornika. (Izvlečke iz obeh govorov prinašamo na posebnem mestu.)
V povezavi sta Sonja Wakounig in Miha Vrbinc prikazala odlomke iz zgodovine osrednje kulturne ustanove. Med drugim sta povedala:
3. julija leta 1907 je dr. Lambert Ehrlich naznanil deželni vladi naslednje:
„Podpisani namerava ustanoviti društvo z imenom „Slovensko krščansko-sociaina zveza za Koroško“ s sedežem v Celovcu. Naznanja to prilagaje zakonito zahtevanih petero izvodov pravil ter prosi, da se to naznanilo blagovoli vzeti v vednost.“ Prvi občni zbor socialne zveze se je vršil 2. januarja leta 1908. Novoustanovljeno društvo si je naložilo naslednje naloge:
•	društva naj prirejajo poučna predavanja, tečaje, gledališke igre, zabavne shode in veselice;
•	oskrbuje društvom govornike in govornikom potrebne knjige, ter ustanavlja in podpira knjižnice;
•	ustanavlja društvene domove;
•	naša izobraževalna društva pa
Slavnostna priredite^Z in SPZ ob letošnjem slovenskem kulturnem toniku je bila posvečena 80-letnici ustanovitve Slovensko krščanskosocialne zveze za Korio Prireditev je bila v sredo, 3. februarja, vf Zvezne gimnazije za Slovence, predsedniks^h osrednjih kulturnih organizacij — dr. Jank’przer in Tomi Ogris — ' pa sta še posebno pouMa, da je to zgodovinski trenutek: saj sta obe ošjnji kulturni organizaciji prvič praznovali obletni1 - S/o vensko krščanskosocialne zveze“ skuprt
Piše: Jože Perc Slike: Miha Dol
imajo namen buditi versko in narodno zavest med društveniki.
Soustanovitelj takole oriše naloge izobraževalnih društev: Izobraževalna društva imajo na Koro-škem_ veliko hujše naloge kakor na Štajerskem, na Kranjskem. Zemlja, v katero mora sejati izobraževalno društvo seme domovinske ljubezni, je že pokvarjena. Že v šoli je zasejal naš sovražnik ljulko nemškutarije v nedolžna
človeška srca. To je treba najprej iztrebiti, kar je silno težavno.
Slavnostni glasbeni okvir so tej prireditvi dali pevci mešanega pevskega zbora in vokalni ansambel „Danica“ iz Št. Primoža, ansambel „Drava“ iz Borovelj in mešani mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence. S svojimi pesmimi v narečju pa je ansambel „Drava“ še posebej navdušil številno publiko.
Navzočih je bilo tudi več častnih gostov — mdr. predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, ravnatelj dr. Reginald Vospernik ter generalni konzul Borut Miklavčič.
„Ni potrebe, da bi zaradi enotnosti poenotili svoja pfiričanja“
Slovesni trenutek, ki ga doživljamo, zvablja, da bi zaprti oči pred sedanjostjo, da bi zbežali v „našo slavno zgodovino“.( ■..) Ne bomo bežali v preteklost, čeprav se iz nje učimo. Učimo se tudi, da bi bila slava naše zgodovine mnogokdaj veiičastnejša, če bi jo spremljala enotnost!
Nemoč, socialna, politična, gospodarska in kulturna utesnjenost nas rinejo, da se vse prevečkrat zaletavamo drug ob drugega. V preteklosti in današnji dan! Nasprotnik nas zna stisniti, da smo hudi, in dostikrat ne vemo, zakaj. Vedno znova se tudi najde kdo, ki si domišlja, da je poklican soditi, kdo od nas je boljši, kdo slabši Slovenec. Je to tisti, ki se zadovolji z oddanim glasom za narodno stranko, ali z neko akcijsko enotnostjo, s pametnimi nastopi na zborovanjih in sestankih ali z obiskom slovenske maše, in meni, da je samo tako treba braniti narodno in narodovo kulturo? Mnogi so se od nas oddaljili tudi zaradi tega, ker smo jim dali čutiti, da niso dovolj dobri za našo skupnost. Ivan Cankar bi rekel: Tako sta se začela razhajati ljudstvo in narod.
Ostanimo Slovenci, vseeno, ali levo ali desni, ali pobožni ali brezbrižni, ali borbeni ali krotki, ali napadalni ati spravni! Nikjer ni potrebe, da
bi zaradi enotnosti poenotili svoja prepričanja in mnenja. Nihče naj ne bo prisiljen, da zaradi enotnosti postane neko politično one, nek ideološki neutrum. Biti pa moramo sposobni za pogovor. (. ..)
Zvestoba do nas samih in verodostojnost do drugih pa nam narekujeta tole: Slovenec govori po domače, slovensko, predvsem v družini, z otroki, s sorodniki, sosedi, prijatelji, sodelavci. Še tako ognjevita narodno-poiitična zavest ne bo zadostovala, če ne bo združena z zdravo jezikovno zavestjo. Ta nam šele da čutiti, da smo Slovenci člani sicer malega, a kulturnega naroda, v veliki družini slovanskih ljudstev.
Ohranitev slovenske besede je tudi prva in glavna skrb mnogih dobrih ljudi, ki se družijo v slovenskih prosvetnih in kulturnih društvih. Vi dobri ljudje, ki po svoje doprinašate žrtve in odpovedi in se hkrati veselite ob sodelovanju v pevskih zborih, v igralskih skupinah, v krožkih, v društvenih odborih, na sestankih in zborovanjih in tudi v pogovorih s sosedi in znanci, ste tisti, ki ste dosegli, da v mnogih vaseh naše koroške dežele slovenska pesem ni utihnila, slovenska beseda ni zamrla. Iz tege črpa naša skupnost tudi danes.
Predsednik SPZ Tomaž Ogris
Ko so pred 80-imi leti snovali prvo strešno organizacijo naših delno že obstoječih izobraževalnih društev, so ji dali ime Krščansko-sociaina zveza. Nad tem atributom se ne bomo čudili, saj so bili v tistem času naši narodni voditelji in kulturni organizatorji skoraj izključno duhovniki in ljudstvo v nediferencirani kmečki družbi je bilo hvaležno za duhovno hrano, ki jo je sprejemalo v domačem jeziku. In kako napredni so bili hkrati ustanovitelji zveze! Saj so jo imenovali socialno, torej v osnovnem pomenu združevalno, kot tisti faktor, ki ljudi povezuje, ki jih vzgaja k zavesti, da predstavljajo skupnost in jih zadolžuje, da to skupnost zavestno gojijo in ohranjajo.
Po vojni je začetna evforija v konfrontaciji z dejanskimi razmerami kmalu splahnela. In če to z današnjega vidika gledamo z zadoščenjem ali z žalostjo, dejstvo je, da so svetovnonazorske razmere vodile v organizacijsko dvojnost, ki jo moramo vzeti na znanje kot danost in kot izraz naših idejnih struktur. In če tudi morda
Govor dr. Janka Zerzerja na slavnostni prireditvi KKZ in SPZ ob 80-letnici u-stanovitve osrednje kulturne organizacije na Koroškem.
svojo narodno verodostojnost.“
Žalibog vedno spet opažamo, da to svarilo ni zaman, da tudi rojaki, ki se imajo za zavedne ude narodnega telesa, iz katerih koli razlogov — to je res lahko bolj subtilen ali pa kar nesramen pritisk večinske družbe, je pa lahko tudi brezbrižnost in udobnost — prepuščajo skrb za materinščino tujim dejavnikom kakor so otroški vrtci ali pa šola. Delegiranje odgovornosti pa, kakor vemo iz izkušenj, še nikoli ni bilo nadomestilo za lastne napore. Zavedati se moramo, da bomo dosegli le toliko, kakor bomo znali sami ustvariti. Samopomoč je še vedno najboljše sredstvo za ohranitev naše narodne zavesti in ko bomo izgubili pripravljenost, po potrebi tudi z žrtvami doprinesti svoj delež k lastnemu obstoju, se bo raznarodovalni proces še bolj dramatično zaostril.
Ko so naši predniki ob začetku stoletja ustanavljali krajevna društva in strešno organizacijo in ko so jo po drugi vojni obnavljali oz. na novo ustanavljali, niso spraševali,
„Prakticirati toleranco tudi v lastnih medsebojnih odnosih“
ni več novo, kar tu izpovem: naš problem ni obstoj dveh kulturnih central, saj smo se morali ravno tako spoprijazniti z dvojnim političnim zastopstvom, naš problem je le ta, kako ti dve centrali med seboj izhajata. In če tu iz večletnih izkušenj povem, da še nikoli nista tako harmonirali kakor zdaj, je to ob priložnosti 80-letnice ugotovitev, ki gotovo ne razveseljuje le tistih prosve-tašev v naših društvih, ki trpijo ob vsaki razprtiji v lastnih vrstah, temveč tudi tisti, ki so se leta dolgo trudili za take vzajemne odnose. Zunanji izraz v veliki meri neobremenjenih razmer je dejstvo, da danes ob slovenskem kulturnem prazniku lahko skupaj obhajamo obletnico osrednje kulturne ustanove, ki sta ji obe centrali zadolženi: ena kot pravni naslednik, druga pa kot idejni dedič.
Obhajanje obletnic zgolj kot izraz nostalgije ne bi imelo dosti smisla. Vprašati se moramo, kaj nam danes še pove naša preteklost, katere aktualne nauke lahko razberemo iz dela naših prednikov. Teh pa je še koliko! Danes, ko šolska diskusija delno že hromi naše ostale dejavnosti, se je treba zavedati, da so bila ustanovljena izobraževalna društva v času, ko je šolstvo služilo v glavnem ponemčevanju naših otrok, kot žarišča narodnostne in jezikovne omike. In to nalogo so izpolnjevala s takim uspehom, da se danes sprašujemo, kako je to bilo možno. Društvene knjižnice in igralski nastopi so mnogim več ko na-
domestilo za pomanjkljivo šolsko izobrazbo v materinščini. V nekaterih krajih so celo uvedli t. i. nedeljske šole, torej prostovoljen pouk materinščine poleg obvezne šole in s tem dokazali, da si koroški Slovenci tudi sami znamo pomagati, če je volja tu.
Čeprav mi bo morda kdo očital, da se ponavljam, pa nočem zamolčati svojega trdnega prepričanja, da ob vsej važnosti, ki jo ima za naš razvoj dobro urejeno dvojezično šolstvo, ne smemo pozabiti tistega fundamenta, na katerem šola šele lahko gradi, to je družinski jezik in pravi odnos do njega. Naj v tej zvezi citiram vsak čas veljavne besede, ki jih je k tej problematiki zapisal moj prednik v Krščanski kulturni zvezi ob 70-letnici Krščanskosocialne zveze:
„Kakor vsaka, se tudi kulturna dejavnost začne v osnovni celici človeške družbe in narodnega telesa, v družini. Zato je ena poglavitnih nalog kulturnih organizacij vpliv na družino, da naj se v njej ne ustvarja atmosfera lastnega raznarodovanja. Najodličnejši kulturniki so slej ko prej starši, ki posredujejo svojim otrokom sredi germanske poplave svoj domači slovenski jezik, spoštovanje do njega, ljubezen do njega in ponos nanj kot na kulturni jezik enega najbolj pismenih in na področju književnosti naj-plodovitnejših narodov. Naj je kdo kot prosvetar še tako agilen in požrtvovalen, ako zanemarja to svojo fundamentalno kulturno dolžnost, je zapravil
kdo jim bo pomagal pri izgrajevanju in vzdrževanju svojih organizacij, temveč so predpostavljali, da se bo narodna skupnost zavedala svojih dolžnosti, da bo vsak posameznik po svojih močeh soprispeval, da bo zagotovljen obstoj in uspešno delovanje narodnih organizacij. Četudi je neprijetno slišati, bi morali razmišljati o tem, kaj bomo doprinesli k ohranitvi naših dobrin, in ne o tem, kaj nam bo nudil ta ali oni. Idealizem je gradil vse naše ustanove in samo z idealizmom jih bo dolgoročno možno vzdrževati.
Zavedam se, da je vse to morda preveč moraliziranja ob prazniku slovenske kulture, vendar sem to zavestno poudaril na tem mestu, kajti prav mladina, ki ima priložnost obiskovati Slovensko gimnazijo, naj se zaveda, da je idealizem od nekdaj bil in seveda tudi danes je odločilni element našega kulturnega življenja, da se bodo tudi poznejši rodovi zavedali svojih dolžnosti do materine besede in podedovanih duhovnih vrednot.
Skupna prireditev obeh kulturnih central pa naj bi mladim tudi ponazorila, da je kljub različnim pogledom na bistvena vprašanja možno najti skupni imenovalec tam, kjer gre za skupne narodne interese. In če vedno zahtevamo toleranco v odnosu do nas, je samoumevno, da to toleranco tudi dnevno prakticiramo v lastnih medsebojnih odnosih. To bo dokaz naše kulturnosti in nenazadnje sporočilo vseslovenskega kulturnega praznika.
Kultura/Razno
STRAN
10
Sliki: Miha Dol
Slovenski kulturni praznik v Železni Kapli
„Ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak“. Pod tem geslom se je odvijala letošnja Prešernova proslava v Železni Kapli. Pevci MePZSPD „Zarja“ so to Prešernovo pesem zapeli v pozdrav.
Sledil je recital Kokotovih pesmi, ki ga je naštudiral župnik-režiser Poldej Zunder. Kokot se je v svojih pesmih dotaknil problemov nas koroških Slovencev.
Slavnostni govornik domačin dr. Ludvik Karničar pa je sprego-
Št. Lipš
Farna mladina Št. Lipš vabi na pustno prireditev z dvema smešnima prizoroma „Rende-vous II“ in „V regimentni ječi“, ki bo v nedeljo, 14. 2. 1988, ob 9.15 v farni dvorani Št. Lipš.
Gostujejo igralci farne mladine iz Zvabek. Prisrčno vabljeni.
voril o nekulturnosti in kulturnosti nas koroških Slovencev in naših sodeželanov. Poudaril je pomen domače slovenske govorice, ki je najosnovnejša podlaga, da se naučiš pismene slovenščine in tudi nemščine. Vsi tisti, ki svojih otrok ne vzgajajo dvojezično, so sokrivi posiromašenja evropske kulture. Povedal je tudi, da je predvsem zasluga Mohorjeve in drugih podobnih ustanov, da so Slovenci že pred sto leti šteli med najbolj izobražene narode v Evropi.
„Neumnost je večja velesila, kakor so to Rusija in Amerika skupaj,“ tako dr. Karničar. In prav s to neumnostjo smo žal na Koroškem dnevno konfrontirani. Kajti
če kdo trdi, da je dva manj kakor ena, potem je kratko malo neu-men.
„Če bo slovenski narod na Koroškem izginil, potem izključno po lastni krivdi; kajti, če se sam nočeš asimilirati, potem se tudi ne boš, in naj bo pritisk kakršen hoče.“ Tako je zaključil svoj govor dr. Karničar.
Spored je nadaljeval Obirski
ženski oktet, ki je z ubrano pesmijo navdušil poslušalce. Višek večera pa je bil nesporno nastop Okteta Suha, ki je s pesmimi v priredbi Bertija Logarja dokazal svojo visoko kvaliteto. Prav ta vokalni ansambel je dokazal, da tudi mi koroški Slovenci zmoremo s trdim delom in požrtvovalnostjo doseči izredno visoko kulturno ra-
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in poslovodeči tajnik Hubert Mikel Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Narodni svet zastopa politične, kulturne ter gospodarske pravice in interese Slovencev na Koroškem na podlagi avstrijske ustave, predvsem avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in mednarodnih določil o manjšinski zaščiti.
Kot ena izmed osrednjih organizacij koroških Slovencev zastopa Narodni'svet na osnovi polnomočja interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov, nasproti avstrijski vladi, Jugoslaviji kot sopodpisnici avstrijske državne pogodbe in nasproti mednarodnim organizacijam, ustanovam in oblastem.
Uredništvo: Janko Kulmesch (glavni urednik), urednika Franc Wakounig in Silvo Kumer, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak torek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0463/51 25 28.
Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT, Kardeljeva cesta 8/11, 61000 Ljubljana, tel • 223 023 Letna naročnina: Avstrija 280,— šil., Jugoslavija 10.000,— din., ostalo inozemstvo 500,— šil. (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (400,— din.)
NAGRADNO TEKMOVANJE
V vsakem „tednikovem magazinu" bomo imeli tudi nagradno tekmovanje. O znani osebi, poslopju, kraju itd. bomo objavili le del slike. Ker seveda ne pričakujemo, da boste že vsi takoj uganili, kaj oz. kdo se skriva na sliki, bomo v naslednjih številkah do naslednjega „magazina" vsakič objavili del slike več.
Med tistimi, ki bodo kot prvi poslali pravilno rešitev na Naš tednik, bomo izžrebali lepo nagrado. Med vsemi ostalimi pravilnimi rešitvami pa bomo izžrebali knjižne nagrade, ki jih bo dala na razpolago MOHORJEVA KNJIGARNA.
Pravilno rešitev
pošljite na:	NAŠ TEDNIK
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec
L NAGRADA
Stereo-
Cassetten-Rekorder vrednosti 3980f
Darovala trgovina
KRIVOGRAD
iz Šmihela pri Pliberku
STRAN
Kultura
Četrtošolci Modestovega doma so igrali „Butalce“.	siika: Miha Dol
Nalezljivi
optimizem
Znano nam je že, da so 31. januarja povsod po svetu z različnimi slavji obležili 100-letnico smrti velikega vzgojitelja in, v pristnem pomenu besede, velikega socialnega delavca — sv. Janeza Boška. Tokrat Vam tudi želimo na kratko predstaviti tiste njegove duhovne sinove, ki so delovali v nekdanjem Heimlingerju in pa obvestiti o slavju v Modestovem domu.
4. februarja se je zbrala dijaška mladina iz obeh Mohorjevih domov in Provincialne hiše v Modestovem domu. Pridružili so se jim mnogi starši in drugi gostje, zlasti še mnogi župniki iz koroških župnij. Mašno slavje je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Razveseljivo je bilo sodelovanje vseh navzočih, zlasti še glasbena spremljava dijakov samih. Škofa gosta je prišel ob zakuski pozdravit naš domači škof dr. Egon Kapellan.
Posebno močne priprave so bile pač za premiero BUTALCI. Gledališka skupina, v glavnem dijaki iz 4. r. gimnazije, je začutila „svoj poklic“ že v lanskem šolskem letu, ko so v Modestovem domu pripravljali Miklavžev večer. Lotili so se tega literarnega dela, da bi označili nalezljiv optimizem vzgojitelja mladih. Na težave svo'jega časa ni odgovarjal s črnogledjem in kritiziranjem, marveč z bistrovidnim humorjem. Tako je pisatelj omenjega dela, Milčinski, veliko
prispeval, da so med slovenski narod prišli salezijanci. V svojem znanem delu Ptički brez gnezda je mojstrsko nakazoval, kaj se dogaja z mladimi ljudmi, ki sicer živijo v „družbi odraslih“, pa vendar nimajo pristnih prijateljev. Gledališka skupina, ki je uprizorila Butalce v posebni prireditvi, je dejansko vložila izredno veliko napora. Ne le zaradi priprave same, marveč tudi zaradi bogatega večera nasploh, saj so sami v rekordnem času „spreminjali“ prostore in izzivali veselo razpoloženje. Veliko je k temu prispeval tudi mariborski škof, ki je na začetku s prisrčno lahkoto razpoložil navzoče in „pokazal“, da ima samo nekaj — slovensko srce.
V imenu staršev je nekaj pesmi zapela Lipuševa družina. Tako je ves večer potekal v znamenju tu-rinskega svetnika, ki je želel, da nas veselje zagrabi pri koreninah in gledamo bolj naprej ko nazaj, bolj sončne strani življenja kakor pa senčne.
Vzgojitelji — prefekti v Heimlingerju
(Dopolnilo k reportaži o Heimlingerju v NT/5)
Vzgojitelji-prefekti v Heimlingerju od šolskega leta 1959/60—1973/74 t dr. Franc Cigan, prof. na Slovenski gimnaziji, umrl v Ljubljani 23. 2. 1971;
Janez Rovan, sedaj spiritual v Domu Caritas v Podgorjah; dr. Ciril Kump, prof. na Slovenski gimnaziji, sedaj župnik v Otma-njah;
dr. Stanko Čegovnik, sedaj ravnatelj gimnazije uršulink v Celovcu; t Janez Ulaga, umrl pri avtomobilski nesreči 12. 9. 1985;
Franc Vidic, sedaj župnik v Dobrni pri Celju;
Jožef Vidic, sedaj župnik v Cerknici;
mag. Jože Andolšek, prof. na Slovenski gimnaziji, rektor Slovenskega pastoralnega centra; t prof. Miško Brunec, umrl 28. 4. 1986 v Celovcu;
t Anton Hočevar, kuhar, umrl 25. 11. 1982 v Celovcu;
Franc Krampač, sedaj župnik v Dobrovniku v Prekmurju (vzgojna praksa);
Franc Serec, sedaj župnik v Jare-nini pri Mariboru (vzgojna praksa); Mirko Zrim, vzgojitelj, sedaj zaposlen v Mengšu.
Na vzgojni praksi so bili še naslednji študentje bogoslovja: Martin Oblak, Marjan Gornjak, Marjan Kutnjak, Štefan Pozderec, Tine Vidic.
• Dom v Tinjah
od ponedeljka, 8. februarja, od 9. ure do nedelje, 14. februarja, do 13. ure
SLIKANJE IKON ZA ZAČETNIKE IN NAPREDUJOČE Voditeljica: Anica Vrečar, Linz
v ponedeljek, 8. februarja, od 14.30 do 17.30
Pogovor za starše in mladino:
MLADENIČ MED DRUŽINO IN DRUŽBO, nem.
Vodja: prof. dr. Ernst Müller, Celovec
od torka, 9. februarja, od 18. ure do sobote, 13. februarja, do 13. ure
Uvodni seminar: VERA ZA DANES IN JUTRI, nem.
Vodi: žpk. Janez Piwonka, Gospa Sveta
v sredo, 10. februarja, ob 19.30
JANEZ OD KRIŽA (predavanje o mistiki), nem.
Predavatelj: p. Antonio Sagar-doy, OCD, Linz
od sobote, 13. februarja, od 10. do 16.30 ure do nedelje, 14. februarja, od 9.30 do 12.30 ure
Tečaj: MASAŽA, nem.
Vaja za sprostitev za telo in dušo
Voditeljica: Ingeborg Siegert, Dunaj_________________________
od nedelje, 14. februarja, od 18. ure do sobote, 27. februarja, do 13. ure
SOCIALNI SEMINAR ZA ŽENE, nem.
Tečaj vodita: Lieselotte Wohlgenannt in Marianne Haidinger
Dragi bralci!
V	zadnji številki Našega tednika smo pomotoma zapisali, da je Rezika Kapus uredila otroško stran „Tednikovega magazina“. Rezika Kapus v nobenem oziru ni sodelovala pri oblikovanju te otroške strani. Za to pomoto se iskreno opravičujemo.
V	pogovoru s prof. Brežjakom sta se nam zgodili prav tako neljubi napaki. Namesto „... akcije... zahodnoazijskega prostora“ bi moralo stati: „... akcije — vzhodnoazijskega prostora“. Nadalje je citat „Avstrijskih akcij trenutno ne bi kupil... “ napačen. Praviloma se bi moral glasiti: „Akcij ÖMV trenutno ne bi kupil, ker sem za dolgoročno naložbo že prestar." Tudi v tem primeru se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Prodajam po ugodni ceni spredeno ovčjo volno; tel.: 0 42 38 / 430
Kultura/Opazili smo
STRAN Torek,
1^9. februarja 1988
_________________________________
STRAN ^ o Torek,
I O 9. februarja 1988
Opazili smo/Kultura
Z leve: Andrej Wakounig, dr, M. Grilc, Stanko Vauti (pred njimi „policaj“ Blaž Kordesch)
Pred kratkim so na Blatu pri Prenarju tatovi ukradli svinjsko glavo. Zato se je v klubu KDZ pri Crčeju sestalo visoko svinjsko sodišče, da bi našlo krivce. Prevzvišeni sodnik Matevž Gril-čevič je izrekel na koncu vsekakor presenetljivo sodbo, saj je tudi lastnik svinjske glave Janez Milač bil med glavnimi obtoženci.
Kaj se je zgodilo? Ko je Janez Milač, pd. Prenar, doma klal, so mu tatovi ukradli glavo svinje. Ker ni bilo možno najti niti svinjske glave in niti njenih ta-
tov, so morali na Blatu sklicati svinjsko sodišče. Državni tožilec Andrej Wakounig je po zasliševanju Prenarjeve mame že našel imena tatov, katerih je bil poglavar najvišji blaški „jogr“ Prič Kumer. Tatovi Joško Nachbar, Jurij Mandl, Štefan Hobi in Prič Kumer so se zbrali pri Črčeju in so z dolgim nožem šli k Prenarju krast svinjsko glavo.
Kakor se je v razpravi izkazalo, jim je pri tem celo pomagal Janez Milač sam, ker so tatovi izredno amatersko hoteli odrezati svinji glavo.
Svinjsko sodišče na Blatu izreklo stroge kazni — Dr. Matevž in dr. Roland Grilc odprla novo pisarno — ples „Danice“
Čeprav je visoko svinjsko sodišče zelo skrbno in natančno razpravljalo, ni moglo ugotoviti, zakaj je umrla svinja oz. kdo jo je usmrtil. Svinja je imela v glavi namreč luknjo, ki so jo po mnenju eksperta Franca Valeš-ka napravili morilci s „klampfo“. Tudi strokovnjaka ek. sv. Ignac Domej in dipl. inž. Štefan Domej nista vedela za vzrok smrti.
Odvetnik obtožencev Stanko Vavti je sicer skušal z mastnimi primeri iz drugih sodniških razprav rešiti svoje mandante najstrožje kazni, toda zaman. Sodnik Grilčevič je obsodil tatove in lastnika svinjske glave na najvišjo denarno kazen, prav tako na visoke denarne kazni pa tudi nevedne strokovnjake in gledalce, ki so se vmešavali v obravnavo. Policaja Blaža Kor-descha, ki je pri obravnavi streljal s pištolo brez dovoljenja sodništva, in penzioniranega blaškega žandarja Fridlna
Stucka, ki je Prenarju pomagal pri žganju „črnega šnopsa“, je obsodil na upravno denarno kazen.
Prenarjeva mama, ki je mastila svinjo in je s tem zapeljala tatove, je v presenečenje vseh ostala nekaznovana. Prav tako nekaznovani sta ostali soprogi tatov Ančka Kumer in Štefka Nachbar, ki sta pomagali skriti svinjsko glavo. To je bil dokaz, da je bilo svinjsko sodišče ko-ruptno. Zato so vsi navzoči obsodili na visoko denarno kazen tudi sodnika, državnega tožilca in celo odvetnika.
Svinjsko glavo pa je sodišče prodalo na dražbi Eriki Mlinar z Blata, kjer v pustnem času menda visijo svinjske glave zelo rahlo-
Dr. Matevž Grilc in dr. Roland Grilc sta pretekli teden v Celovcu odprla skupno odvetniško pisarno. Ob tej priložnosti sta od-


i
Dr. Matevž Grilc in dr. Roland Grilc
vetnika pozdravila v novih pisarniških prostorih vrsto prominent-nih gostov, mdr. znane odvetnike, državne tožilce (z dvornim svetnikom dr. Bacherjem na čelu) in sodnike, predsednika Zveze slovenskih zadrug Mihija Antoniča, poslovodjo ZSZ dipl. trg. Jožo Nabernika, poslovodjo Zveze-Bank Mirka Kunčiča, poslovodjo Posojilnice Pliberk Joška Nachbarja, poslovodjo Posojilnice-Bank Borovlje Francija Keliha, poslovodjo Posojilnice Celovec Aleša Šimenca, šefa
podjetja Urbas s soprogo, konzula SFRJ Mikša in Jecla, poslovodji turistične agencije Car-trans Miha Zablatnika in Janka Zwittra, Francija Zwittra st. in vrsto drugih znanih predstavnikov družbenega in političnega življenja.
Silvo Kumer
Tradicionalni ples „Danice", ki je bil preteklo soboto v šentprimškem kulturnem domu, je — ob zvokih domačega an-
Mlado in staro na plesu „Danice“
Sambia „Zmeda“ — tudi letos lepo uspel. Predsednik „Danice“ Stanko Wakounig je lahko pozdravil številne udeležence iz domače občine ter iz sosednjih krajev. Še posebno pridno je bila zastopana gališka občina z občinskim odbornikom Jožetom Urankom na čelu. Prišli so tudi razni celovški prijatelji „Danice“ — med njimi predsednik NSKS dr. Grilc s soprogo, predsednik ZSO dipl. inž. Wieser ter generalni konzul SFRJ Borut Miklavčič s soprogo.
Čepridete v Šmihel, obiščite nas.
Trgovina KRIVOGRAD
Revija 2000
Kar trojna številka te revije je izšla proti koncu lanskega leta z dokaj bogato vsebino. Eseje objavljajo: B. Zupančič (K smislu), P. Kovačič-Peršin (Kako biti), A. J. Heschel (Arhitektura časa) v prevodu Iris Rupnik, in K. Zupet (Odletele stene). Družbene teme obravnavajo: F. Bučar, J. Jukič, M. Štante. Iz nekdanjega časa pa je objavljen tudi zanimiv članek dr. A. Gosarja „Glas vpijočega v puščavi“.
V leposlovju najdemo objave prispevkov: M. Rožanca, C. Berglesa, M. Vebra, S. Kvasa in J. Podobnika. Iz slovenskega izročila pa študijo J. Šavlija „Nagelj — slovenska roža“.
Med temami o Slovencih v zamejstvu pišejo: F. Clavora, R. Mattelig in R. Ruttar o Slovencih v Benečiji, P. Bratina o slovenski skupnosti na Primorskem, T. Simčič pa o slovenski Cerkvi na Primorskem med obema vojnama.
Razgibanost te revije pa je večja v objavljenih zapisih, v katerih se razživi dejanska slovenska problematika. Ta del in prispevki o zamejstvu poživljajo sicer nekoliko preveč mo-
droslovno in družboslovno usmerjenost revije. Med prispevki v zapisih najdemo imena sodelavcev kakor: P. Bratina, D. Poniž, M. Štante, J. Šavlj, I. Žajdela, M. Lavrič, M. A. Švare, J. Kociper, V. Novak. Miran Mihelič objavlja na koncu še odprto pismo rojaku v izseljenstvu.
Pomembna je Izjava izvršnega odbora in članov društva 2000 o usodi dvojezičnega šolstva na Koroškem, v kateri zavzamejo nedvoumna stališča do koroškoslovenskih rojakov in njihovih naravnih pravic.
Nova revija
Sicer je škoda, da revija s tem imenom ne posveča nobene pozornosti življenjskim vprašanjem slovenstva v zamejstvu, ob tolikih straneh, ki jih ima vsaka njena številka. Koroške doslej menda še v nobenem objavljenem prispevku niso obravnavali, kakor tudi ne Primorske. Vendar pa nekateri članki iz tega glasila tako močno odjeknejo, da tudi v zamejstvu ni mogoče mimo njih.
Eden takih je pogovor z dr. Stankom Leničem, pomožnim
škofom v Ljubljani, v katerem se spominja predvsem medvojnih let, ko je bil v Ljubljani na čelu škofije dr. Gregorij Rožman, rojak iz Koroške, duševno trpinčen, po zadnji vojni obsojen na celih 18 let zapora v odsotnosti zaradi domnevne izdaje. Očitno pa ena najveličastnejših osebnosti v Cerkvi na Slovenskem.
Prvič prihaja jasno na dan, kako je bil škof Rožman pripravljen na vsa ponižanja pred italijansko zasedbeno oblastjo, ko je hodil prosit za zaprte slovenske ljudi, zlasti pa za množice beguncev iz Gorenjske in Štajerske, ki so se zatekli med vojno v Ljubljano pred Nemci, zato da bi jih italijanska oblast ne vrnila.
Škof Lenič povsem sproščeno in odkrito spregovori tudi o svojem osemletnem zaporu, o preganjanju drugih duhovnikov po zadnji vojski. Tudi o tem, da so ob koncu vojne poklicali dr. Rožmana v Celovec, pa o Kocbeku in novih odnosih med Cerkvijo in oblastjo v Sloveniji.
Objavljeni pogovor znova prebija doslej nepremakljive tabuje in s tem travmo v slovenskem javnem življenju, ki je trajala nad 30 let.
Pogovor je objavljen v zadnji izdaji revije, štev. 67/68, leto 1987, s katero sta prevzela vodstvo Jože Snoj kot glavni urednik in Spomenka Hribar kot odgovorna urednica.
Tržaški
„Zaliv“
Med slovenskimi obzorniki bi težko našli kaj podobnega, kakor je „zaliv“, urejen vešče, z občutkom za etiko in estetiko, s tolikim bogastvom kritičnih misli, razpet med slovenstvom in Evropo. Izdaja ga pisatelj B. Pahor, ki je napisal tudi uvodno razmišljanje „Trenutek zgodovinske odločitve“ (namreč za Slovence),
Od koroške strani je v reviji zastopan Luka Sienčnik s prispevkom „Kresovi na Koroškem“. V pregledih del in zapisov najdemo „Maja Haderlap ima besedo“; ocenjevalec njenega stališča pozdravlja vse kritične misli, dasi se ne strinja z označevanjem Mohor-janskih večernic, pravzaprav z
navedbo „trivialen“ v tej oznaki, in tudi z odnosom do krščanstva, kar je očitno veliko bolj zapleteno vprašanje, v tolikih odtenkih, in še manj se strinja z mislijo, da je nacionalna identiteta samo droben sestavni del človekove identitete. Tako danes niti marksisti ne sodijo več, ugotavlja.
Na izvajanja J. Messnerja v Književnih listih pa isti pisec zavzame predvsem protivno stališče do prenarejanja Sketo-vega dela „Miklova Zala“, in pravi:
Sketovo delo bi moralo ostati tako, kakršno se je rodilo. Naj bo zanič ali trikrat zanič — nihče ga nima pravice spreminjati. Komur ni všeč, naj ga ne igra, namesto njega pa naj napiše svoje delo, ki bo seveda dobro. Kontaminacija izvirnika s tujimi dodatki je zločin nad avtorjem in njegovim de-iom. Tukaj ne pride v poštev nobeno zafrkavanje nazadnjaških duhovnikov. Po vojski so tudi Cankarja v matici kastrirali, kjer so naleteli na verske elemente v njegovi prozi. Naj velja tudi zanj Messnerjeva teorija, da ga je treba, poduhovljenega Vrhničana, korenito predelati? — Za spoznanja o socializmu in krščanstvu pa je isti mnenja, da
hiti ni potrebno hoditi čez ocean h Cardenalu v Nikaragvo, ko pa so pri nas takšno odkritje izpovedali že J. E. Krek, A. Dermota, A. Prepeluh in E. Kocbek.
Poleg tega ostaja B. Pahor dokaj polemičen do slovenskega zdomstva, zlasti do stališč dr. Urbanca, objavljenih v kanadskem listu Slovenska država.
„Med nebom in zemljo“, nadalje delo „Italo Svevo et Trieste“ knjig in del oz. listov, ki lahko obogatijo obzorje slovenskega bralca, je knjiga P. Moharja „Med nebom in zemljo“, nadalje delo „Italo Svevo et Trieste“ (izdal Center Pompidou, Pariz 1987), v katerem je tudi esej E. Bavčarja „Ecrire slovene ä Trieste“, kjer se tujemu bralcu razgrinja delo od Trubarja in Svetokriškega naprej. Pa tudi J. Javorška francoska knjiga „La memoire dangereuse“, ki jo dokaj kritično pretrese J. Gradišnik.
Osrednja tema revije oz. zbornika je že več let Pahorjev dnevnik, tokrat pod naslovom „Evropska domovina“, ki se začenja sredi januarja preteklega leta. V njem se prepletajo doživetja in politični kakor tudi kulturni dogodki — vse, kar veseli in skrbi današnjega Slovenca.
Zato tega dnevnika ni mogoče odložiti.
Zaliv, ki ga B. Pahor požrtvovalno ureja in izdaja, že davno ni več samo tržaški ali primorski, temveč slovenski v prenesenem pomenu, v katerem se porajajo misli o slovenski prihodnosti.	g.
„Pogrom“ o Koroški
Letošnja prva številka tega mesečnika iz Nemčije (naslov: Pogrom, Postfach 2024, D-3400 Göttingen) objavlja daljši prispevek pod naslovom „Die Slowenen — Briicke oder Prellbock?“ in zraven tudi ponatis slik iz Našega tednika od začetka oktobra lani, na katerih so razvidne popisane krajevne table v Šmihelu in Štebnu s SS-znakom in napisom Deitsch. Članek je napisal J. Vollmer in v njem spominja na podpisane obveznosti Avstrije bodisi leta 1920 kakor 1955.
V nadaljnjih člankih poroča „pogrom“ o številnih ogroženih narodih po svetu. Ob praznovanju 200-letnice Avstralije
npr., kako so domačini prezrti, in tudi z objavo skice Avstralije, iz katere donijo besede „Völkermord“, „Landraub“ und „Uranabbau“. Nadalje o preganjanju manjšinskih ljudstev, tako Tamilov na Šri Lanki, Kmerov v Kambodži, Tibetancev pod Kitajci, Indijancev v Nikaragvi, Indijancev v Kanadi, kjer jim petrolejske družbe ropajo zemljo itn.
Pravzaprav usoda manjšinskih skupnosti, kakor je slovenska, ki jo prav tako izpodrivajo na lastni zemlji. Poglavar Lubicon-Cree Indijancev je tako premišljeno povedal: „Postavljeni smo s hrbtom ob zid in se bojujemo proti mogočnemu nasprotniku, ki ima čas na svoji strani... “
Iz mesečnika pa izvemo tudi, kako se posamezne skupnosti strnejo v demokratičnem odporu. Vzhodni narodi npr. imajo v ZR Nemčiji svoje informacijske centre, tako Litovci, Estonci in drugi, da skrbno informirajo zahodni svet o položaju svojih skupnosti doma.
Mesečnik „pogrom“ opravlja torej veliko poslanstvo in zasluži tudi od narodnih skupin najširšo pozornost.
P. S.: V „pogromu“ objavljeno gradivo doseže tudi poslance evropskega parlamenta.
Pri reditve/Rad io
Strokovna kmetijsko gospodinjska šola s pravicojavnosti zavoda šolskih sester v Št. Rupertu v Velikovcu
SPOROČA staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje ali za 9. šolsko leto, da sprejema za šolsko leto 1988/89 učenke v
STROKOVNO ŠOLO.
NAMEN ŠOLE je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo in jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih. Usposablja dekleta pa tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva, ker pripisuje posebno važnost spretnosti v kuhanju, šivanju, ročnosti in gospodinjstvu.
VZGOJNI CILJ — Pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti, samovzgoja in vzgoja v družini in družbi, poglobitev vere in verskega življenja.
POGOJ ZA SPREJEM je končana 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika oziroma narečja.
V	primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni končala, je v to šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
V	danih pogojih dobijo učenke državno podporo za internat!
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto — politehnični letnik, poučuje se v obeh deželnih jezikih.
OBVEZNI PREDMETI: verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, hra-noslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti, nega otroka.
Prijave so možne že sedaj vključno do konca februafja 1988 po telefonu 0 42 32 / 38 96, pismene ali osebne.
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole: 9100 Völkermarkt/ Velikovec, Klosterstraße 2.
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1988/89 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 8. do 26. 2. 1988, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00, ob petkih do 13.00 ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 6. julija 1988.
3.	Konec maja 1988 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za
Slovence, Prof.-Janežiž-PI. 1, 9020 Klagenfurt/Celovec.
Ravnatelj: dr. Reginald Vospernik I. r.
•	Št. Primož
OTROŠKI PUSTNI PLES
Čas: nedelja, 14. 2. 1988, ob 14. uri
Kraj: Kulturni dom „Danica“ Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Primožu
•	Sele
PUSTNA PRIREDITEV
Čas: nedelja, 14. 2. 1988, ob 14. uri
Premiera igre „Kje je meja“ (J.
Ogrinec/Marjan Belina); po igri rock and roli — nastop plesne skupine; ob 19. uri ples in zabavni spored Kraj: farni dom v Selah Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Planina“ v Selah
•	Žvabek
Igri: RENDEZVOUS in V REGIMENTNI JEČI
Čas: sobota, 13. 2. 1988, ob 19. uri
Kraj: farna dvorana v Žvabeku Nastopa: farna mladina Žvabek
•	Radiše
OTROŠKI PUSTNI PLES
Čas: nedelja, 14. 2. 1988, ob 14.30
Kraj: Kulturni dom na Radišah Prireditelj: SPD „Radiše“
•	Sveče
PUST S KOČNO
Čas: sobota, 13. februar 1988, ob 20.00 uri
Kraj: pri Adamu v Svečah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Kočna“
Za ples igra: Trio Drava Sodelujeta: Sveška filharmonija in Sketch Kočna
• Razstave
Tinje
RAZSTAVA DEL DESKOSKIJA LJUBČA (akvareli in risbe)
Čas: razstava bo odprta do 19. februarja 1988
Kraj: Katoliški dom prosvete v Tinjah
Celovec
RISBE SOVJETSKIH MLADOSTNIKOV (Dušanbe)
Čas: razstava bo odprta do 8. marca 1988
Kraj: kulturna taberna Pri Jokl-nu
Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu in Avstrijsko-sovjetsko društvo
Celovec
Kipar KONSTANTIN JATROPU-LUS iz Rožeka
Čas: razstava bo odprta do 11. februarja 1988
Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Prireditelj: Mohorjeva založba v Celovcu
• Tinje
v četrtek, 11. februarja, ob 19.30
Predavanje: LAIKI, NJIHOVA ŠANSA IN ODGOVORNOST V CERKVI, nem.
Predavatelj: dr. Ernst Waldstein, Celovec
v petek, 12. februarja, ob 19.30 Iz cikla predavanj VELIKI TABU: O PRIMERU KOROŠKE, nem.
Predavatelj: Wolf in der Maur Vodja diskusije: dr. Janko Zer-zer
STRAN
Torek,
Mm
Torek, 9. 2. 1988
Halo, prijatelji! Partnerski magazin.
Sreda, 10. 2. 1988
Dobra volja je najbolja. Pesmi in melodije, ki jih radi poslušate.
Četrtek, 11. 2. 1988
Rož — Podjuna — Zilja.
Petek, 12. 2. 1988
Nova literatura. A. Kokot: Usodna poslušnost — satira.
Sobota, 13. 2. 1988
Duhovni nagovor (žpk. Ciril Demšar) — Voščila (Danica Urschitz).
Nedelja, 14. 2. 1988
Vascit pr Zilji (N. Kriegl).
Pon., 15. 2. 1988
Z glasbo in besedo za dobro voljo. Pozni zobje.
Torek, 16. 2. 1988
Pust na Koroškem.
Pustni čas v slovenskem radijskem sporedu
Še neobjavljena satira Andreja Kokota o provincialnih političnih krčih „Usodna poslušnost“ bo v petek bržkone prizadela ne samo ljubitelje domače literature. Bral bo Sigi Kolter. — Na pustno nedeljo bo na sporedu že legendarni posnetek Vasciti pr Žili z Nikom Krieglom, narodopisni zaklad, ki v čisti in pristni obliki prikazuje običaje s področja, kjer naši ljudje le še poredko rajajo pod lipo. Ziljska vascit danes in pred stotimi leti — Milka in Niko Kriegl iz Zahomca sta oddajo pripravila poznejšim rodovom za spomin pred šestnajstimi leti. — Z glasbo in besedo za dobro voljo bo radio doprinesel tudi dan kasneje, v ponedeljek, ko bo slišati zgodbo o poznih zobeh, pa vesele ritme, ki naj bi pripravili dobro vzdušje za pustni torek, višek in hkrati konec_ najbolj veselega časa v letu. Če boste v večernem času doma, boste lahko prisluhnili posnetkom iz južnokoroških krajev; kako so — ne bi verjeli, tudi zasmejemo se kdaj pa kdaj Slovenci — v naših društvih skušali poskrbeti za smeh in družabnost. Pust na Koroškem, Marijan Velik ga bo, vsaj za kanec, skušal akustično prenesti po etru v slovenske domove.
Šport
Richard Burger je dal že 4 gole
SAK je premagal II. Ugaša SV Spittal
Novi napadalec SAK Richard Burger je v prvih dveh pripravljalnih tekmah dal že štiri gole za SAK. Proti Spittalu je dal kar vse štiri zadetke, pa tudi proti Austriji je zadel v črno.
SV Spittal — SAK 0:3
SAK: Dalanovič, Stern, F. Sadjak, Čertov, A. Sadjak, Wölbl, Velik, Jovičevič (68. Pasterk), Kreutz, Hanser (68. Wieser), Burger
Gole: Richard Burger (3)
V tej tekmi je Burger verjetno pokazal, kaj res zna. S tremi zadetki je „sam“ premagal II. Ugaša. Pa tudi ostali v moštvu so odigrali odlično tekmo, igralci SAK so imeli presenetljivo veliko moči. V II. polčasu je trener Jagodič po-
stavil mlade igralce, ki so se že v tej tekmi odlično obnesli. Mladi 17-letni Pasterk je pripravil Burgerju dva zadetka in je nakazal, da šteje med talente.
Austria — SAK 5:1 (1:1)
SAK: Dalanovič, Stern, F. Sadjak, Čertov, A. Sadjak, Kreutz, Velik (60. Wieser), Wölbl ((60. Eberwein), Jovičevič, (46. Pasterk), Hanser (46. Woschitz), Burger Gole: Starčevič (3), Voderegger, Aichholzer oz. Burger
Richard Burger je že v prvih dveh tekmah dal štiri gole in je s tem znatno poživil napad SAK. Levo Barač in Prelogar.
Wiegele z Jamajke v Calgarv
Avstrijski skakalci so se pretekli teden odpočili na Jamajki, kjer je trenutno najtoplejše vreme. Ta teden pa bo avstrijska peterica odpotovala že v Calgary, kjer že naslednji teden čaka 70-metrska skakalnica.
Kratke športne novice
Namizni tenis
Selanke zmagale Dornbirn — DSG Sele 3:6
V	državni B-ligi je ženska ekipa DSG Sele zmagala v Dornbirnu prepričljivo s 6:3 in si je s tem bolj ali manj zagotovila 2. mesto, ki bi zadostovalo za kvalifikacijsko tekmo proti predzadnjemu A-lige. Trener Selank Mirko Oraže je bil z zmago zelo zadovoljen in prepričan, da bo njegova ekipa ob koncu dosegla v B-ligi svoj cilj. Nasprotnik, ki bo čakal v kvalifikaciji, pa je vsekakor premagljiv, tako Oraže, ki na tihem pričakuje vstop v najvišjo avstrijsko ligo.
V	Dornbirnu sta točkovali: Travnig (3), Fojkar (2) in Travnig/Fojkar.
Nogomet
Šmihel izpadel
V Wolfsbergu je Šmihel igral v dvorani kvalifikacijo^ za koroški pokal v dvorani. Šmihelča-ni, za katere spet igra bivši legionar Ivan Vauče, so dosegli 2. mesto in se niso kvalificirali za 2. kolo.
Smučanje
Okrajno šolsko prvenstvo
Na okrajnem šolskem prvenstvu so dijaki slovenske gimnazije na Dobraču osvojili odlična mesta in so se kvalificirali za deželno šolsko prvenstvo, ki bo 10. marca na Dobraču. Najboljša tekmovalka prvenstva je bila dijakinja slovenske gimnazije in tekmovalka ŠD St. Janž Maja Škorjanc, ki je tudi v jugoslovanski reprezentanci.
Otroci I: 1. Katja Malle (Slov. gimn./Št. Janž), 2. Marion Maloveršnik (BG Ler-chenfeldstr./Št. Janž); šolarke: 1. Dunja Jamnig (BG Völkermarkter Str./Št. Janž); šolarji: 3. Peter Moschitz (Slov. gimn./Št. Janž); šolarji II: 1. Daniel Durnig (BG Funder Str./Št. Janž), 2. Tomi Partl (Slov. gimn./Št. Janž); šolarke II: 1. Maja Škorjanc (Slov. gimn./Št. Janž), 2. Tanja Gra-nig (BG Lerchenfeldstr./Št. Janž)
Šah
Grabštanj I — SŠZ/Posojilnica II 5:3
SŠK Obir — ESV Št. Vid 3,5:4,5
Biljard
Marijana Kušej tretja
Na koroškem prvenstvu žensk je Marijana Kušej (SBK) osvojila v Sinči vasi 3. mesto. Na B-turnirju v devetki so igrali tudi člani SBK in zasedli le mesta v sredini.
Marko Krištof se je uvrstil na 17. mesto, Vinko Kušej pa na 18. mesto. Reinhard Puckel je postal 25.
Smučarski dan „Mladega roda“ je zaradi pomanjkanja snega odpovedan.
V	soboto, 13. februarja, bodo v Calgaryju otvorili zimske olimpijske igre, avstrijski skakalci Wiegele, Vettori, Felder in Stranner pa so šli na kratek oddih na Jamajko, kjer naj bi se nekoliko odpočili od tekmovalnega stresa, pozabili pa naj bi tudi za kratek čas olimpijske igre, ki so gotovo za vsakega športnika živčna obremenitev. Edini Heinz Kuttin je ostal na smučeh in se udeležil svetovnega prvenstva juniorjev in osvojil pričakovano zlato kolajno.
Še ta teden pa bodo skakalci dospeli v Calgary, kjer jih najprej čaka še interna kvalifikacija. Le štirje skakalci bodo namreč smeli nastopiti.
V	Calgaryju pa bo zastopan tu-
di še en Zahomčan. Predsednik zahomškega društva dr. Janko Wiegele bo tudi odpotoval v Calgary, kjer ima sorodnike.
Zahomčani na avstrijsko prvenstvo
11 zahomških skakalcev bo naslednji konec tedna sodelovalo na avstrijskem prvenstvu naraščaja v Riezlernu na Predarlskem. Hans Wallner, trener koroških skakalcev, je vpoklical vse za-homške skakalce, ki so na Koroškem zdaleč najboljši.
Šolarji bodo skakali na 50-metrski, mladinci pa na 70-metr-ski skakalnici.
Nogometaš leta 1987 Arthur Hanser bo v soboto v Globasnici sprejel nagrado za nogometaša leta (levo Zwittnig).
V 29. minuti je SAK že povedel na 1:0 in bil predvsem v prvih 30 minutah boljše moštvo, ki je igralo tehnično bolje. V tej fazi igre je le slabi domači sodnik preprečil višje vodstvo slovenskih nogometašev. Mdr. ni pripoznal jasnega gola in dal jasne enajstmetrovke, ko je Prelogar z roko ustavil žogo. V drugem polčasu je trener Jagodič zamenjal kar štiri standardne igralce, tako da je Austria, ki je igrala kompletno, lahko dala še nekaj golov.
Ob robu povedano...
Vsak klub v 2. razredu si dobi za prijateljske tekme sodnika od KFV. Pri I. ligašu Austriji očitno tako štedijo, da si niti tega ne privoščijo. V nedeljo je potem sodil trener pionirjev celovške Au st rije in to zelo zelo slabo. S takim načinom dela zgublja Austria nedvomno ugled, ki pa že itak ni več najboljši.
DSG Sele
smučarska sekcija vabi na „ROŽANSKO SMUČARSKO PRVENSTVO“
v soboto, 13. 2. 1988, ob 10.30 v Selah. Tekmovalo se bo v slalomu._______________
Odbojka
Koroški prvak SK Aich/Dob bo igral naslednjo prvenstveno tekmo 20. 2. 1988, ob 19.30, doma proti ASKÖ Št. Vid.
Senzacionalni nogometni turnir v dvorani
Kdaj: na pustni torek ob 15. uri v Mladinskem domu SŠD v Celovcu
Igrajo: ORF-slovenski oddelek, Nedelja, Slovenski vestnik in Naš tednik.
SAK
in NT
vabita na
SAK-
ples
slavje športnikov in nogometaša '87
v soboto, 13.2.1988, ob 19.38 pri 39ŠTARJU v GLBBASNICI
OKVIRNI PROGRAM:
BOKS:
Koroška — Štajerska (za Koroško boksata mdr. rojaka Franci WIESER in Marijan ORAŽE)
NAMIZNI TENIS:
Ding Yi — Whei Zeng
(ekshibicija v namiznem tenisu)
ZA PLES IGRA
„PLANINSKI SEKSTET
za oto\\K0^*