PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 47 (13.580)
Trst, sreda, 28. februarja 1990
Izredni kongres ljudskih poslancev bo 12. in 13. marca v Moskvi
Vrhovni sovjet za spremembo SZ v predsedniško republiko
Pomemben uspeh Gorbačova, ki naj bi kmalu dobil mnogo širša pooblastila Naslednje predsednike Sovjetske zveze bodo volili na splošnih volitvah
Na zahtevo Raula Gardinija
Afera Enimont Necci odstopil
S tem vozlom se bo moralo najbrž ukvarjati sodisce
MOSKVA - Sovjetska zveza bo imela v bodoče pravega predsednika države, pa čeprav morajo njegove točne pristojnosti, način izvolitve in kdaj naj bi do tega prišlo še določiti na izrednem kongresu ljudskih poslancev, ki pa bo že 12. in 13. marca. Tak sklep je včeraj sprejel vrhovni sovjet po vztrajnem Prizadevanju Mihaila Gorbačova.
Ta je v svojem boju za večje pristojnosti Predsednika včeraj nedvomno dosegel po-rnembno zmago, pa čeprav je proti njemu bila celotna skupina progresističnih poslancev, ki spremembi SZ v predsedniško republiko nasprotujejo z opravičilom, da bi to pomenilo postopen prehod v diktaturo. V zvezi s tem velja še povedati, da so bili ti poslanci še pred mesecem dni odločni zagovorniki večjih pooblastil za predsednika države. Proti Predlogu Gorbačova so bili tudi poslanci iz treh pribaltiških republik Litve, Latvije in Estonije, tem pa so se pridružili še ukrajinski Poslanci, ki so že pred zasedanjem napovedovali, da o predlogu ne bodo glasovali. Kljub dokaj ostri razpravi pa so delegati vrhovnega sovjeta z veliko večino podprli predlog Mihaila Gorbačova. Zanj je glasovalo 315 poslancev, proti jih je bilo 70, vzdržalo pa se jih ie 30.
Gorbačovov načrt je bil sprejet kot osnova za nadaljnjo razpravo. O njem bodo zdaj razpravljali v parlamentarnih komisijah, ki naj bi sestavile dokončni predlog za izredni kongres ljudskih poslancev. Načrt predvideva, da naj bi prvega predsednika Sovjetske zveze izvolil izredni kongres ljudskih poslancev, ki bodo morali odobriti tudi ustrezne ustavne spremembe. Tako izvoljen predsednik naj bi ostal na dolžnosti še štiri leta (vsi namreč štejejo, da je Mihail Gorbačov, ki je dejansko edini predsedniški kandidat, eno leto že predsednik države), medtem ko naj bi kasneje, ko bodo predsednika volili neposredno na volitvah, njegov mandat trajal pet let. Predvideno je tudi, da nihče ne bi mogel biti izvoljen za več kot dva predsedniška mandata.
Kot je v uvodnem posegu povedal prof. Kudrjavcev, podpredsednik sovjetske akademije znanosti in predsednik parlamentarne komisije, ki je zadolžena za pripravo ustreznega ustavnega zakona v zvezi s položajem predsednika države, naj bi imel bodoči državni poglavar tudi izredno široka pooblastila, ki naj bi pripomogla k bolj učunkovitemu vodenju Sovjetske zveze. Tako naj bi predsednik predlagal člane vlade, imel pravico do odstavitve nosilcev posameznih državnih ali vladnih funkcij, proglasil izredno stanje, del-
no ali popolno mobilizacijo in napovedal vojno v primeru napada na SZ. Sovjetskim četam bi lahko tudi ukazal poseg v tujini, vendar pa bi moral za kaj takega prej dobiti soglasje v parlamentu.
Predsednik države bo imel tudi pravico do izdajanja predsedniških odlokov, ki bodo obvezni za izvršilno oblast. Seveda je v predlogu o preobrazbi v predsedniško republiko precej pozornosti posvečene tudi organom, ki bi nadzorovali predsednikovo upravljanje. Predvidena je ustanovitev posebnega odbora, ki bo nadzoroval ustavnost sprejetih odlokov. Za nadzor bo skrbel tudi kongres in v primeru izrednih kršitev predsedniških dolžnosti in izdajanja neustavnih odlokov, je predvidena možnost, da predsednik na zahtevo vrhovnega sovjeta-odstopi.
Povsem jasno je, da naj bi bil prvi predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Zato pa še ni povsem razčiščeno, kako naj bi volili naslednje predsednike države. V parlamentarni komisiji so se vsi strinjali, da mora biti predsednik Sovjetske zveze izvoljen na splošnih volitvah, vendar pa dogovora o načinu in poteku teh volitev v posameznih republikah še niso dosegli. Prav to pa je tudi glavni razlog, da prvega sovjetskega predsednika ne bodo izvolili na splošnih volitvah, temveč bo izvoljen v kongresu ljudskih poslancev.
RIM — Gordijski vozel italijanskega kemijskega pola Enimont se je še bolj zakompliciral. Vlada je včeraj pozvala državno družbo ENI in zasebno družbo Montedison k iskanju ustreznih rešitev, a' vse kaže, da Raul Gardini namerava nadaljevati po svoji poti in uveljaviti večino delniškega paketa. Predstavniki Montedisona, ki skupaj z zavezniki nadzorujejo okoli 54 odstotkov kapitala nastajajoče družbe, se včeraj niso udeležili skupščine delničarjev, ki je bila zato odložena na danes, zvečer pa je predsednik Enimonta Antonio Lorenze Necci odstopil.
Po sporazumu, ki sta ga podpisala ENI in Montedison ob ustanovitvi Enimonta, naj bi vsakemu od delničarjev pripadlo 40 odstotkov delnic, 20 odstotkov delnic pa bi prodali na trgu malim delničarjem. Zgodilo pa se je, da so Gardinijevi zavezniki nakupili na trgu 14 odstotkov delnic, s katerimi si je Montedison zagotovil večino, ki jo sedaj hoče uveljaviti tudi v upravnem svetu. Zato se njegovi predstavniki včeraj niso udeležili seje delničarjev v prvem sklicanju, ko je potrebna dvetretjinska večina za izvolitev novih članov upravnega sveta, prisotni pa bodo danes v drugem sklicanju, ko jim zadostuje le absolutna večina.
Odstop dosedanjega predsednika Neccija je dokaz, da Gardini namerava nadaljevati po svoji poti. Vlada pa, kot je pojasnil podtajnik pri predsedstvu vlade, tudi ne bo križem rok. V iskanju rešitev je pripravljena na spremembo dogovora, ne sprejema pa, da bi na redni skupščini delničarjev spremenili ustanovni dogovor, ker tako početje ni v skladu z zakonom. Finančni minister Formica pa je dodal, da brez dogovora tudi obljubljene razbremenitve socialnih dajatev ne bo.
Danes odprtje sanremskega festivala
SANREMO — »Tam, kjer rož'ce cvete ,e že vse pripravljeno na glasbeno-vc «Uni maraton, ki bo priklenil pred mal « večje televizijske ekrane na milijon ^dušenih ljubiteljev lahke glasbi /e nared tudi za proslavljanje 4t toknice sanremskega festivala, ki b . zapustil palačo casinoja (»selitev v .Zaključili sicer šele sinoči) in bo zaži Palači cvetja.
Zof Se.Pa ne 9re tako, kot bi si organi b0.°rii želeli. Sanremski taksisti so n bonhx°9i in 9rozii° s ^avko, če jim n z °bainska uprava priskočila na pomo in Cpr^eta mestnega središča promet p “Ptamo dovolj obsežnega parkirišči lij a Palačo, v kateri bodo »žgolele« ita pPs^e in tuje popevkarske zvezde, na rpQ k° danes stopila na oder Cateri Eiioe Se^i’ za ni° Pa se bosta zvrstili Pa h i° Bannato in Tony Esposito, nati iikn taorali gledalci potrpeti nič ko iizo mSQ' ^a.se bo iz zakulisja pojavih bain ^innebi' hi bo obdarila najbolj vz ■ e poslušalce z dvema popevkama
ker
SteiVQ°( Pač »suplirala« bolnega
Rod
UNO že načrtuje gospodarsko bodočnost Nikaragve, a s finančno podporo ZDA
Zmaga opozicije povod za vrsto neredov Ortega pa osebno čestital zmagovalki
Prijateljski objem med novoizvoljeno nikaragovsko predsednico Violeto Chamorro in Danielom Ortego	(Telefoto AP)
MANAGUA — Dan po zmagi opozicijske koalicije UNO je v Nikaragvi minil v znamenju številnih neredov. Pristaši poražene sandinistične stranke in zagovorniki politične linije kompromisa so se spopadli kar na ulicah, kjer so eni razmišljali o nepričakovanem porazu, drugi pa praznovali zmago kandidatinje Violete Chamorro z zažiganjem sandinističnih zastav. Včeraj zjutraj se je stanje v Managui še poslabšalo, tako da je posegla celo policija, ki se je spravila nad vročekrvneže s pendreki in solzilci.
Mladi sandinisti so vzklikali parolo »no pasaran«, heterogena množica njihovih koaliziranih nasprotnikov pa je odgovarjala z lučanjem kamenja in steklenic. Ob vsem tem, kar se je dogajalo na ulicah, pa vsekakor izstopa politični pomen včerajšnjega obiska poraženega Ortege njegovi izvoljeni naslednici Violeti Chamorro. Antago-vista, ki bosta morala neizbežno snovati bodočnost republike v precej tesnem sodelovanju, sta se namreč prija-
teljsko objela in si izmenjala vrsto čestitk in voščil, kot bi se hotela sama postaviti za zgled državljanom.
Voditeljica združene opozicije »dona« Violeta Chamorro je s svojimi svetovalci vsekakor že pripravila podroben tristopenjski načrt za poživitev gospodarstva in odpravo nekaterih sandinističnih programov. Načrt temelji na zmanjšanju davkov in odstranitvi posredništva države.
Kot poročajo ameriška množična občila, naj bi Violeta Chamorro v prvih sto dnevih svojega predsednikovanja očistila ali pa preklicala kakih 500 sandinističnih odlokov in zakonov. Veliko sprememb se zlasti nanaša na obdelovalno zemljo, katere kakih 40 odstotkov je je sedaj v rokah države. Chamorrova pa namerava že za to spomladansko setev večino državne zemlje predati kmetom v trajno in dedno last.
Nova vlada se bo nemudoma spopadla tudi z visoko inflacijo, ki jo je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Napetost na ladji narašča Begunca poskušala samomor
— Usoda 54 prebežnikov iz tra;p?e9a vzhoda, ki so konfinirani na tl0Jn .u Europa II., je še vedno skraj šiujT®lasna. Potem ko so predvčeraj
>0
nekateri med njimi začeli z gla-clla . stavko, se jim je včeraj pridru-Uja h skupina, ki poleg hrane odkla-jejn Pijačo. Od časa do časa zauži-p^mo požirek morske vode. q<Wh"i ura iz Barija je za prebežnike ferri °l a zdravniški pregled, po kate-tudi ® (e izkazalo, da je med begunci nek' ženska v drugem mesecu
Pustno vzdušje preplavilo Trst
NA 4. STRANI
nosečnosti. Skoraj vsi begunci pa so rahlo podhlajeni. Napetost, ki vlada tako na trajektu kot med pristojnimi oblastmi, ki se z grškim odposlanstvom pogajajo o usodi beguncev, je dosegla višek včeraj popoldne, ko sta se dva moška pognala s krova Europe II. Rešilni čoln obalne policije ju je takoj potegnil na suho, med tem časom pa se je neki neki tretji begunec namerno ranil v glavo. Vse tri so odpeljali v bolnišnico, vendar so jih kmalu nato ponovno odvedli na ladjo.
Nestrpen pa postaja tudi kapitan ladje, Grk Konstanstinos Daskaleas, ki je namestniku državnega pravdnika poslal protestno pismo. V njem med drugim piše, da beguncev ne bo odpeljal v Grčijo, ker to ni njegova dolžnost, saj so v Bari prispeli z drugimi ladjami. Daskaleas je tudi opozoril, da ne odobrava zadržanja italijanskih oblasti, ki zavlačujejo z odločitvami.
Uragan Vivian divjal po Evropi
Gasilcem v Northvvicku v Angliji je uspelo rešiti enonogega invalida iz njegove poplavljene hiše	(Telefoto AP)
LONDON — Po zadnjih podatkih je uragan Vivian, kot so ga imenovali v Franciji, v severni Evropi povzročil že 47 mrtvih. Potem ko je po Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji, Nizozemski, obeh Nemčijah in Danski dva dni sejal smrt in razdejanje, se je počasi izpihal, v Veliki Britaniji pa so strokovnjaki že dvignili preplah. Vivian je bil namreč že tretji uragan, ki je od začetka leta divjal po severni Evropi in britanski vremenoslovci se bojijo, da ne gre le za »noro« zimo, temveč za cikličen pojav, za katerega naj bi bili v naslednjih dvajsetih letih podobni uragani v Evropi nekaj povsem normalnega.
. Hud veter je včeraj popoldne izruval nekaj dreves in odkrival strehe na Štajerskem v Sloveniji, zaradi vetra pa so v Viareggiu odpovedali včerajšnji sprevod karnevalskih vozov.
NA 12. STRANI
Za PLI in PRI bi vladna kriza pomenila pogubo petstrankarske koalicije
Craxija močno skrbi negotovost ki je zavladala v vladni večini
RIM — V rimskih palačah veje nadležen vetrič, ki vse bolj spominja na porajajočo se politično krizo. Dosledno z napovedjo, ki jo je dal prejšnji petek, je tajnik PSI Craxi včeraj začel s preverjanjem znotraj svoje stranke, točneje s skupino socialističnih senatorjev. Craxi je govoril o veliki negotovosti, vendar je dajal vtis, da se strinja z Andreottijem, ki meni, da bi bilo treba nastali položaj zgladiti s konkretnimi dejstvi in ne samo z dobrimi nameni. Skratka, tako ministrski predsednik kot tajnik PSI podpirata predlog o skupnem preverjanju v vladnem vrhu.
Craxijeva analiza položaja pa odraža tudi dobršno mero zaskrbljenosti: »Kriza v odnosih med strankami večine je očitna, če k temu prištejemo še razkol znotraj KD, pa postane stvar jasna,« opozarja tajnik PSI, vendar pristavlja, da ni še vse izgubljeno. »Če bo prišlo do preverjanja, če nam bo uspelo določiti prioritete in doseči ustrezen dogovor, ni izključeno, da ne bomo vzpostavili tudi pravega političnega ravnovesja, kar je absolutno mogoče, ne pa neizpodbitno,« opozarja Craxi. Socialiste ta čas vznemirjata namreč predvsem dve dejstvi: polemike, ki jih ustvarja opozicija, ter osornost, ki jo v odnosih s PSI kaže del demokristjanske večine. »Če se bo tako zadržanje nadaljevalo, bo PSI zavzela stališče, ki se bo krepko razlikovalo od dosedanjega,« je zagrozil Craxi in tokrat neprikrito ustrelil polemično puščico proti Andreottiju.
Demokristjani, predvsem pa Forlani, so skušali kolikor toliko omiliti vsa Craxijeva opozorila in grožnje, saj so jih tolmačili kot nekakšno povabilo k utrjevanju že nevarno načetih odnosov v vladni večini. O morebitni krizi pa sploh niso razpredali. Z drugačnim tonom pa so Craxijev poseg komentirali republikanci in liberalci ter socialdemokrati. Prvi menijo, da se jim o vladni krizi niti ne sanja, zato bodo naredili vse, da bi vlada upoštevala njihove predloge za izboljšanje zakonskih osnutkov, ki so v tem času na mizi. (Bo ostal njihov obstrukcionizem le muha enodnevnica?) Liberalci pa pravijo, da bi bila vladna kriza enako kot samomor večine. Na to nevarno pot je namreč po njihovem mnenju stopila že z evropskimi volitvami, zato sedaj ni ravno primerno, da bi se še enkrat podala na led. PSDI zahteva preverjanje, ostali bolj ali manj molčijo.
Po sicer vijugasti poti polemik in očitkov, pa bo senat danes končno odobril zakonski osnutek o imigraciji in se zadnji trenutek izognil zapadlosti roka. Včeraj je odobril tudi zakon o javnih službah, ki vsebuje nova pravila o odgovornosti javnih uslužbencev. Ministrski svet pa čaka v petek vroč dan, saj ima na dnevnem redu šest zakonskih osnutkov, od katerih še eden nanaša na nove pristojnosti avtonomnega statuta FJK glede univerz. Sejo ministrskega sveta so preložili, ker bosta zbornica in senat danes počastila spomin pokojnega bivšega predsednika Sandra Pertinija.
Panterji v Firencah odprli vrata vsem zainteresiranim
»Panterji«, ki so med dvodnevno klavzuro v športnih palačah v Firencah daleč od indiskretnih oči in ušes (predvsem novinarjev) pripravljali proceduro za vsedržavno skupščino 400 predstavnikov tega študentskega gibanja s 37 fakultet, so se včeraj nepričakovano odločili za glasnost. Na predlog palermskih študentov je skupščina sprejela sklep, da odpre vrata vsem študentom in novinarjem, ki jih potek tega študentskega zborovanja še kako zanima
(Telefoto AP)
Ura verouka: dijaki lahko gredo domov
RIM — Lacijsko deželno upravno sodišče je včeraj izdalo razsodbo, ki je že v nekaj urah sprožila val med seboj nasprotnih si reakcij. Gre namreč za vprašanje ure verouka, oziroma tega, kako naj dijaki, ki ne hodijo k verouku, preživijo tistih 50 minut.
Po lacijski razsodbi, ki je vsekakor veljavna na vsedržavni ravni, bodo smeli ti dijaki domov ali vsekakor zapustiti šolsko poslopje, ker ni obvezna njihova prisotnost na šoli. Na lacijski TAR so apelirali po- • samezniki, vendar tudi zastopniki židovske skupnosti in Valdežanov, vlada pa je že izrazila svoje nezadovoljstvo nad razsodbo in bo menda vložila priziv na državni svet, kot ji to dopušča zakon.
Sodniki niso še obrazložili uradne motivacije razsodbe, vendar bodo ti podatki znani že pred koncem tedna, ko bodo tekst izročili ministrstvu za šolstvo.
Kosovska alternativa vnovič pozvala Albance naj prekinejo demonstracije in stavke
LJUBLJANA — Po vesteh iz raznih virov je kosovska alternativa vnovič pozvala Albance, naj nehajo demonstrirati. Obrnila se je na delavce s pozivom, naj se vrnejo na delo, in študente, da prenehajo stavkati. V imenu koordinacije 400 tisoč podpisnikov manifesta »Za demokracijo - proti represiji« je Isuf Berisha pozval ljudi, da pripravijo mirna zborovanja, na katere naj povabijo tudi uradno oblast. Zborovanja naj potekajo ob nedeljah in večernih urah v zaprtih prostorih in naj bodo demokratična. Povedal je tudi, da ni zamrla kosovska ustavna suverenost, da je avtonomija omejena in da se je zanjo treba bojevati po mirni poti. Med drugim naj bi na zborovanjih začeli postopek za odpoklic tistih albanskih delegatov v republiški in zvezni skupščini, ki ne delajo v korist prebivalstva. Vsa zborovanja naj bi potekala brez sodelovanja in pokroviteljstva SZDL, ki je takšno vlogo izgubila.
Obenem pa so sporočili, da je pomočnik ameriškega zunanjega ministra Eagleburger sprejel najvidnejša predstavnika kosovske alternative Vetona Sur-roia in Ibrahima Rugovo, s katerima se je pogovarjal tudi o procesih demokracije na Kosovu. Ameriški predstavnik je med dvodnevnim obiskom imel daljši razgovor s predsednikom Markovičem in je podprl
njegov program. Sprejel ga je še predsednik predsedstva Srbije Miloševič. Uradna vest omenja samo to, da sta govorila tudi o Kosovu.
Te fragmentarne vesti najbrž pričajo o ponovnih poskusih, tokrat morda na ameriški pritisk, da bi prišlo do konstruktivnega razgovora s kosovsko alternativo. Pred dnevi smo že poročali, da naj bi predsednik Drnovšek poslal na Kosovo svoja osebna odposlanca, ki naj bi se povezala z obema stranema: Srbi in albansko alternativo. Vse to pa se seveda dogaja ob vedno novih dokazih za brutalnost policije, ki je sistematično kršila pooblastila, kakor uradno nazivajo pretepe, streljanje in mučenje Albancev. V takih razmerah se med Albanci utrjuje prepričanje, da prihod JLA ni bil povsem negativen, saj se je položaj umiril in je milica zdaj manj agresivna.
Kosovski »Božur«, združenje za vrnitev Srbov in Črnogorcev, pa daje po svoje alternativi prav. Pravijo, da so Srbi in Črnogorci pod strahotnim psihološkim terorjem zaradi »množičnih orgij albanskih separatistov na poziv tako imenovane alternative«. Albanci ob 21. uri, ko se začne policijska ura, zvonijo, loputajo z vrati, kriče provokativna gesla. V uradnem sporočilu je rečeno, da je alternativa na Kosovu
»vzpostavila paralelno oblast« in da je tej oblasti »v duhu sovraštva do vsega jugoslovanskega in še posebej srbskega uspelo mobilizirati velik del albanskega prebivalstva«.
V	Prištini sta bili dve zborovanji. Na tehniški fakulteti se je zbralo okrog 4.000 albanskih študentov, ki so pred dnevi postavili ultimat z zahtevo, da se ukine obsedno stanje, umakne milica, da odstopi vodstvo itd. Sedaj so veliko mirnejši tudi zaradi pozivov alternative, da naj opuste ultimate. Sklenili so razpustiti univerzitetno konferenco Socialistične mladine in zahtevajo, da takoj zamenjajo rektorja. Predvsem pa zahtevajo preiskavo proti policajem, ki so 25. februarja vdrli v študentski dom. Povsod so izstrelili plinske bombe, prišlo je do požara in množičnega bega iz poslopja.
V	športnem centru »Boro i Ramiz« pa je dva tisoč srbskih srednješolcev zahtevalo, da izključijo albanske kolege, ki so se udeleževali mitingov, da odstranijo profesorje, ki so agitirali, srbski srednješolci pa naj bi imeli pouk le v dopoldanskem času; ko naj bi jih spremljali miličniki zveznega odreda. Če njihove zahteve ne bodo izpolnjene, so zagrozili, da bodo danes odpotovali v Beograd. (B. S.)
Ravnatelj videmske šole ne odobrava demonstracije
VIDEM — Tudi furlanski fašisti se torej tudi profesorjev, ta stališča pa ni-
šinam. Pred desetimi dnevi je njihov mladinski privesek Fronte della Gio-ventii priredil s tem v zvezi zborovanje v videmski palači Kechler, pred tem pa dijaški sprevod po glavnih videmskih ulicah. Fašistični mladinci so delili letake, v katerih je bilo rečeno, da so proti Maccanicovemu osnutku za zaščito slovenske manjšine in proti uvedbi dvojezičnosti.
Pobudniki manifestacije so trdili, da je na ulice šlo 35 odstotkov dijakov trgovskega zavoda Bonaldo Stringher. V manifestaciji naj bi bilo 387 dijakov. Z dijaki so bili tudi nekateri profesorji tega zavoda.
Se istega dne je manifestacijo proti priznanju pravic ljudem drugega jezika in kulture obsodil profesor Pietro Fontanini, koordinator Union Furlane.
Včeraj se je s pismom v videmski kroniki lista II Gazzettino oglasil tudi ravnatelj trgovskega zavoda Bonaldo Stringher, profesor Pietro Posenato. Ravnatelj meni, da sodelovanje na neki manifestaciji in izražanje stališč, je osebna stvar vsakega posameznika,
kakor ne obvezujejo šole. Ravnatelj se torej distancira od fašističnih stavkajočih profesorjev.
Ravnatelj postavlja piko na »i« tudi glede številk. Na zavodu je 1.731 dijakov. Tistega dne, ko so fašisti priredili manifestacijo, jih je bilo odsotnih 387. Stavke pa se niso udeležili vsi, ker so bili nekateri bolni. Stavkajočih naj bi torej bilo le 307, kar pomeni 28 odstotkov. Ravnatelj uporablja izraz »esigua minoranza«. Stavkalo ni torej 35 odstotkov, kot so prej pisali videmski časopisi. Kljub temu pa je 28 odstotkov veliko.
Ravnatelj Posenato v svojem pismu izraža mnenje, da sodelovanje 307 dijakov na stavki brez dvoma ne izraža zavesti teh dijakov o vprašanju dvojezičnosti, ker je dobro znano, da ob dijaških manifestacijah večina udeležencev sploh ni seznanjena z razlogi, ki so botrovali manifestaciji. Zaradi tega ravnatelj videmskega zavoda meni, da njegov zavod ni imel kaj opraviti z omenjeno demonstracijo.
MARKO WALTRITSCH
Vaclav Havel končal obisk v Sovjetski zvezi
Moskva obžaluje poseg v CSSR
MOSKVA — Češkoslovaški predsednik Vaclav Havel (na telefoto AP) je očitno zadovoljen končal dvodnevni obisk v ZSSR. V Prago se vrača z deklaracijo, ki bilateralne odnose postavlja na nove temelje enakopravnosti in suverenosti, nadalje s sporazumom o umiku sovjetskih čet s češkoslovaškega ozemlja, v Moskvi pa so ob koncu objavili skupno sporočilo, v katerem ZSSR med drugim obžaluje dogodke iz leta 1968.
Po srečanju s sovjetskim voditeljem je Vaclav Havel izjavil, da sta z gospodom Gorbačovom podpisala deklaracijo o kakovostno novih dvostranskih odnosih, ministra Dinstbir in Ševar-dnadze pa sta podpisala sporazum o sovjetskem umiku iz ČSR. Češkoslovaški predsednik je poudaril, da sta se z Mihailom Gorbačovom čudovito ujela pri izmenjavi mnenj o številnih mednarodnih problemih. Po besedah sovjetskega voditelja je pomembno, da sta državi presegli negativnosti iz preteklosti, kratka a vsebinska deklaracija pa predstavlja politično orientacijo za dinamizem prihodnjega sodelovanja na različnih področjih.
V skupnem sporočilu, ki so ga po dvodnevnem obisku Vaclava Havla objavili v Moskvi, je med drugim zapisano, da ZSSR obžaluje vojaško posredovanje v ČSSR leta 1968, ki je imelo negativne posledice za češkoslovaški kot širši mednarodni razvoj. Bilateralni odnosi bodo poslej temeljili na načelih suverenosti, enakopravnosti in ne bodo pod vplivom ko-njunkturne politike. Rečeno je še, da ČSR s simpatijami spremlja razvoj prenove v ZSSR in politiko nove miselnosti. V zvezi z nemškim vprašanjem državi poudarjata, da je le-to stvar nemškega naroda, nikakor pa ne sme škoditi interesom drugih držav-Rešitev tega vprašanja mora upoštevati nedotakljivost evropskih meja in mora teči v okviru vseevropskega procesa.
Češkoslovaški predsednik se je danes sešel tudi s člani komiteja vrhovnega sovjeta za mednarodne odnose, pozornost pa so namenili zlasti medparlamentarnemu sodelovanju. Vaclav Havel je obiskal tudi Jeleno Bonen vdovo akademika Andreja Saharova, na njegov grob pa je položil cvetje.
MIHA LAMPREHT
ZIS ni odgovoren za vprašanje meja
BEOGRAD — Jugoslovanska vlada je globoko razočarana in zaskrbljena zaradi odločitve švedskega vrhovnega sodišča, da izpustijo iz pripora Naserja Shatrija, ki je oktobra lani na Kosovu poskušal ubiti uradno osebo v uradnem prostoru, so sporočili v izjavi ZIS. Namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milivoje Maksič ni mogel odgovoriti nič določenega na vprašanje, zakaj jugoslovanski graničarji še vedno streljajo na osebe, ki ilegalno prehajajo v Italijo in Avstrijo. Po Maksičevih besedah ZIS ni odgovoren za vprašanje meja, in izrazi lahko le razočaranje zaradi dosedanjih smrtnih primerov, vključno z zadnjim, ko je pri pobegu v Italijo umrl nek turški državljan.
Ko je odgovarjal na vprašanje, kaj je ZIS storil za moralno in materialno zadoščenje jugoslovanskega konzula v Chicagu Bahrudina Bijediča, je Maksič odgovoril, da se Jugoslavija in ZDA še vedno ukvarjata s tem vprašanjem, da pa so problem omenili tudi v razgovorih s pomočnikom ameriškega državnega sekretarja Eagleburjem.
Italijanska posojila za razvojne projekte SFRJ
BEOGRAD Italijanska vlada je v teh dneh odobrila prve štiri jugoslovanske projekte, za katere bodo uporabljali bonificirana posojila vlade v Rimu, ki so namenjena za razvojne projekte. Vsega skupaj je odobrenih 50 milijonov dolarjev posojil, ki jih bodo vložili v modernizacijo in rekonstrukcijo zmogljivosti Lig Osijek, v proizvodnjo tkanin za gospodinjstva in industrijo, za razširitev zmogljivosti papirne proizvodnje v Krškem, za razširitev telekomunikacijskega sistema PTT Hrvaške in za razvoj ribištva v Črni gori.
Beneficirana posojila italijanske vlade za uvoz opreme v vrednosti okoli 62 milijonov dolarjev (80 milijard lir) bodo uporabili, kot poroča sekretariat ZIS za informacije, za izvedbo okoli 35 manjših investicijskih projektov po vsej Jugoslaviji. Ta posojila so zelo ugodna, saj so obremenjena le z 1,75-odstotnimi obrestmi na leto, zelo ugoden pa je tudi rok odplačila. Vse to bo jugoslovanskim vlagateljem omogočilo tudi nakupe sodobne italijanske opreme in tehnologije pod zelo ugodnimi pogoji.
• Poulični spopadi v Nikaragvi
NADALJEVANJE S 1. STRANI sandinistična vlada lani sicer znižala na 1700-odstotno stopnjo (leta 1988 je bila stopnja inflacije 40.000-odstotna), vendar je še vedno izredno visoka. Zaustaviti bo poskušala tudi naglo padanje nikaragovskega izvoza, ki naj bi letos znašal le okoli 200 milijonov dolarjev (pred desetimi leti pa skoraj 800 milijonov dolarjev). To nameravajo nove nikaragovske oblasti storiti z zvišanjem proizvodnje, vendar pa hkrati pričakujejo od ZDA, da bodo ukinile gospodarsko blokado, ki so jo izvajale zadnjih pet let zoper Nikaragvo, in dale pomoč v višini dveh milijard dolarjev. To pomoč naj bi dobili v naslednjih treh letih, za začetek pa bi Nikaragva potrebovala vsaj 200 milijonov dolarjev.
Toda vprašanje je, ali bodo ZDA kar takoj dale to pomoč. Člani Bushove vla-
vajo, da bodo ZDA morale pomagati i karagvi, toda vsa znamenja kažejo, da v bližnji prihodnosti Nikaragvi, obeta
simbolična ameriška pomoč.
Eden izmed razlogov za ameriško ot tavljivošt tiči seveda v tem, da se 'A?'
.............................-*-*• ali -
olicijs
----j------------- aa s'-
hington hoče najprej prepričati, ali bc sandinisti prepustili vojaško in policij5 oblast novi vladi. Američani namreč
vedno niso povsem prepričani, da bc sandinisti kar tako zlahka prepustili oblast Chamorrovi. Pojavljajo se tudi migi o tem, da utegne v Nikaragv’ bruhniti državljanska vojna itd. Zar takšnih in podobnih ugibanj - in Par veda zato, ker Washington tudi sice bogvekako darežljiv z dolarsko Poin(j] - Nikaragva verjetno v naslednjih te ali celo mesecih še ne bo deležna kti izdatnejše gospodarske pomoči ZDA-
Po predvčerajšnjem »zgodovinskem«, vendar kar nekako pričakovanem polomu v Tokiu
Japonska borza si je vendarle spet opomogla in potegnila za seboj še evropske (tudi M I B)
NEW YORK, MILAN — Je bil predvčerajšnji polom na tokijski borzi muha enodnevnica? Menda ne, dejstvo pa je, da se je včeraj stanje popravilo tako na Japonskem kot drugje v Aziji, kar je (skupaj z vztrajajočim Wall Streetom) pozitivno vplivalo na vse evropske borze. Posebno viden je bil porast v Frankfurtu ( + 1,6%), Amsterdamu ( + 1,9%), Parizu ( + 1,2%) in Ziirichu ( + 1,14%), manjši pa v Madridu (+0,5%), Londonu ( + 0,05%) in Milanu (+0,85%), kjer je indeks MIB obtičal pri 949 (-5,1% od začetka leta). V Italiji se gre za to zahvaliti dotoku tujega denarja, torej zgolj tehničnim razlogom, ki ne bodo preusmerili zdajšnje negativne težnje, povezane z mednarodnimi in zlasti notranjimi težavami (o tem pišemo ločeno). Podobno velja za Tokio, kjer so valute in vrednotnice še pod učinkom domače gospodarsko-finančne politike in špekulacij, saj investitorji prodajajo, brž ko se jim to splača. To po-
vezujejo sicer tudi z bližnjim zaključkom finančnega leta, ki spodbuja igro profitov; denar se steka v šibkejše papirje, ne pa v futures, ki so dejanski krivci ponedeljkovega (napovedanega) kraha. Največ povpraševanja je po vrednotnicah na področju visoke tehnologije (predvsem elektronike), a tudi veletrgovine, gradbeništva in precizne mehanike. Dolar se je medtem spet ojačil, prav tako tudi marka. Gibanje zelenega bankovca pa bo verodostojnej-še po objavi današnjih podatkov o gibanju narodnega dohodka ZDA v četrtem trimesečju 1989. Včeraj so priobčili številke o trgovinskem primanjkljaju, ki je v omenjenem času dosegel 28,81 milijarde dolarjev proti 28,56 v tretjem trimesečju, obenem pa tudi podatek, da se je obseg naročil trajnih dobrin v Ameriki januarja letos zmanjšal kar za 10,5%. Temu pa ni guverner Alan Greenspan dal kakšnega posebnega poudarka.
Predlog Carla Vizzinija pod pritiskom Confitarme
Luke v zasebno režijo?
RIM — Minister za trgovsko mornarico Carlo Vizzini bo predlagal kabinetnemu svetu vlade združitev zakonskih odlokov o reformi pristanišč in priobalne plovbe, s tem pa tudi prehod pristaniških uprav v zasebne roke. To je najavil na včerajšnjem zasedanju zveze privatnih ladjarjev Confi-tarma, ki to tudi zahtevajo. Minister dejansko predlaga preobrazbo pristaniških ustanov v prave "port-authority", ki bi skrbele za programiranje in nadzor, medtem ko naj bi upravljanje luk poverili operativnim družbam s pretežno zasebnim kapitalom; dosedanji javni upravitelji bi sicer lahko pristopili k tem režijskim družbam, vendar le z manjšinskim deležem. »Na ta način,« je dejal Vizzini, »bi se rešili logike, po kateri lahko luška ustanova postane neke vrste podstranka, ker jo pač nadzoruje javna oblast.« Kaj pa družbe pristaniščnikov? »Do 31. decembra 1992 jih bo treba odpraviti, zato se morajo preoblikovati v podjetja, ki bodo lahko neposredno upravljala posamične terminale, toda le v režimu konkurenčnosti (torej samo v velikih pristaniščih op. ur.) in tedaj bodo lahko deležne tudi davčnih olajšav.«
Italijanska borza kot endemni pojav
Kot smo videli, je potres na borzi v Tokiu odjeknil na vseh drugih delniških trgih, vendar ne homogeno. Najbolj je prizadel azijske borze, ki so nekako odvisne od tokijske, na newyorški je izzval celo protiofenzivo, evropske pa je (en dan) potrl v različni meri. Med najbolj zadetimi je bila milanska, a to je bil zanjo le še dodaten udarec. Kajti dejavniki, zaradi katerih MIB že dalj časa stopica na mestu, niso le mednarodne narave - bojazen pred recesijo v Ameriki, strah pred novo podražitvijo denarja, pretres v evropskih gospodarskih in političnih ravnotežjih spričo dogajanj na evropskem vzhodu - marveč tudi internega značaja. Z ene strani so skuhali politiki tako kašo, da se ne ve, kaj bo iz nje, na drugi strani pa imamo opraviti s hudim primanjkljajem v plačilni bilanci, z afero okoli Enimonta in z grozovitim mečkanjem okrog reforme premič-ninskega trga. Eni mislijo, da si bo trg kar sam dajal pravila, toda bodimo resni: v državi, ki v tem pogledu močno zaostaja za drugimi "razvitimi", so potrebni še kako strogi predpisi, druga-
če ne bo mogoče, denimo, zares odpraviti zle prakse insider tradinga. Seveda je potrebna tudi prednostna lestvica. Najprej bi kazalo sprejeti zakon o družbah za premičninsko posredništvo (SIM) - morda že na ravni finančne komisije, sicer bi se lahko zgodilo nekaj podobnega, kot se je s skupnimi investicijskimi skladi, katerih ustanovni zakon so obravnavali 18 let... Nato bi bilo treba osredotočiti kupoprodajo vrednostnih papirjev izključno na borzi, saj bi brez te koncentracije težko opredelili kaznivost insider tradinga in naredili red z javnimi ponudbami (OPA), ki naj bi postale obvezne pri določenem kapitalnem deležu (recimo 20%). Tu je še problem plusvalenc, ki bi jih rad finančni minister Rino Formica obdavčil vsevprek, ne le na borzi -tako bi država po njegovem iztržila po 5. letih okoli 1.800 milijard lir) - monopolnega združevanja in še marsičesa. Predvsem pa okoliščina, da se bližamo volitvam in da je takšno obdobje kot nalašč za prenagljene in demagoške izbire.
DRAGO GAŠPERLIN
Inflacija +5%
RIM — Zavod za konjunkturne raziskave ISCO napoveduje v svojem 53. poročilu, da bo znašala letošnja inflacija v Italiji 5% in ne 4,5-4,6%, kot načrtuje vlada. Ne samo, lahko bo še višja, če izvršna oblast ne bo izvajala najstrožje gospodarske politike, in to zlasti na področju javnih izdatkov. Zavod ima na piki predvsem porast plač javnih uslužbencev ( + 12%?) in svari pred posnemanjem tega v privatnem sektorju. Inflacijsko stopnjo je ISCO izračunal na osnovi ocene, da se bo narodni dohodek vzpel za 3,2% (v skladu s priporočili ES) in da bo uvoz malce popustil. Strokovnjaki državne denarne ustanove Banca nazionale del lavoro pa menijo, da se bo letošnje inflacijsko povprečje sukalo okoli 5,5%. V lanskem letu je dosegla inflacija, kakor vemo, stopnjo 6,5%.
Ljudske banke v FJK nabrale več kot 7.400 milijard hranilnih vlog
CODROIPO — Na društvenem sedežu v Codroipu je bil redni občni zbor Konzorcija ljudskih bank FJK, v katerem je združenih devet ljudskih bank naše dežele, med temi tudi Kmečka banka iz Gorice. Te banke imajo v vsej deželi 90 podružnic, 1.500 uslužbencev, 7.400 milijard lir hranilnih vlog. Članov teh devetih ljudskih bank je vsega skupaj 25.000.
Predsednik konzorcija dr. Lorenzo Pelizzo (tudi predsednik ljudske banke v Čedadu in kot tak enoletni predsednik konzorcija, ker se na tem mestu leto za letom vrši rotacija) je na občnem zboru obrazložil, kakšna je bila dejavnost konzorcija v zadnjem času. Za večino uslužbencev so priredili izpopolnjevalne tečaje, saj v vseh bankah uvajajo nove dosežke tehnologije. Priredili so nekaj skupnih akcij, kot sta mladinsko varčevanje Conto Jeans in Contobudget, in s tem v zvezi izvedli vrsto skupnih reklamnih akcij.
Imeli so veliko stikov z deželnimi oblastmi in deželnimi finančnimi ustanovami in družbami. Finansirali so strokovno šolo za otroke furlanskih izseljencev v Argentini. Podprli so tisk knjige "Arrivano i Longo-bardi", ki jo bodo brezplačno delili šolarjem še pred veliko poletno razstavo o Langobardih. Nedavno so finančno podprli še nekaj drugih knjig, med temi tu-ristično-kulturni vodič po naši deželi ter knjigo o kmečkem turizmu prav tako v naši deželi. Finančno so podprli tudi razne širše športne pobude dijakov.
Omenili smo, da je v Furlaniji-Julijski krajini devet ljudskih bank. Te že veliko let sodelujejo v konzorciju, ki ima sedež v Codroipu. Skupno imajo razne servise. Že nekaj časa je govor o združitvi teh bank v eno samo veliko banko FJK. Videmska in čedajska ljudska banka sta že na lanskem občnem zboru sprejeli sklep o združitvi, do nje pa še ni prišlo, kajti Banca dJtalia mora dati ustrezno dovoljenje. Prav tako je že padla odločitev o združitvi dveh ljudskih bank v Pordenonu in banke v Huminu. Doslej sta se ustvarili dve središči s sedežem v Vidmu in Pordenonu. Vprašanje zase bo seveda Kmečka banka, ki ima svoj poseben pomen, saj je to banka slovenske narodnostne manjšine v Gorici. V deželi sicer poslujejo še nekatere druge banke s podobno utemelitvijo. Tu je največja italijanska ljudska banka Banca popolare di Novara. V Trstu pa se je pred kratkim ustanovila Banca popolare di Trieste, v kateri so kot glavni delničarji pomembni tržaški finančniki, ki namerava odpreti svoj sedež v Trstu, podružnici pa v Gorici in Tržiču. Ta banka je šele v povojih, zaradi tega ni jasno, ali njeni pobudniki nameravajo v kasnejšem času priti v sklop velike deželne ljudske banke ali pa ohraniti samostojnost.
MARKO WALTRITSCH
>
* Kmečka banka Gorica
: :


1
I



NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE
I
J* MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V
	23.2.	27.2.
URADNE ROTACIJE		
Generali			38060
l)oyd 					16200
Lloyd risp			11150
RAS			23700
Ras risp			12250
Sai 		17500	17250 7600
Sai risp			
Montedison 			1778
Montedison risp			1157
Rirelli 			2510
Pirelli risp		2650	2590
JJkelli risp. nc 		2140	2190
Sbia ■ ■ ■ •	2560	2470
Snia risp		2620	2520
snia risp. nc		1690	1660
jjinascente		7340	7150
JJinascente priv		3850	3800
R^ascente risp		4160	4100
8remuda 		3000	3039
j^arnuda risp	 !'P r'sP	 pas,°gi		1922	1900
	1485	1490
	1390	1380
	355	350
^mau	4150	4150
23.2.	27.2.
Fidis....................... 7160	6950
Gerolimlch................... 117	117
Gerolimich risp............... 88	92
SME ........................ 3750	3650
Stel........................ 4925	4840
Štet W 10 ..................... —	—
Štet W 9 ...................... —	—
Štet rlsp................... 4200	4150
Tripcovich ................ 11450	10990
Tripcovich risp. nc......... 4250	4150
Att. Immobiliari ........... 5060	4990
FIAT........................ 9957	9820
FIAT priv................... 6915	6800
FIAT risp..................  7990	6910
Gilardini................... 4540	4420
Gilardlni risp.............. 3680	3640
Dalmlne...................... 407	405
Marzotto.................... 8050	8000
MarzoHo risp................ 8020	8000
Marzotto risp. nc........... 5850	5820
NEURADNO TRŽIŠČE_________________________
I. C. C. U............... 830	----
SO. PRO. ZOO............. 900	----
Carnica Ass.............. 9900	----
27.2. spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI		
BTP junij 1990 10,5% 		99,30	+ 0,05
BTP maj 1990 10,5%		99,45	—0,05
BTP januar 1990 12,5% . . .	—	—
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA		
CCT ECU 1982/89 13% . . .				
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	99,90	—0,05
CCT ECU 1984/91 11,25% .	99,70	—0,30
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	100,90	—0,15
CCT ECU 1985/93 9% 		96,20	—0,21
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	98,25	—0,05
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	95,40	—0,10
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	98,65	—0,05
CCT april 1992 10%		95,25	+ 0,05
CCT julij 1992 IND		98,55	—
CCT januar 1991 IND		100,05	—
CCT julij 1993 IND		98,85	—
_____________________________27.2.	spr, %
CCT december 1990 IND . .	100,20	+0,10
CCT februar 1991 IND_____	100,30	+0,10
CCT februar 1997 IND_____	93,45	—
CCT junij 1993 CV IND ... .	96,60	+0,05
CCT marec 1991 IND.......	100,00	—0,10
CCT nov. 1993 CV IND . . . .	96,80	—
CCT sept. 1993 CV IND ...	95,85	—
CCT avgust 1992 IND......	98,85	—
CCT avgust 1993 IND......	98,90	—
CCT avgust 1990 IND ... ,.	100,25	—
CCT avgust 1991 IND......	100,45	—
CCT avgust 1995 IND......	94,65	+0,05
CCT avgust 1996 IND......	94,10	+0,05
CCT april 1991 IND ........ 100,55	+0,10
CCT april 1995 IND ......... 94,00	+0,05
CCT april 1996 IND ......... 94,45	+0,11
CCT december 1990 IND . . 101,00	—
CCT december 1991 IND . . 100,25	—
CCT december 1995 IND . .	95,65	—
CCT december 1996 IND . .	93,85	—
	27.2.	spr. %
CCT februar 1991 IND ....	101,15	—
CCT februar 1992 IND		100,25	+ 0,10
CCT februar 1992 9,8% . . .	99,75	—
CCT februar 1995 IND 		98,55	+ 0,05
CCT februar 1996 IND ....	96,35	—
CCT februar 1997 IND ....	93,45	—
CCT jan. 1990 BA 12,5% . .	—	—
CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	—	—
CCT jan. 90 USL 12,5% . . .	—	—
CCT januar 1991 IND		101,05	+ 0,10
CCT januar 1992 IND		100,30	—
CCT januar 1992 11% ....	98,10	—
CCT januar 1993 IND		97,85	—
CCT januar 1996 CV IND . .	98,75	—
CCT januar 1997 IND		93,45	—
CCT januar 1995 IND		95,85	—0,05
CCT januar 1996 IND		100,10	—0,05
CCT julij 1990 IND		100,10	—0,05
CCT julij 1991 IND 		100,65	+ 0,05
CCT julij 1995 IND		95,50	+ 0,10
CCT julij 1996 IND		95,05	+ 0,16
CCT maj 1991 IND		100,65	+ 0,10
CCT maj 1992 IND		—	—
___________________27.2.	spr. %
^!fgKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
6ru*r..................... 11200	+4,47
Erj^!9..................... 8600	-
2iq®niarisp................ 5140	+4,89
aSo ................... 8192	—0,70
7jp^5°yALSTVO - BANČNIŠTVO______________
A|,6>a Ass................ 42100	+0,21
4^,^.^°,....	40400	+1,25
Austin- ................... 11920	+1’03
Lati°01® ................... 1845	+6'09
Genp Ass- °rd............. 13600	+1,34
'taiia ,al' Ass............ 37950	+0,68
Abeiii 1000 ............ 12300	+1,65
Lap'®.................... 107100	+0,09
La Prp laria sPa.......... 53260	—0,03
Llovri «V'den,e .......... 18980	—0,10
F*4SfAdriatico ........... 16200	—
?4S r .................... 23700	-0,37
V 'SP' por1............... 12240	+2,00
L^inni ................... 19300	+1,04
Ban ® Priv................ 15450	+1,84
Bar,® Comm. Italiana . . . .	4650	+1,86
Cronu di Roma ............. 2285	+ 2,19
'ntp?K° ',a'iano ........... 2600	+1,36
Med; pnca Priv............. 51500	—°’86
“banca................ 17790	+ 2,06
i^^jA INDUSTRIJA - CEMENT_______________
L'EsnBur9° ord............ 12710	+0,46
Monril®880 ............... 22500	—1,31
PoiiQdadori .................. —	—
C«mpr®f: Editoriale........ 5950	+0,50
n,lr ................. 3215	+0,15
27.2. spr. %
Italcementi		. . 123400	+ 0,32
Unicem		. .	24500	—2,00
KEMIJSKA INDUSTRIJA	- OGLJIKOVODIKI	
Calp 		5160	—2,98
Enimont 		1470	—
Fidenza Vetrar 1000 . . .	8551	+ 1,31
Italgas 		2901	+ 0,86
Mira Lanza		66850	+ 3,64
Montedison 1000 		1779	—0,61
Montefibre 		1227	+ 4,07
Pirelli 		2506	+ 0,24
Pirelli risp		2585	—0,47
Recordati 		13100	+ 0,84
Saffa		10370	—0,67
Snia BPD 		2450	+ 0,40
Snia Fibre 		1810	—1,63
Snia Tecnopolimeri ....	6810	—0,14
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		7120	+ 0,92
Standa 		32950	—
Standa risp. port		12070		
Alitalia cat. A		1750	—1,12
Alitalia priv		1140	
Italcable		16950	+ 0,89
SIP 		1481	+ 0,88
SIP risp. port		1380	+ 1,76
Sirti		12940	+ 1,49
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti .......... 5170	—0,38
Tecnomasio.................. 3675	—0,80
Bastogi...................... 355	+2,82
	27.2.	spr. %		27.2.	spr. %
Bonifiche Siele 		25870	+ 3,89	Tripcovich risp. nc		4150		
Bonifiche Siele risp	 CIR - Comp. Ind. Riunite .	8900 45201	+ 0,67 + 2,26	NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
CIR risp	 Cofide		4490 4445	+ 0,11 —0,11	Attiv. Immobiliari		4991	+ 2,06
Comau Finanziaria 		4151	+ 0,87	Calcestruzzi		15340	+ 0,06
Editoriale SpA 	 Euromobiliare 		3300	+ 2,80	Cogefar 		6930	+ 0,72
	5850	—0,44	Del Favero		6800	+ 2,25
Ferruzzi Agric		2305	+ 0,17	Grassetto SpA 		15310	—
Fidis 		7030	+ 1,29	IMM Metanopoli		1565	+ 1,75
Fimpar 		3255	+ 0,30	Risanamento Napol! . . .	44500	+ 1,13
Finarte 		6420	+ 1,18	Vianini 		5110	—0,19
Fiscambi Holding	 Fiscambi risp		5300 2370	+ 0,93	MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Fornara 	 Gaic 		3330 26000	—0,47	Aeritalia ord		3090	+ 0,45
Gemina		2057	+ 2,44	Danieli & C		10380	—0,19
Gemina risp		1396	+ 1,89	Data Consyst		10760	+ 1,84
Gerolimich		.	117,50	+ 1,29	Fiar SpA		20390	+ 0,59
Gerolimich risp. port. . . .	92,50	+ 0,81	Fiat		9780	+ 0,10
IFI priv		24800	—0,04	Fiat priv		. .	6775	+ 0,07
IFIL fraz		7492	+ 0,56	Fiat risp		. .	6895	+ 0,29
IFIL risp. port. fraz		3860	+ 1,31	Franco Toši 		29550	+ 0,16
Italmobiliare		. 207400	+ 1,41	Gilardini		4471	+ 1,61
Pirelli & C		9500			Magneti Marelli		1900	+ 1,06
Riva Finanziaria 		8700	+ 2,35	Merloni		2749	—0,72
Saes		3500	+ 0,28	Necchi ord		3750	+ 0,80
Schiapparelli 		1275	+ 2,00	Olivetti ord		6290	+ 1,45
Sisa 		3500	+ 4,47	Olivetti priv		4315	+ 0,11
SME 		3660	+ 1,10	Pininfarina		14600	+ 0,82
SMI Metalli 			1615	—0,30	Rodriguez SpA		9910	—0,40
SMI Metalli risp		1260	—0,15	Safilo 		11065	+ 1,14
SOGEFI		3450	—	Safilo risp		10660	—0,09
Štet		4831	+ 1,06	Saipem		3361	+ 0,93
Štet risp. port		4150	+ 1,21	Saipem risp		3330	+ 0,90
Tripcovich 		10990	—0,09	Teknecomp 		1360	—0,36
CCT maj 1995 IND . . . CCT maj 1996 IND ... CCT maj 1997 IND . . . CCT marec 1991 IND . CCT marec 1995 IND . CCT marec 1996 IND . CCT marec 1997 IND . CCT nov. 1990 IND . . . CCT nov. 90 EM 83 IND CCT nov. 1991 IND . . . CCT nov. 1992 IND . . . CCT nov. 1995 IND . . . CCT nov. 1996 IND . . . CCT oktober 1993 IND CCT oktober 1990 IND CCT oktober 1991 IND CCT oktober 1995 IND CCT oktober 1996 IND CCT sep. 1990 IND . . . CCT sep. 1991 IND . . . CCT sep. 1995 IND . . . CCT sep. 1996 IND . . . CTS marec 1994 IND . CTS april 1994 IND . . ED SCOL 1975/90 9% ED SCOL 1976/91 9% ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . . .
94,05	+ 0,05
94,35	+ 0,05
92,70	—0,05
100,80	—
94,65	+ 0,05
95,75	+ 0,05
93,30	+ 0,05
100,00	—0,05
100,65	—0,15
100,40	+ 0,05
97,95	—
95,25	—
93,05	—
97,90	+ 0,05
100,05	+ 0,05
100,25	—0,05
95,15	+ 0,05
92,90	—0,05
100,05	+ 0,05
100,50	—
94,45	+ 0,16
94,15	—
74,40	—
74,40	—
101,00	—
99,90	—
98,35	—
102,00	—
70,00	—
Včeraj je letošnji pust dosegel svoj vrhunec, danes pa bo dan žalovanja za njim
Več kot petnajst tisoč Tržačanov sledilo prvemu pustnemu sprevodu
Večtisočglava množica na Korzu
(Foto Križmančič)
Prva pustna prireditev Občine Trst je imela izreden uspeh: včerajšnji sprevod po tržaških ulicah si je namreč ogledalo vsaj 15 tisoč ljudi, mogoče pa tudi več, saj včeraj nihče ni mogel izračunati, koliko ljudi je napolnilo Korzo, Goldonijev trg in Trg Unita. Ulice so bile tako natrpane, da se je žirija z veliko težavo prerivala skozi množico. K temu je botrovala tudi odločitev Občine, da ne postavi odra in to z namenom, da bi bili udeleženci sprevoda čim bolj sproščeni in da bi se čim bolj angažirali. Zaradi nekoliko pomanjkjive "začetniške" organizacije je bil sprevod vsaj v začetnem delu nekoliko neurejen. Navdušenje in razposajenost udeležencev pa ' sta "popravila" tudi organizacijske napake, tako da je večtisočglava množica vztrajala vse do večera, ko so na Trgu Unita nagradili najlepše in najbolj domiselne vozove, skupine in posameznike.
Prvouvrščeni "škotski" kotalkarji	(Foto Križmančič)
Katoliška cerkev obhaja danes pepelnico
Katoliška cerkev praznuje danes pepelnično sredo, s katero se začenja obdobje posta, in kot ponavadi bodo ob tej priložnosti po mnogih cerkvah na Tržaškem priložnostni obredi, pri katerih bodo duhovniki posipali glave vernikov s »svetim pepelom«. Gre za pepel, ki ga dobijo s sežigom oljčnih vejic, katere so posvetili na lansko cvetno oziroma oljčno nedeljo.
Tak obred bo danes ob 18.30 tudi v mestni stolnici sv. Justa, vodil pa ga bo tržaški škof Lovrenc Bellomi.
Današnji začetek postnega časa bo v tržaški škofiji tudi priložnost za priprave na veliki cerkveni simpozij treh Benečij, ki bo konec aprila na temo »Kristjanske skupnosti in prihodnost treh Benečij«. Srečanje bo potekalo v Gradežu in Ogleju, med drugimi pa se ga bo udeležila tudi človekoljubna verska organizacija Caritas. Njeno sodelovanje ima še poseben namen, in sicer, da bi se postna žrtvovanja vernikov pretvorila v izraze solidarnosti in pomoči najbolj potrebnim: psihično prizadetim osebam, zasvojenim z mamili, ostarelim in doseljencem iz držav zunaj Evropske skupnosti.
Danes žalostni pustni pogreb na Kontovelu
Po pustnem vrvežu, veseljačenju in razposajenosti je prišel dan žalosti in žalovanja za kraljem šaljivcev, ki je - po astronomskem koledarju točno opolnoči, po zamejskih pustnih navadah pa šele v zgodnjih jutranjih urah - tudi letos zapustil svoje vnete privržence. Da bi bil njegov odhod čim manj boleč, se po naših vaseh že dolgo na pepelnično sredo poslavljajo od »rajnkega« s »pogrebnimi svečanostmi«, ki so postale že nekakšen »pust v podaljških«. Čim večja je žalost za njim, tem večje je veselje njegovih podanikov na teh žalnih sprevodih.
Ob odhodu pusta se že vrsto let najbolj žalostijo na Kontovelu in Proseku. Pustni pogreb je v teh vaseh postal tradicija s sprejemom v »hiši žalosti« pri kontovel-ski društveni gostilni, s sprevodom po Kontovelu in Proseku do kontovelske Mlake, kjer pokojnika povlečejo na vodo in ga sežgejo. Letošnjemu pustu so dali domačini ime Johan XX., od njega pa se bodo poslovili ob 14.30.
Udeležencev tega prvega Tržaškega pusta je bilo res veliko, saj je skupno tekmovalo 31 skupin (25 na prosto temo, šest pa na temo, ki jo je predlagala Občina, in sicer »Trst in Tržačani«), Pet od teh se je predstavilo z vozovi, dve z "našemljenima" avtomobiloma, ena pa s trikolesnim apejem. Trinajst je bilo "odraslih" šem (med njimi je bila tudi psička, preoblečena v šerifa!), enajst pa je bilo našemljenih otrok (najmlajši je imel osem ... mesecev). Trinajst je bilo tudi parov, najmlajši od katerih je imel dve leti, rajoni pa so bili trije (Svetoivančani, ki so imeli možnost, da so se pripravili že "doma", so se pojavili s štirimi vozovi in sedmimi skupinami).
Udeleženci sprevoda so predstavili najrazličnejše teme, od pravljičnih in satiričnih do aktualnih političnih (velik uspeh je žela skupina, ki je zbadljivo kritizirala občinsko prometno politiko), skoraj vsi pa so se predstavili z domiselnimi in skrbno pripravljenimi maskami, tako da je žirija imela težave, da jih je pravično ocenila.
Z veliko "radodarnostjo" se je žirija odločila, da nagradi vse otroke, vse rajone in oba rekreatorija (Toti in Pitte-ri). V kategoriji skupin na temo »Trst in Tržačani« se je prva uvrstila skupina na temo »Promet v Trstu«, druga je bila skupina, ki se je predstavila z openskim tramvajem, tretja pa skupina palačink, ki je predstavila kot najbolj priljubljena tržaška slaščica. V kategoriji skupin na prosto temo se je prva uvrstila skupina Škotov, ki so jo oblikovali tržaški umetnosti kotalkarji, drugo nagrado pa je prejela skupina Ricciolo. Tretje nagrade niso podelili, zato pa so skupini Berta Pelle, ki je oponašala znano tržaško trgovko s krznenimi artikli, podelili nagrado "simpatija". Najlepši par je bil po mnenju žirije par "gozdnih živali", ki sta spominjali na Spielbergove grem-linse, drugi sta se uvrstili azijski izvr-sti maski, tretja pa Minnie in Topoli-no.
Od nagrad za posameznike je žirija podelila dejansko samo prvo, in sicer maskama, ki sta prejeli enako število točk. Michela Franco in Alessandra De Senibus sta namreč predstavili naj-lepšo "pomlad" in najlepšo "idejo".
Nagrajenci, ki včeraj niso dvignili nagrad, lahko to storijo v uradih od-borništva za turizem in prosti čas v Ul. teatro 5, prvo nadstropje, (bg)
V Skednju ponovili mimohod in razglasili zmagovalce
W i
V vrtincu letošnjih številnih pustnih prireditev je tudi Škedenjski pust zabeležil zavidljiv uspeh. Nedeljskemu pustnemu sprevodu po tamkajšnjih ulicah je sicer prisostvovalo skromneje občinstvo, kar je gre gotovo pripisati dejstvu, da je ob istem času potekala najpomembnejša pustna prireditev v vsej deželi, to je miljski pustni sprevod. Prireditelji pa so kljub temu zadovoljni, saj so škedenjske prireditve, ki so se začele v četrtek z »mimohom služkinj«, priklicale na splošno dokaj številno občinstvo, ki je tako prispevalo k tradicionalnemu in razposajenemu Škedenjskemu pustu.
Za nedeljske zamudnike, katerim v nedeljo ni uspelo, da bi si ogledali škedenjski sprevod, so prireditelji poskrbeli za ponovitev, ki je bila na sporedu včeraj popoldne in na kateri so se ponovno predstavili vsi vozovi, skupine in posamezne šeme, ki so tekmovali za prvo, drugo in tretjo nagrado. Na škedenjski pustni sprevod so se letos prijavili štirje vozovi, prav tako štiri skupine in pet posameznih šem. Tudi nagrajevanje je bilo na sporedu sinoči, tako da so zamudniki ulovili dve muhi na en mah.
Vozovi in skupine, ki so sodelovali na Škedenjskem pustu, sicer niso bili tako skrbno izdelani kot miljski ali kraški, saj so škedenjski sprevod ponovno oživeli komaj pred nekaj leti. Kljub temu pa so udeleženci pokazali precej spretnosti, zlasti pa velik smisel za humor. V kategoriji vozov se je najbolje izkazala skupina iz Naselja sv. Sergija z alegorijo na temo »Paperi e company«, druga se je uvrstila ške-denjska skupina Belli si nasce z vozom »Alfa corte di Sir Volan«, tretje mesto pa je zasedla skupina Gli Alchi-misti z Alture, ki je predstavila alegorijo na temo »I cosacchi del Din Don« (zadnja je bila torej skupina s Pončane z vozom »I principi del deserto«).
Med skupinami je bila najuspešnejša »Souvenir dJtalia«, na drugo mesto se je uvrstila skupina »Gli spaventa-passeri«, na tretje »I nemici delLigie-ne«, četrta in zadnja pa je bila »I mag-hi delle mele della Val di Non«.
Kot. rečeno, so v Skednju nagradili tudi najlepše posamezne maske. Prvo mesto je zasedla »Nel blu dipinto di blu«, drugo »Mami blues«, tretjo »II nemico delLigiene«, četrto »Azzurrina '90«, peto in zadnje mesto pa je žirija
prisodila maski, ki si je nadela ime »La contessa moderna«.
Škedenjski pust se bo končal danes s pogrebom Pusta, za katerim bodo žalovali že v dopoldanskih urah na sedežu prireditelja, in sicer Sklada Corne-lio Silvula v Škedenjski ulici 114/b. Žalni sprevod bo iz »hiše žalosti« krenil ob 15.30.
Do 10. marca pa je mogoče dobiti informacije o fotografskem tekmovanju »Škedenjski pust 1990«. Informacije nudijo na sedežu Sklada ali v trgovini z gospodinsjkimi pripomočki Ghirardi v Škedenjski ulici 138/c.
Na sliki (foto Križmančič) alegorični voz pustne skupine iz Naselja sv. Sergija, ki je pod naslovom »Paperi e company« zasedel prvo mesto.
Prvo pustovanje na Kolonkovcu in v Rovtah
Preteklo soboto so imeli pustno prireditev tudi v Rovtah in na Kolonkovcu. To je bilo prvič, da je domače društvo KD Rovte-Kolonkovec organiziralo pustni sprevod, pri čemer je prosilo za pomoč že izkušeno pustno skupino od Domja. Veseli mimohod se je začel na Katinari in se nato nadaljeval v Rovtah in na Kolonkovcu, naslednjega dne, v nedeljo, pa se je še bolj veselo končal pri Domju.
»To je bil naš prvi poskus, da se pridružimo številnim pustnim prireditvam na Tržaškem in moram reči, da nam je lepo uspel,« nam je po telefonu povedala prijazna in zgovorna tajnica društva Jolanda Gustinčič. Pustnega sprevoda se je udeležilo kar lepo število posameznih mask in seveda tudi maskiranih skupin.
V soboto zvečer so se maske in gledalci zbrali v domačih društvenih prostorih, kjer jih je čakala pustna večerja, prireditelji pa so razdelili tudi dvajset lepih daril.
»Domačini so bili naše pobude veseli. In da bi se zahvalili in oddolžili tistim, ki so sodelovali ali pomagali pri organizaciji, smo sklenili, da se sestanemo v našem društvu še prihodnjo soboto zvečer, in jim v prijetnem razpoloženju postrežemo s cvrtimi jajci in klobasami ter z domačo kapljico.«
(N. L.)
Zahteva po referendumu
Za odpravo finansiranja zasebnih šol v deželi
Pobudniki ljudskega referenduma za odpravo deželnega zakona, ki finansira zasebne paricificirane šole v Furlaniji-Julijski krajini, so na včerajšnji tiskovni konferenci napovedali, da bodo v ponedeljek začeli po vsej deželi zbirati podpise za izvedbo tega referenduma. Pobudniki ljudskega glasovanja, ki bodo morali zbrati kar dvajset tisoč podpisov, so namreč mnenja, da je deželni zakon iz leta 1988 v nasprotju z ustavnimi načeli, ki dajejo absolutno prednost razvoju javnega šolstva.
Za izvedbo tega referenduma si prizadeva posebni pripravljalni odbor, ki je nastal v Vidmu in v Pordenonu, kasneje pa je razširil dejavnost še na Trst in Gorico. Zakon določa, da bo treba podpise za referendum zbrati v roku petih mesecev, v tem primeru bo treba uradne pole s podpisi izročiti pristojnim telesom do 23. julija. Pobudniki ljudskega glasovanja ne skrivajo velikih težav za dosego tega cilja, naredili pa bodo vse, da bo širša javnost objektivno seznanjena z vsebino in s cilji tega referenduma. Zaradi tega so že navezali stike z nekaterimi političnimi strankami in organizacijami, ki so jim obljubile podporo. Referendum je sprožil precejšnje polemike v deželnem svetu. Proti tej pobudi je ostro nastopila predvsem Krščanska demokracija, ki vidi v referendumu v prvi vrsti napad na zasebne katoliške šole. Stališča KD in tudi nekaterih drugih večinskih sil pa so naletela na podporo le pri 29 deželnih svetovalcih, za zavrnitev prošnje o referendumu pa je bila nujno potrebna kvalificirana večina 32 svetovalcev.
Pobudniki ljudskega glasovanja so vsekakor podčrtali, da niso zagovorniki nekega preživelega nostalgičnega lai-cizma, kot jim očitajo nekateri, ampak podpirajo le dosledno spoštovanje republiške ustave in zlasti avtonomije javnega šolstva, ki je v zadnjih letih predmet ostrega političnega in ideološkega napada.
Sestanek bo jutri na Opčinah
Pomembne točke na seji
glavnega odbora ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje za jutri, 1. marca 1990, v Prosvetnem domu na Opčinah sejo glavnega odbora, ki se bo začela ob 19.30.
Prva točka dnevnega reda predvideva obravnavo predloga o osnutku skupne izkaznice. Že na zadnjem glavnem odboru je bilo namreč sklenjeno, da Zveza poveri strokovnjaku izdelavo osnutka skupne izkaznice za vsa društva, ki so včlanjena in delujejo v okviru Zveze slovenskih kulturnih društev.
Z osnutkom, ki je že pripravljen, bodo torej na jutrišnji seji seznanjena vsa društva, ki bodo imela tudi priložnost, da se o njem izrečejo. In prav zaradi pomembnosti te skupne odločitve vabimo društvene predstavnike in člane, da se sestanka na Opčinah udeležijo v čim večjem številu.
Seveda bo prisotnost društvenih predstavnikov in kulturnih ljubiteljev najboljše jamstvo za primerno razpravo tudi okrog druge točke dnevnega reda, ki bo obravnavala po svoje zelo občutljivo vprašanje manjših društev. Predsedstvu Zveze se je zdelo primerno, da posveča posebno pozornost tem stvarnostim, ki so večkrat v ozadju zaradi finančne in prostorske stiske, so pa v številnih primerih zmožne kvalitetnih kulturnih pobud, čeprav ostajajo večkrat brez odmeva, tudi ker gredo izven prireditvenega, manifesta-tivnega koncepta.
Osvetlitev te stvarnosti, možnosti za rešitve večjih problemov, medsebojna koordinacija manjših društev ter vloga Zveze v tem pogledu bodo izhodišča za globlji razgovor, h kateremu že vnaprej vabimo društva, da prispevajo s svojimi izkušnjami, ugotovitvami in seveda predlogi.
Pretekli ponedeljek v DSI
Srečanje s predstavniki nove istrske književnosti
Obiskovalci večerov v Društvu slovenskih izobražencev so se v ponedeljek zvečer osebno seznanili s tremi vidnimi literarnimi ustvarjalci iz Istre: s pisateljem Marjanom Tomšičem ter pesnikoma Edelmanom Jurinčičem in Vladimirom Savom. Nekaj besed o treh književnikih je povedala koprska slavistka Jasna Čebron.
. Večer se je pričel s predstavitvijo novonastalega Kulturnega kluba Istra iz Kopra, katerega cilje in namene je občinstvu orisala predstavnica društva Irena Urbič. Klub je uradno nastal šele pred približno pol leta, njegova dejavnost pa se je začela že veliko prej. Skupni imenovalec članov je predvsem zanimanje za kulturo, umetnost in zgodovino svoje zemlje, spoznavanje lastnega prostora ter skrb za revitalizacijo istrske kulturne dediščine, obenem pa gojenje sožitja med različnimi narodnostmi in kulturami na tej svojstveni istrski zemlji. Člane povezuje tudi zavzetost za ekološka in socialna vprašanja, politično delovanje pa ne sodi v delovni načrt kluba. Člani Istre sodelujejo tudi z drugimi podobnimi organizacijami, z italijansko manjšino ob slovenski obali, želijo pa se tudi odpirati v zamejstvo. Ponedeljkov večer je tako nudil tudi lepo priložnost za tako kulturno zbližanje.
0	Istri, kjer se med seboj prepletajo, vezujejo in ločujejo različne kultu-
je spregovorila Jasna Čebron. Pra-istrska bit doslej še ni bila temati-ana v slovenski književnosti, v za-jih letih pa je končno našla svoj ostor v literarnem ustvarjanju umet-kov, ki so s to kamnito zemljo tesno ivezani. Tako je nastala izvirna istr-a književnost, katere najpomemb-:jši nosilci so prav Tomšič, Edelman Jurinčič. To literaturo označuje noV Inos do življenja in človeka, kakršen že navzoč v ljudskih pesmih tistih ajev. Istra je tematizirana predvsem kmečkega vidika. Najdosledneje J®
1	to tematiko vezan Jurinčič, saj J
:jansko zrasel iz te istrske zernlj ^ ;e tri avtorje označuje klenost, sk >st jezika, ki pa je zvočno in pomeh o natančno poglobljena.	ia
Literarni večer je dopolnila -ramar, ki je prebrala nekaj odl°
>v iz Tomšičevih in Jurinčičevih ^ ;v pa je občinstvu svoje pesmi pr avil kar sam, saj je obenem
iliški igralec. Srečanje se je zaklj . z živahno diskusijo o istrski ze ^ kulturi, o povezanosti in ločev zličnih kulturnih tokov na te® . v očju, o novih literarnih n venskem kulturnem orostoru. (
Sporna odločitev nabrežinske skupščine
V stavbi na trgu v Nabrežini bodo uredili novo knjižnico
Predlog podžupana Segheneja
V Trstu baje v kratkem ulica Sandro Pertini
Devinsko-nabrežinski občinski svet je odobril načrt za preureditev občinske knjižnice v stari stavbi na nabre-žinskem trgu, kjer naj bi v bodoče imel sedež občinski kulturni dom. Izvedba tega projekta bo stala upravo 400 milijonov lir, ki jih je Občina svojčas dobila od Kraške gorske skupnosti, splošni načrt za občinski kulturni dom, o katerem se govori že od leta 1974, pa je še vedno ustavljen v gradbeni komisiji. Občinski svet je namreč šele pred kratkim odobril Podrobnostni urbanistični načrt za nabrežinski trg, spomeniško varstvo ni pristalo na porušenje stare stavbe, ki jo bodo sedaj lahko le adaptirali, okvirni plan, ki sta ga izdelala arhitekta Kokorovec in Antoni, pa je naletel na težave in na precejšnje pomisleke v gradbeni komisiji. Sklep o Ureditvi knjižnice so poleg upravne večine podprli tudi socialisti, komunisti so se vzdržali, neodvisni levičar Vocci pa je glasoval proti.
Socialisti so kot rečeno podprli ta sklep, kljub temu da sta bila svetovalca Caldi in Burger znova zelo ostra do Brezigarjevega odbora, ki sta mu očitala, da je oblikoval edinole predvolilni sklep in nič drugega. Caldi je rekel, da se uprava sploh ni Potrudila za najetje potrebnih posojil, nakar je zahteval, da bi iz formalnega sklepa črtali naslov »gradnja prvega odseka občinskega kulturnega doma« in napisali, da gre za preureditev knjižnice v bodočem kulturnem domu. To so predlagali tudi komunisti, župan pa je pristal na to zahtevo. Komunist Sirca je podobno kot Caldi očital upravi predvolilne manevre in bil mnenja, da je okrog lega projekta vse preveč nejasnosti in odprtih vprašanj, ki jih sedanja večina ni znala ali hotela pravilno rešiti. Projekt za ureditev knjižnice po mnenju KPI še zdaleč ne rešuje globalnega vprašanja gradnje občinskega kulturnega doma. Vocci pa je utemeljil svoje nasprotovanje temu sklepu tudi z ugotovitvijo, da »ta uprava marsikaj obljublja, dejansko pa nima nobenih načrtov na področju kultur-nejolitike«.
Župan Brezigar je v svojem posegu Obnovil ves zapleten postopek za Sradnjo občinskega kulturnega doma, pri čemer je omenil zlasti hude težave pri najemanju posojil. Sedanja občinska knjižnica posluje v neprimernih prostorih in jo je treba Zato nujno ovrednotiti. Tudi iz tega razloga je zato uprava ubrala pot postopne rešitve tega vprašanja, globalni projekt za kulturni dom pa ostane vsekakor neokrnjen. V tem okviru Občina upa na prispevek 600 milijonov lir iz Sklada za Trst. V razpravi je oglasil tudi neodvisni Tuta, ki ¥ med drugim rekel, da bi bilo ško-ji^^ne izrabiti finančnih sredstev
st sliki (foto Križmančič) stara .avba na nabrežinskem trgu, v ka-bodo v kratkem uredili občin-knjižnico.
Tržaški podžupan Seghene je včeraj formalno predlagal poimenovanje ene izmed tržaških ulicih po Sandru Perti-niju, čigar smrt je boleče odjeknila tudi v naši pokrajini. O tem podžupanovem predlogu bo v kratkem sklepal občinski odbor, zadnja beseda pa pripada občinski skupščini. Na sedežu pokrajinskega vodstva PSI pa so tudi včeraj podpisovali žalno knjigo v spomin na priljubljenega državnega poglavarja. Med podpisniki je bilo tudi včeraj mnogo navadnih državljank in državljanov, v knjigo pa so se podpisali tudi nekateri javni delavci, politiki in predstavniki javnih ter krajevnih ustanov. Pertinijevemu spominu so se včeraj med drugim poklonili tajnik SKGZ Dušan Kalc, predsednik velese-jemske ustanove Gianni Marchio, načelnik KPI na Pokrajini Ezio Martone, bivši poslanec Antonino Cuffaro in sindikalni predstavnik Giuliano Mau-ri. Sedež federacije PSI je obiskala
V soboto uradna otvoritev gledališča Miela Reina
Zadruga Bonawentura realizirala zamisel o novem kulturnem centru
»Bonavventura je zadruga«, »Bona-wentura je projekt in prostor«, »Bona-wentura je izziv logikam mesta, ki ima raje spomine od dejanj«. Tako se zadruga Bonawentura, ki dandanes lahko računa že na približno 200 članov, sama predstavlja pred sobotnim uradnim odprtjem gledališča Miela. Na včerajšnji tiskovni konferenci v gledališču, ki so ga še urejali, so pobudniki drznega izziva kulturno precej uspavanemu mestu na kratko obnovili namene zadruge, predvsem pa novinarjem predstavili okviren program prireditev, s katerimi naj bi gledališka multimedialna struktura Miela zaživela v naslednjih mesecih.
Prvi zastavljeni cilj se članom zadruge Bonawentura z odprtjem gledališča Miela že uresničuje. Pravzaprav -kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila predsednica zadruge Ele-na Zelco - niti sami niso verjeli, da se jim bo ta želja tako hitro uresničila. Zadruga Bonawentura je namreč nastala v želji, da bi preko samoprispevka članov zagotovila mestu prepotrebne prostore za razne kulturne prireditve. Kljub precejšnjemu odzivu pa zadruga ne bi tako hitro in uspešno opravila prve naloge, če ji ne bi priskočila na pomoč Enotna družba pristaniških delavcev.
V zavesti, da gre za izredno pomemben projekt - je na tiskovni konferenci dejal konzul Vincenzo Marinelli - je namreč družba CULP za deset let odstopila zadrugi prostore bivše kinodvorane Aldebaran. Zadruga jo je z najmanjšimi možnimi stroški (okrog 400 milijonov lir) preuredila v gledališko dvorano s 350 sedeži, v manjšo dvorano s približno 70 sedeži in v klubske prostore. Istočasno se bodo lahko v
bodoče - je podčrtal arh. D'Ambrosi, ki je naredil načrt in tudi vodil preu-reditvena dela - v tem kulturnem centru odvijale kar tri dejavnosti. Pomembno pa je tudi, da so pri preurejanju upoštevali potrebe telesno prizadetih oseb, ki se bodo lahko brez večjih težav udeleževale prireditev.
K uresničitvi prvega projekta zadruge Bonawentura, ki je tako dokazala, da lahko posamezniki s samoprispevkom in prostovoljnim delom prej in uspešenejo kot javne ustanove realizirajo pomembne zamisli, so poleg članov in prijateljev same zadruge, že omenjene družbe CULP in nekaterih podjetij, odločilno prispevale še Tržaška hranilnica CRT in tržaška predstavništva tovarne FIAT.
Simboličen trak pred vhodom v obnovljeno dvorano bodo uradno prere-
zali v soboto, 3. marca, od popoldneva dalje do pozne noči pa se bo v vseh prostorih odvijal pisani program, ki naj bi bil nekakšen uvoden prikaz bodočega kulturnega dogajanja.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so na kratko predstavili tudi prve prireditve, ki jih bo zadruga Bonawenteru v naslednjih mesecih priredila ali samo gostila v novem centru. Posamezne pobude bodo še posebej predstavili, vsekakor pa naj bi že marca bili na sporedu gledališki ciklus »Da solo a solo«, multimedialna prireditev o ruski kulturi pred, med in po oktobrski revoluciji, filmski ciklusi, eden namenjen prvim Fellinijevim mojstrovinam in nekaj razstav oziroma posvetov.
Na sliki (foto Križmančič) notranjost centra, ki so ga poimenovali po tržaški slikarki Mieli Reini.
Tiskovna nota SSk po predstavitvi v Celovcu
Brezigar kritično ocenil publikacijo o manjšinah AJ
!Nedv
Sq -dvomno je zelo pomembno, da Oiji8®. dežele skupnosti Alpe-Jadran p0s jdle, da v svojem okviru izvedejo štj.b«0 študijo o manjšinah in da so Ndn10 dbjavde. Vendar pa je precej Vpi T da manjšin niso neposredno tiskov v to delo.« Tako piše v posebni $vet0 ^ noti, ki jo je izdala deželna dosti^ska skupina slovenske skup-staVnln ki.se nanaša na nedavno pred-šine ev v Celovcu publikacije »Manj-V okviru Alpe-Jadran«. !'0valeS^ovnem sPor°čilu deželni sve-kvm c SS>k Bojan Brezigar nadalje iz-Vsebin da 00 podrobneje obravnaval dar n 0 dokumenta kdaj pozneje, ven-koj ;Ta Je po njegovem mnenju že ta-UiOak- Uradni predstavitvi publikacije PoijjbCe izreči nekaj kritičnih pri-Prva .
hapov klila dejansko že uvodoma dep0 edana: raziskavo so izvedli brez so p rednega sodelovanja manjšin, saj
,recista . .	-------------------
0dl0£.avrnki deželnih vlad. Do takšne hja, j Ve pa naj bi prišlo iz prepriča-Pol0« . manjšine slikajo veliko slabši 5>dlojJ °d realnega. Tako je uradno cei ev na predstavitveni konferenci Par, i ^cu utemeljeval tudi funkcio-itafjevJ6 konferenco vodil. Po Brezi-
sestavi dokumenta sodelovali
Upra. erfi mnenju pa naj bi deželne Žaj Q,e Prikazovale veliko boljši polo-dežei dejanskega, saj je npr. koroški “''Zor '1 funkcionar trdil, da so pri njih
»V'
uredili« položaj slovenske
Pp Prik8 kritična pripomba se nanaša v	položaja slovenske manjšine
Piji-Julijski krajini, ki jo je de-
želna vlada vnovič razdelila med manjšino, ki živi v tržaški in goriški pokrajini in na skupnost slovenskega jezika, ki živi v Julijskih Predalpah in v Kanalski dolini. Ob tem Brezigar ugotavlja, da so se za Slovence videmske pokrajine izmislili nov izraz, samo zato, da jih ne bi priznali za pripadnike iste slovenske manjšine kot na Tržaškem in Goriškem.
Pozitivno pa je, zaključuje Brezigar, da bodo še v tem letu v Benetkah organizirali posvet o manjšinah, na katerem bodo same neposredno sodelovale.
Danes v Devinu srečanje zelenih
V nabrežinski občini volilna kampanja že trka na vrata. Danes bodo v Devinu uradno oblikovali Zeleno listo smejočega se sonca, ki bo skoraj gotovo sodelovala na občinskih volitvah 6. in 7. maja. Pobudo za sestanek, ki bo ob 18. uri v Kmečki hiši v Devinu, je dal tržaški občinski svetovalec Mauri-zio Bekar, na srečanju pa bosta poleg njega sodelovala tudi pokrajinski svetovalec Alessandro Capuzzo in domačin Franco Radovich, ki je tudi član pokrajinskega vodstva Svetovnega sklada za naravo WWF. Na bližnjih volitvah se bo skoraj gotovo predstavila tudi Zelena lista marjetice, ki jo vodi občinski odbornik za ekologijo Certo. Govori pa se celo o tretji kandidatni listi naravovarstvenikov.
V njej so se zbirali moški srednje-visokega sloja
V Ul. Capodistria je leto dni delovala pravcata javna hiša
Leteči oddelek je po enomesečnem preiskovalnem delu prijavil sodišču dve Tržačanki in ju obdolžil izkoriščanja prostitucije. Imen dveh metres ni dal v javnost, za eno pa je pojasnil, da se je v preteklosti že pečala s podobno dejavnostjo in da je zaradi tega imela tudi opravka s pravico. Očitno pa pretekle težave s sodstvom niso imele zaželenih krepostnih učinkov.
Policijski agenti so v mesecu dni ugotovili, da je ena od dveh dala na razpolago svoje stanovanje v Ulici Capodistria, obe pa sta si »prizadevali«, da bi njun posel čimbolj cvetel. Stanovanje sta spremenili v pravcati bordel, v katerem je svoje usluge nudilo okrog petnajst prostitutk, od katerih je ena bila mladoletna. Klienti so bili v glavnem srednje-visokega sloja (med njimi je bilo precej trgovcev), ki so za rendez-vous bili pripravljeni plačati dvesto tisoč lir. Ker so popusti vabljivi vedno in povsod, sta tudi metresi poskrbeli zanje: dovolj je bilo biti abonent in cena uslug-se je bistveno znižala.
Kaže, da je bila javna hiša v Ulici Capodistria odprta že eno leto in to ponoči in podnevi. Dogovarjanje za seanse je potekalo po telefonu in v šifrirani obliki. Dekleta so imele značilnosti slaščic in ur: tako so se moški, ki so si želeli mlado dekle, odločali za »putizzo«, kdor pa je že bil v letih, je napovedal, da hoče »antično uro«. Preiskava se vsekakor še nadaljuje pod vodstvom namestnika državnega tožilca De Nicola.
Ustanavili so ga tudi v Trstu
Krožek v podporo revije Avvenimenti
Pred dnevi so člani-delničarji revije Avvenimenti tudi v našem mestu usta-novili »Krožek druge Italije« (Club delLAltritalia). Gre za krožke, ki na razne načine sodelujejo s tednikom Avvenimenti, istočasno pa organizirajo razna srečanja na zelo različne teme. V prvi vrsti pa so na okroglih mizah, ki se jih seveda lahko udeležujejo vsi, obravnavali vprašanje kritične in svobodno podane informacije. Tržaški klub šteje trenutno približno 40 članov, njegov začasni sedež pa je pri Antonelli Caroli v Ul. Ginnastica 40.
® Vč«sraj popoldne je s skokom s sedmega nadstropja poslopja v Ulici Molino a Vento 86 sklenila končati svoje življenje 26-letna M. B., ki je sicer stanovala v Ulici Molino a Vento 33. Dekle je skočilo iž stanovanja svoje matere, pri kateri )e. bivala že nekaj časa. M. B. se je zdravila v centru za umsko zdravje pri Sv. Vidu in bi morala prav te dni v bolnišnico. Njen žalostni konec je toliko bolj pretresljiv, ker je ponovila usodno gesto svoje sestre, ki se je ravno tako pognala v prazno pred dvema letoma.
tudi delegacija Tržaškega okteta, ki je bil svojčas Pertinijev gost na Kvirina-lu.
Po vsej pokrajini se medtem vrstijo pobude v počastitev spomina na pokojnega predsednika republike. Tajnik zahodnokraške sekcija PSI Igor Štoka je tako napovedal, da bo predlagal poimenovanje sekcije po Pertiniju, ki se ga bodo jutri ob 17.30 spomnili s posebno manifestacijo na nabrežinskem trgu pred spomenikom padlim v NOB. Govorili bodo tajnik nabrežinske sekcije PSI Burger, podtajnik Kariž, svetovalec Caldi, pokrajinski tajnik PSI Perelli in član pokrajinskega strankinega vodstva Macaluso. Osrednja spominska komemoracija PSI, na katero je vabljena širša javnost, pa bo kot napovedano v petek ob 18.uri v tržaškem hotelu Savoia. Seghenejev predlog za poimenovanje mestne ulice po Pertiniju pa je že naletel na podporo sekcije PSI G. Brodolini.
Pertinija so se spomnili tudi na ponedeljkovi seji pokrajinske skupščine. Njegov lik je osvetlil predsednik Crozzoli, komemoraciji pa so se pridružili predstavniki vseh političnih skupin. Crozzoli je med drugim dejal, da je pokojni predsednik republike znal užival široko zaupanje med ljudmi, ker je čutil utrip javnega mnenja in tolmačil politiko v izključno korist širše državne skupnosti. Pertini je bil po mnenju predsednika pokrajine tudi človek, ki si je prizadeval za mir in za boljše razumevanje med narodi in med državami. Splošnemu žalovanju ob Pertinijevi smrti se je pridružilo tudi deželno vodstvo sindikalne zveze CGIL. Delavci bodo Pertinija ohranili v zelo lepem spominu, saj je bil človek, ki se je skozi celo življenje boril za ideale napredka, družbene enakosti in demokracije.
Mladi deželni industrijci imajo novega predsednika
V preteklih dneh se je v Trstu sestal deželni odbor mladih industrijskih podjetnikov Furlanije-Julijske krajine, ki je na svoje čelo izvolil novega predsednika. Dosedanjemu predsedniku Giovanniju Fantoniju se je namreč iztekel dveletni mandat, zaradi delovnih obveznosti pa ni mogel sprejeti ponovne kandidature. Na njegovo mesto so tako izvolili mladega videmskega podjetnika Roberta Morosa, medtem ko je Goričan Aldo German novi podpredsednik. Zastopnik mladih podjetnikov FJK v vsedržavnem vodstvu njihove organizacije pa bo odslej Pordenončan Mašimo Del Mistro.
Novoizvoljeni so na sestanku soglasno izjavili, da bodo nadaljevali začrtano in opravljeno delo svojih predhodnikov, in to ne ozirajoč se ne pokrajinske meje znotraj dežele, tako da bi njihovo delovanje v prihodnosti dobilo čim širšo dimenzijo.
Protest psihologov zaposlenih v centrih za umsko zdravje
Psihologi, zaposleni v tržaških centrih za umsko zdravje, so od včeraj v sindikalni pripravljenosti. Tako obveščata v tiskovnem sporočilu deželni tajništvi CGIL in CISL, ki pojasnjujeta tudi razloge za protestno akcijo.
Psihologi opravljajo svoje delo v okviru centrov za umsko zdravje že celih 14 let, njihov status pa je še vedno izredno neurejen. Omenjeni psihologi so najprej bili zaposleni pri ENA-IP in Pokrajini, leta 1982 pa so prešli pod okrilje Občine Trst, ki jih je z začasno pogodbo zaposlila kot socialne delavce in jih nato »dala na razpolago« Krajevni zdravstveni enoti.
CGIL-CISL zahtevata od Občine, da dokončno uredi njihov položaj, saj je nezaslišano, da delajo v tako negotovih in socialno nepravičnih razmerah. Sindikata sta mnenja, da ie naravnost škandalozno in absurdno, da Občina ne poskrbi za upravno-socialno ureditev statusa visoko kvalificiranega osebja, ki se vsakodnevno sooča s težkimi in kočljivi problemi tržaškega prebivalstva. Sindikalni tajništvi sta zato odposlali občinskemu odborniku za osebje Bosiu brzojavko, v kateri zahtevata čimprejšnje srečanje.
Kulturna zveza Kolonkovec-Že-njan izreka iskreno sožalje Klari Grgič ob izgubi drage mame.
Prva slovenska zasebna postaja v Italiji
Radio Opčine praznuje sedmo obletnico nastanka
Skupina sodelavcev Radia Opčine na družabni večerji
Radio Opčine - prva slovenska zasebna radijska postaja v Italiji, praznuje letos lep jubilej: sedmo obletnico obstoja in uspešnega delovanja. Nekdo je nekoč zanj rekel, da je to »hiša odprtih vrat«. Nič drugače ni niti danes, seveda, razlika je le v tem, da je starejši po letih in izkušnjah. Ta majhen kolektiv navdušencev, zbranih z vseh vetrov, različnih starosti in poklicev, neutrudno ustvarja program najrazličnejših oddaj, ki se vsak dan vrstijo po etru.
Že sama ugotovitev, da je radio s svojim programom zelo priljubljen in poslušan na obeh straneh državne meje, gre sodelavcem in lastniku v ponos. S številnimi oddajami z različnih področij si ta radio utira pot v prihodnost. Zdi se, da težav sploh ni, čeravno jih je kot povsod drugod na pretek. Najbolj pereč problem pa je finansiranje, kajti radio ne dobi nobene pomoči od nikoder, razen od lastnih prihodkov, to je reklam.
Kljub temu da denarja ni dovolj za vse potrebe, je v lanskem letu vendarle prišlo do majhne posodobitve. Gre za kompjutersko voden avtomat za predvajanje reklam, kar je prej potekalo ročno. Zahvaljujoč tej pridobitvi, se reklame vrstijo ponoči in podnevi, dopoldne in popoldne, ne glede na to, ali je kdo od sodelavcev v studiu ali pa ni nikogar.
Vsakdanji program Radia Opčine pa je v zadnjem času precej popestren z nekaterimi novimi oddajami. Tako približno 50 sodelavcev iz zamejstva in Slovenije soustvarja več kot 20 različnih oddaj, ki skoraj vse potekajo v živo. Omenimo naj le nekatere, in sicer: Glasba po željah (trikrat tedensko), Pogovor z odvetnikom in Ostali
Trst, V svetu knjige, Filatelistična oddaja, V svetu fantazije (oddaja za najmlajše), Jutranji nedeljski val, Nočni in Morski val ob petkih in sobotah zvečer, ne manjka pa niti športa in seveda humorja.
Radio Opčine je po svojem značaju ostal izviren, torej takšen, kakršen je bil v samem začetku. To je ljudski radio, katerega program je namenjen vsem ljudem dobre volje na obeh straneh državne meje. Če torej gledamo tako, lahko rečemo, da je Radio Opčine internacionalni radio. Temu v prid gre tudi dejstvo, da so v program uvrščene nekatere nove oddaje v italijanskem jeziku, kot na primer Pogovor s psihologom in glasbena oddaja Operni odri.
Radio Opčine lahko s ponosom gleda na prehojeno pot, ki časovno sicer ni dolga, a je toliko bolj pomembna. Tudi v prihodnje bo ostal originalen, kot je vedno bil, kajti to je imperativ njegovega nadaljnjega obstoja.
Pa prepustimo v nadaljevanju še besedo računalniku, ki je natančno izračunal, da je bil Radio Opčine dne 2. februarja star natančno 2.494 dni. To je radio, katerega glas seže v deveto vas, in torej do slehernega slovenskega rojaka v zamejstvu, še več poslušalcev pa šteje v matični domovini. Ob njegovem jubileju mu zaželimo še veliko uspehov in ustvarjalnega dela v korist vseh, ki so za sožitje in prijateljstvo med ljudmi in narodi na obeh straneh državne meje.
Končajmo ta prispevek z mislijo, ki jo pogosto slišijo poslušalci na valovih Radia Opčine, in sicer:
»Za vas, za vaše dobro počutje, vedno z vami Radio Opčine!«]
Odprli so jo pred nekaj dnevi
V Križu so prenovili znano domačo kavarno »pri Vanki«
Na trgu pred vaškim spomenikom padlim v Križu so pred kratkim odprli prenovljeno kavarno, ki ji domačini pravijo »pri Vanki«, po imenu lastnice hiše, v kateri se lokal nahaja. Upravljanje kavarne sta prevzela mlada zakonca Bojana in Just Fabjan. Nova najemnika sta tako nadomestila družino Bubnich, ki je skoraj dvajset let vodila to v Križu zelo priljubljeno kavarno.
Na sliki (foto Križmančič) Bojana in Just Fabjan v prenovljeni kavarni v Križu.
Turinski baletniki v gledališču Verdi
V gledališču Verdi bo do prihodnje nedelje nastopala plesna skupina gledališča Teatro Nuovo iz Turina z znano solistko Luciano Savignano. Program baletne predstave je nekoliko neobičajen in že zaradi tega vabljiv: v prvem delu bo skupina predstavila eno izmed številnih verzij Bizetove Carmen, v drugem pa baletno postavitev slavne opere Butterfly.
Balet Carmen je pripravil bolgarski koreograf Oleg Danovski, ki se je po-služil glasbene osnove Bizeta v predelavi ruskega skladatelja Rodiona Ščedrina. Plesna Butterfly pa sloni na skladbah Puccinija in Phila Glassa in na koreografiji Paola Bartoluzzija.
Jutri v Miljah glasbena komedija
Gledališka skupina »fallegra Brigata« bo jutri ob 21. uri v dvorani Verdi v Miljah uprizorila glasbeno komedijo z naslovom »Via col vento«. Delo, katerega avtorja sta Gustava Verde in Massimo Cingue, je parodija na znani istoimenski film.
Cristiana Noči bo temperamentna Rossella, Luca Biagini se bo spremenil v zabavno Mamie, Pier Maria Cec-chini, ki fizično malce spominja na napozabnega Clarka Gablea, bo But-tler, ki v tej verziji slavne zgodbe na koncu zbeži s komaj ovdovelim As-hleyem. Za režijo je poskrbel Massimo Cingue, prireditelji pa zagotavljajo, da bo smeha na pretek. (w)

UL. SV. FRANČIŠKA 20
Vabimo vas na odprtje razstave
danes, 28. t. m. od 17. do 19. ure
slikarja in grafika
JANEZA MATELIČA
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 5. marca, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Giorgio ZAGNONI in Alessan-dro SPECCHI.
Glasbena matica Trst - Koncertna abonmajska sezona 1989/90 - V sredo, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VOLODJA BALŽALORSKV - violina, JURIJ JENKO - klarinet, ANDREJ PETRAČ - violončelo in BOJAN GORIŠEK -klavir. Na sporedu: O. Messaien - kvartet za konec časa. Predprodaja vstopnic od sobote, 3. marca dalje v Pasaži Protti -Utat.
_________gledališča
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - 'Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Danes, 28. t. m., ob 20. uri (red B) ponovitev baletne predstave CARMEN in BUTTERFLV baletne skupine Teatro Nuovo iz Turina. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. Jutri tretja ponovitev za red C.
ROSSETTI
Danes, 28. t. m., ob 16. uri (red sreda -upokojencijbo DUETTO 2000 predstavil skupino Compagnia Philippe Genty z delom DESIRS PARADE Philippa Genty-ja. V abonmaju odrezek št. 8B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 4. marca.
LA CONTRADA - CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu predstava: MA NON ANDARE IN GIRO TUTTA NUDA Georgesa Feydeaua. Ponovitve do 4. marca.
razstave
V	TK Galeriji bo od danes do 14. marca razstavljal svoja dela JANEZ MATELIČ.
V	"galeriji Tofbandena bo od jutri ob 18. uri dalje razstavljal svoja dela TAN-CREDI.
V	galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 razstavlja do 7. marca milanski slikar PAOLO SAND ANO po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bo od sobote, 3. marca, ob 18. uri razstavljal svoja olja furlanski slikar Dario DEL-PIN. Razstava bo odprta do 15. marca po običajnem urniku.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 2.
marca na ogled retrospektivna razstava GIANNIJA BRUMATT1JA.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 28. februarja 1990
PEPELNICA
Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 17.49 - Dolžina dneva 11.03 - Luna vzide ob 7.47 in zatone ob 22.07.
Jutri, ČETRTEK, 1. marca 1990 ALBIN
PLIMOVANJE DANES: ob 5.13 najnižja -42 cm, ob 11.04 najvišja 32 cm, ob 16.58 najnižja -42 cm, ob 23.23 najvišja 51 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 998,3 mb pada, veter 22 km na uro južni, vlaga 57-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Fantini, Alessandro Flora, Sebastian Sardo.
UMRLI SO: 68-letna Raffaella Valanti vd. Savron, 80-letna Nives Velari vd. Bo-nan, 82-letna Giuseppina Visnievez vd. Drozina, 76-letni Pietro Agostini, 84-let-na Fioretta Danelon, 77-letna Maria Ber-netti, 79-letni Cesare Roncelli, 64-letni Mario Rotter, 74-letni Gustavo Cocchi, 78-letna Nedda Sega, 67-letni Giuliano Paganelli, 64-letna Anna Bartolozzi por. Martinelli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. februarja do sobote, 3. marca 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. sv. Justa 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. sv. Justa 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Sporočamo, da nas je zapustil nas dragi
JOHAN 20.
s Kontovela
V žalnem sprevodu ga bomo pospremili na zadnji poti, danes, 28. t. m., ob 14.30 s Kontovela do mlake.
Žalujoča vdova Neža Zeljetova, otroci in veseli bratci
PIZZ ER!A - RESTAVRACIJA
”VETO“
Opčine - Proseška ul. 37
SPREJEMA REZERVACIJE organiziranih skupin za 8. MAREC Tel. (040)211629
Tatjani, Vojkotu in Vitomiru se je pridružila še
TINA
Srečni družini iskrene, čestitke, mali Tini mnogo sreče v življenju želi ŠD Zarja
Tatjana je TINO povila in Vojku gol naredila.
Vso srečo v življenju jim želijo prijatelji.
čestitke
Danes praznuje g. dr. DANILO BUBNIČ rojstni dan. Iskreno mu čestitajo ter mu želijo vse najboljše Danila, prijatelj Frančko z ženo Justino, Ines in Pavla.
razna obvestila
Zveza sindikata SPI- CGIL za Zahodni Kras in občine Zgonik vabi vse upokojence na praznik včlanjevanja 1990, ki bo v Domu A. Sirk v Križu v ponedeljek, 5. marca, ob 17.30.
izleti
IV. Zimske igre Sklada Mitja Čuk
bodo v nedeljo, 4. marca, v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, vsak dan od 8. do 10. ure in v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Informacije po tel. 212289.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Crimini e mis-fatti, r.-i. Woody Allen, i. Mia Farrow.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Lei, il diavo-lo, kom., i. Meryl Streep.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Lr-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Sorvegliato speciale, i. Sylvester Stallone.
NAZIONALE II - 16.30, 22 15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La zia erotica, i. Marlene Willoughby, O Q
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Dimenti-care Palermo, r. F. Rosi, i. James Be-lushi, Mimi Rogers, Philippe Noiret.
GRATTACIELO - 17.45, 22.00 Due occhi diabolici, srh, r. Dario Argento, □
MIGNON - 16.00, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio.
EDEN - 15.30, 22.00 La cameriera porno, il maggiordomo superdotato e la sig-nora viziosa, □ □
CAPITOL - 16.30, 22.10 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi, i. Rick Mora-nis.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Che ho fatto io per meritare guesto, r. R. Almodovar.
ALCIONE - 15.30, 22.00 Black Rain, r. Ridley Scott, i. Michael Douglas.
RADIO - 15.30, 21.30 Giochi impossibili, porn., □□
razne prireditve
Godba na pihala iz Ricmanj obvešča," da Bo v pustnem vzdušju obiskala sledeče kraje: danes, 28. t. m., ob 19. uri -.slovo od Pusta.
ŠD Grmada Hobles vabi na družabni večer ob priliki otvoritve novega sedeža in predstavitve jamarskega odseka, ki bo
2.	marca, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Mavhinjah.
KD Lipa vabi v soboto, 3. marca, ob
20.30	v Bazovski dom na srečanje ob dnevu slovenske kulture. Sodelujejo otroci, harmonikarji in domači zbor. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti
3,	vabi v soboto, 3. marca na .srečanje z naslovom KAM NA UNIVERZO. O svojih prvih izkušnjah in problemih bodo govorili mladi univerzitetni študentje. Začetek ob 18.30.
Otroški pevski zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj priredi ob 20-letnici delovanja koncert, ki bo v Srenjski hiši v nedeljo, 4. marca, ob 17. uri. Sodeloval bo dekliški pevski zbor.
Vabljeni!
prispevki_________________
Ob 2. obletnici smrti -Slavka Štreklja darujejo družine Štrekelj 100.000 lir za ŠD Primorje in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na dragega Stanka Filipčiča daruje Zora 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Ladija Rebulo daruje Angelo 15.000 lir za SKD Vigred.
Ob 2. obletnici smrti (29. 2.) Pepija Lipovca daruje žena Milena 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na teto Gelo Šuligoj daruje družina Vidau 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Miro in Slavka Sulčiča darujeta Berto in Milka Švab 25.000 lir za DPZ Vesna in 20.000 lir za proslavo ob 45. obletnici osvoboditve v Križu.
Elsa in Tonči Pertot darujeta 50.000 lir za odbojkarsko društvo Bor.
V	spomin na Grazielino mamo Albino Guštin darujejo'družine Vigini, Maver, Gerdol, Pahor, Slavec, Birsa, Semen, Vecchiet, Škrlj, Volpi in Gombač 80.000 lir za 80.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Pavlo Milič darujeta Er-minia Cicutto in Luciano iz Briščikov
50.000	lir za dom - spomenik iz Briščikov.
V	spomin na mamo, očeta in taščo daruje Neva Colja - Succi 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Nevine tašče Nelle Succi darujejo kolegi JIK Banke -delegacije Trst 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Umberta Car-lija darujeta Marčelo 10.000 lir in Alberto Žerjal 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebč.
_________mali oglasi_______________
OSMICA je odprta v Dolini pri Igorju Slavcu. Toči belo in črno vino.
ZAJČJA FARMA V REPNIČU: osmica je odprta.
PRODAMO domač teran. Tel. v večernih urah na št. (003867) 65693.
PRODAM motor CC 125 cagiva elefant, letnik '85 v odličnem stanju. Lit. 1.000.000 lir. Tel. 327342/280397.
PRODAM motor husgvarha WRK 125, letnik konec '88, kakor nov. Tel. (0481)533285.
NUJNO PRODAM fiat 242 v odličnem • stanju. Tel. 763387.
IMPORT-EXPORT iz Gorice išče uradni-co/ka. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro »Gorica«.
AKACIJEVE kole in drva za kurjavo prodamo. Tel. 421508 od 13.00 do 13.30.
PRIDNO in vestno prodajalko išče trgovina oblačil. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Prodajalka".
MLADA tričlanska družina išče v najem srednje veliko stanovanje v Trstu ah okolici. Tel. na št. 382547 v večernih urah.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234.
ODDAM v najem stanovanje, 90 kv. m v centru Štandreža. Za informacije: družina Lutman, Ul. Montello 5, Štandrež (GO).
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Za Vas pripravljamo
POSEBNO MARČNO RAZPRODAJO
Obiščite nas, ne bo vam žal!
TRŽAŠKA KNJIGARNA	Trst - Ul. sv. Frančiška 20
menjalnica
27. 2. 1990
TUJE VALUTE	FIXING i 	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1250,400	1240,—	Japonski jen 		8,396	8,1°
Nemška marka .		 740,070	737 —	Švicarski frank		838,500	835." 104,5°
Francoski frank		 218,510	216,50	Avstrijski šiling		105,070	
Holandski florint ... 656,770		654 —	Norveška krona		191,750	189"
Belgijski frank		 35,497	35,—	Švedska krona		204,180	201," 8."
Funt šterling ..		 2108,900	2090,—	Portugalski eskudo .	8,412	
Irski šterling ..		 1966,100	1945.—	-Španska peseta 		11,503	11."-' ■goo" 100-"
Danška krona .		 192,440	190,—	Avstralski dolar		946,600	
Grška drahma.		 7,838	7,40	Jugoslov. dinar 		—	
Kanadski dolar		 1046,700	1020,—	ECU		1513,500	
					
					
Akrobatska in igriva skupina Momix v Vidmu
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Čas postaja vse dragocenejši
V videmskem Palamostre nastopa od danes do nedelje ameriška baletna skupina Momix, ki je pred približno letom dni nastopala tudi v tržaškem gledališču Rossetti. Pravzaprav je termin »baletna« za to skupino preohlapen ali pretesen. Skupina predstavlja spored, ki je v resnici naj bližji baletu, istočasno pa je to tudi gledališče, akrobacija, pantomima, iskanje izredno prefinjenih odrskih in lučnih efektov. Spored je sestavljen, iz drobnih, kratkih točk, ki se navezujejo ena na drugo in predstavljajo vsaka zase skupek nadvse zahtevnih telesnih vaj, ki se poslužujejo baletne tehnike, približajo se sodobnemu plesu, prevesijo se v spretnostno vajo, a jih vseskozi preveva optimizem, veselje, otroška razposajenost, pravzaprav igra in igranje, ob katerem se zabavajo izvajalci in občinstvo.
Skupina Momix je nastala v začetku 80. let po odcepitvi od skupine Pilobo-lus. Umetniški ali idejni vodja je Mo-ses Pendleton, ki je tudi izdelal skoraj
vse koreografije, v skupini pa nastopajo Miša Giobbi, Elisabeth Starosta, Joseph Mills in Alan Boeding. Vsi obvladajo vrsto baletnih tehnik, istočasno pa se lahko ponašajo z neobičajno atletsko osnovo, ki jim omogoča brezhibno prikazovanje pogosto prav duhovitih prizorov.
V Vidmu bodo predstavili svoj že klasični repertoar s točkami, kot so Hitchcock, Skiva (par plesalcev s smučmi postavi na glavo gravitacijski zakon), Momix (zanimiva promenada gospoda v fraku), Venus Envy (iz školjke se pojavlja neverjetno število nog in rok), Circle VValker (sprehajanje v krogu ali v resnici spretnost v ravnotežju). Verjetno bodo spored zaključili z igrivo točko o neverjetnih sencah, kar izdaja tudi izredno tehnično sposobnost te skupine, ki je znala iz baleta ustvariti neobičajen in sodoben spektakel. Prav s tem novim pristopom je skupina požela v zadnjih letih zavidljiv uspeh na stalnih turnejah po vsem svetu.
Riccardo Muti spet navdušil v Scali
Na svoji že itak briljantni umetniški poti je dirigent Riccardo Muti v ponedeljek zvečer zabeležil še en uspeh v milanski Scali. Koncert se je začel z minuto tišine v spomin na Sandra Pertinija, priljubljenega italijanskega predsednika, ki je bil tudi častni član milanskega Filharmoničnega orkestra. Ganjen se je Muti zahvalil občinstvu, nakar se je obrnil proti orkestru in prvič v svoji karieri dirigiral skladbo sodobnega avtorja - Ramificazione per archi, delo skladatelja Gyorgyja Ligetija, ki se je rodil v Transilvaniji leta 1923.
Občinstvo je brezhibno izvedbo osem minut trajajoče skladbe nagradilo s toplim ploskanjem, dirigent pa je, seveda s sodelovanjem orkestra, navdušil prisotne z ostalima dvema skladbama: Simfonijo Linz Wolfganga Amadeusa Mozarta in Tretjo simfonijo Franza Schuberta.
Zdi se, da za neapeljskega dirigenta glasba velikega glasbenega mojstra nima nobene skrivnosti. Riccardo Muti v resnici niti ne išče velikih efektov, njegove izvedbe pa so tako kristalno čiste, da iz njih uspeta vedno prodreti igrivost in vedrina, ki sta bili lastni salzburškemu geniju.
Tretja simfonija spada med dela še mladega Schuberta, ki je kasneje postal eden najslavnejših skladateljev romantične dobe. Schubert je v času svojega življenja doživel en sam koncert svojih skladb in še tega so mu organizirali ožji prijatelji. Ko je nepričakovano umrl, je bila njegova zapuščina skoraj izkjljučno muzikalna. Napisal je ogromno in njegove skladbe so še vedno zelo priljubljene, kar dokazuje njihova pogosta prisotnost v koncertnih sporedih.
Ko bi zelo na splošno zastavili uganko, katera bo v tem desetletju, ki nas loči od tretjega tisočletja naše ere; najdragocenejša dobrina, bi verjetno dobili najrazličnejše odgovore. Vendar pa ameriški strokovnjaki, nimajo dvomov: najdragocenejši postaja čas. Pa ne v potrditev že znane trditve tehnološko razvitega sveta z izredno hitrim tempom, za katerega je čas denar, temveč novo vrednotenje časa prihaja iz povsem drugačnih razmišljanj.
Ne bi se sicer želela preveč ponavljati, vendar pa o pomanjkanju časa kot o hudi osebni žrtvi, ki ima težke posledice na celotno družbo, že dolgo govorijo ženske. Gesla kot »jemljimo si več časa zase«, »družbo, je treba tako urediti, da bo vsakdo imel dovolj časa na razpolago« in podobna so za ženska gibanja zahodnoevropskih držav že stalnice v njihovih tezah. »Tiranu času« pa so posvetile veliko pozornost članice KPI, ki so pripravile zakonski osnutek o tem, kako »smotrneje razporediti čas vseh«.
Takšni predlogi nedvomno kažejo na to, da je v praksi ženska že davno občutila, da jo čas nenehno preganja. Istočasno pa je prav dobro vedela, kako težko, včasih že kar nemogoče se je iztrgati iz neizprosnega tempa, ki ga narekuje stalno pomanjkanje časa. Zato je prestrašeni poziv ameriških strokovnjakov, da bo neizprosni čas zmlel današnji svet z ljudmi vred, ženski veliko manj presunil.
Ameriška sociologinja Sharon Ladas je ob teh »alarmnih vesteh«, ki jih je objavila znana revija Time, zapisala, da žensk niso mogle tako presuniti, ker so od nekdaj izvežba-ne kot izredno spretne žonglerke. Nadzirati morajo namreč veliko krožnikov, ki skladno letijo po zraku, jih spretno ujeti in nato spet umetelno vreči v zrak. Zato bo po njenem mnenju za žensko prava revolucija v tem, da bo spoznala, kateri krožnik lahko spusti na tla, ne da bi pri tem povzročila preveč zmede, istočasno pa bi tako pridobila dovolj dragocenega časa in več osebne svobode.
Skoraj odveč je ponavljati trditev, da nekatere napovedi postanejo »resnične« oziroma otipljive v svojih realnih razsežnostih, ko jih kot take osvojijo strokovnjaki moškega spola. Ameriške je namreč presunilo spoznanje, da bi lahko stress, ki ga povzročata skrajno naprezanje na delovnem mestu in stremljenje po nenehnem napredovanju v službi, imel izredno hude posledice, ne samo za posameznike, temveč tudi za celoten družbeni sistem. Z zahtevami o drugačni ureditvi delovnika, ki so izraz post-industrijske družbe, pa se morajo soočiti danes sindikalne organizacije, medtem ko se politične stranke le spuščajo v razmišljanje, da je treba »vprašanje časa« organsko rešiti.
To pa pomeni, da bi bilo treba uskladiti osebne in kolektivne želje oziroma potrebe. Zaenkrat je namreč še vedno tako, da vrsto kolektivnih v svojem »prostem« času opravlja ženska, ki je postala prava mojstrica v bolj ali manj uspešnem usklajevanju zelo raznolikih potreb. Napovedi predvsem pa načrti za bodočo drugačno ureditev »časa
vseh« pa zahtevajo natančnejše poznavanje porazdelitve »ženskega časa«. Izkazalo se je, da je trditev, da se je v letih glede tega vprašanja položaj le malo spremenil, v bistvu pravilna. S številčnega vidika je sicer prišlo do sprememb, z vsebinskega pa manj, kar z večjimi ali manjšimi odmiki velja za veliko držav.
V Franciji je npr. Caroline Roy vodila anketo za vsedržavni statistični urad INSEE. Ugotovila je, da si mladi pari skoraj enako porazdelijo delo doma, kot je bilo v navadi med zakonci leta 1975. Za nego otrok porabi tako povprečen francoski oče 45 minut na dan, medtem ko na mater odpadeta 2 uri in pol. Za razna domača opravila porabi francoska ženska v povprečju tri ure in devet minut na dan oziroma deset minut manj kot pred leti, njen partner pa 1 uro in pet minut, kar je deset minut več kot nekdaj.
Slične raziskave v različnih državah so pokazale, da »francoski vzorec« velja tudi za druge. Zanimivi pa so odgovori, ki so jih dajale italijanske ženske o tem, kaj pojmujejo za svoj prosti čas in kako bi ga želele izrabiti. Še največ jih je v anketi, ki jo je izvedla Zadruga Lenove, dejalo, da je »njihov« tisti čas, ki ga prebijajo s partnerjem ali s prijatelji. In tega si dejansko tudi najbolj želijo, tako da pravzaprav težnja, ki jo ponazarja fotografija, pripada ožjemu krogu, v glavnem mlajših žensk.
□t:
RAI 1
7.00	Aktualno: Uno mattim
9.40	Nanizanka: II mago - I mago di Elm Street
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1 ^3.30 Dnevnik
14.00	Variete: Occhio al bi glietto
14.10	Dokumentarna oddaja Kvarkov svet
15.00	Odprta šola
15.30	Novecento - Italijanske literatura od leta '45 dc danes
16.00	Mladinska oddaja: Big l?-55 Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-
io pia?
19-40 Almanah in dnevnik
30.30	40. sanremski festival (1 večer, vodita Johnn^ Dorelli in Gabrielle
0 Carlucci)
2-t o5 Pnevnik
^■OS Šport v sredo: boks Po-linori-Chiarucci (iz Q Cagliarija)
10 Dnevnik in vreme •25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni (vodi Gigi Marzullo)
|	RAI 2	|
7.00	Otroški variete: Pata-trac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Park v Maremmi
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno
16.05	Nanizanka: Cuore e batticuore
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.30	Rubrika: Tutto sul Due
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Faber
19.25	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Aktualno: La notte della Repubblica (12. del)
22.45	Dnevnik nocoj
22.55	Film: Battuta di caccia (dram., VB 1984, r. Alan Bridges, i. James Ma-son, Dorothy Tutin), vmes (23.45) Dnevnik
0.30 Dnevnik, vreme in horoskop
0.40 Film: II caso Layden (krim., ZDA, r. L. Swift, i. James Hutton)
|	^ RAI 3	•	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, L uomo e il suo ambiente
14.00	Deželne vesti
14.30	Lekcije astrofizike
15.00	Izbrane rime Francesca Petrarce
15.30	Videosport: hokej na ledu in na travi, rokomet
17.00	Nanizanki: Valerie,
17.30	Vita da strega
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Prove tecniche di festival (vodi Piero Chiambretti)
20.10	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Film: La storia del dot-tor Wassell (biog., ZDA 1944, r. Cecil De Mille,
■ i. Gary Cooper, Laraine Day)
22.45	Dnevnik nocoj
22.50	Oddaja o aktualnostih: Fluff
24.00	Nočni dnevnik
TV Ljubljana 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Preproste besede, 9.15 gledališka predstava Klementov padec (D. Jančar), 11.10 nadaljevanka Odmevi v temi (4. del)
12.00	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik
16.40	Poslovne informacije
16.45	Mozaik. Dokumentarni oddaji: Iz črnega dosjeja
-	Kazen za umor, 17.25 Po sledeh napredka
18.05	Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko
-	Mlada Zora, 18.15 gledališka predstava Kako sta se muca in kuža igrala gledališče
19.05	Risanka in TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: Policaj (dram., Turčija 1988, r. Serif Goren, i. Kemal Sunal, Bebett Jutte, Yal-cin Giizelce)
21.40	Dan v Milanu
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Evrosong 90
23.05	Video strani
|-p^) TV Koper_______________
13.45	Rubrika: Settimana Gol
14.45	Nočni boks - posebna oddaja
15.45	Dokumentarec: Speciale Čampo Base
17.45	Rubrika: Obiettivo Sci
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Košarka prvenstvo NBA: Boston Celtics-Los Angeles Lakers
22.00	TVD Novice
22.10	Nočni boks
22.55	Oddaja o športu: Gol-den Juke Box (pon.)
0.25 Oddaja o odbojki: Su-pervolley
TV Ljubljana 2
16.55	SP v rokometu: Jugosla-vija-Španija
18.15	Premor in Alpe Jadran
19.00	Dok.: Divji svet živali -Nočno življenje
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Opera: Tristan in Izolda (R. VVagner, 3. del)
21.50	Svet poroča
22.50	Satelitski prenosi
CAHALB5________________
‘0 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una famig-lia americana, 9.00 Love Boat - Matrimonio a gon-Ig vele, 10.00 I Jefferson u Kvizj. Časa mia, 12.00 Kis, 12.40 Il pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-
Aktualni oddaji: Agenda matrimoniale, 15.30
16.00	7ri rC0 e offro
l6.3o	ravniški pregled
17.00	(Tanale 5 za vas
Kvizi: Doppio slalom, 1A30 Babilonia, 18.00 1 'K- H prezzo e giusto, Ip-OO II gioco dei 9, 19.45
20.25	, ,ramo9lieemarito 0 kanete: Striscia la noti-201 Zla
' 5 Nanizanki: Dallas, 21.30
2? m !vnasty
23.15	v^fika: Forum
ariete: Maurizio Co-
1.0S	?,an.z°Show
ariete: Striscia la noti-
1.15	Fn<P°n)
1.20	Elmske novosti
Nanizanki: Lou Grant - II sainaritano, 2.20 Bonanza una seconda possibilita
	RETE 4	ITALIA 1		ODEON
8.00	Nan.-.IlVirginiano
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Caviale calibro 9
20.30	Film: Vivere da vigliac-chi, morire da eroi (vestern, ZDA 1967, r. Gor-don Douglas, i. Rod Tay-lor, Ernest Borgnine)
22.35	Nogomet: prijateljska tekma Francija-ZRN
0.35 Film:	Premonizioni •
(dram., ZDA 1973, r. Tom Gries, i. Peter Graves, Diana Muldaur)
2.55	Nanizanka: Dragnet -Giovani contro la droga
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Sfida per amore, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanki: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk -Morte di un indossatrice
19.30	Variete: Tutti Salvi a Sanremo
20.00	Risanka: Denver
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Aktualnosti: Fronto poli-zia
22.30	Nanizanka: I-Taliani
23:00 Dokumentarec: Sorrisi e
filmini
23.10	Dok.: Jonathan
24.00	Filmske novosti
0.05 Nanizanke: Star Trek,
1.05	Kronos, 2.05 Ai con-fini della realta - Il terzo del sole
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke in nan.
15.00	Nadaljevanke: Senora,
16.00	Pasiones, 17.00 Ma-riana
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.20	Film: Ma che sei tutta
matta (kom., ZDA 1979, r. Howard Zieff, i. Barbra Streisand,-Ryan 0'Neal)
22.30	Šport: Excalibur
23.00	Film: Spirale di morte (dram., r. WIlliam Freut, i. Karen Black)
TMC
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke in nan. Segni particolari - genio
16.00	Film: La spia che non fece ritorno (krim., 1966)
17.45	Aktualno: Ženska TV
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Spiaggia di sangue
(drh., ZDA 1980, r. Jeffrey Dloom, i. M. Hill)
22.15	Nogomet: prijateljska tekma Francija-ZRN 0.05 Vesti
0.20 Film: Una moglie americana (kom., It. 1964, r. Gian Luigi Polidoro)
TELEFRIULI___________
11.30	Nanizanke: Detective in pantofole, 12.00 Kodjak,
12.30	Boys & Girls
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: James
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Appuntamento '90
20.30	Rubrika z županom
22.00	Nanizanki: II brivido e 1'-avventura, 22.30 Matt Helm
23.30	Dnevnik in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z zborovske revije Naša pesem;
12.50	Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (42. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00,. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.35 Pianist Hinko Haas; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz slovenske operne literature; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govor-no-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z..,; 17.05 Bubbling;
18.00	Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
Tako meni komisar dr. Marin, ki upravlja združenje
Bodočnost Zelenega križa odvisi od izbire jasnih cSjev delovanja
Srečanje bo jutri zvečer v Kulturnem domu
Slavisti bodo počastili pesnico Ljubko Šorli
Zeleni križ je v sedanjem položaju pred dvema možnima izbirama: ali se vrne k svoji izhodiščni vlogi in ciljem, kar pomeni, da ostane na prostovoljnem doprinosu članov osnovana humanitarna organizacija, ali pa se mora organizacijsko tako spremeniti, da bo lahko zagotavljal nudenje učinkovitih storitev po naročilu zunanjih, zdravstvenih in krajevnih ustanov.
To misel je včeraj izrekel dr. Marino Marin, komisar, ki upravlja Zeleni križ, sicer pa načelnik Pokrajinskega urada za krajevne ustanove. Marin je na tiskovni konferenci predstavil svojo vlogo v sedanjem težkem trenutku za delovanje združenja. O vzrokih in odgovornostih za velikansko zadolžitev {točnega zneska dolgov doslej še niso določili, je povedal) sta v teku upravna in sodna preiskava. Upoštevajoč omejitve zaradi preiskav je vloga dr. Marina ta, da nadzoruje upravljanje tekočih zadev, postavi zametke za finančno sanacijo ter obnovo delovanja ustanove. Nikakor ne gre za vlogo stečajnega upravitelja, je dejal.
Ne da bi se dotikal morebitnih odgovornosti za nastali položaj, o čemer se bodo izrekli preiskovalci, je dr. Marin podal svojo razlago o objektivnih vzrokih krize. Deficit se je nabral v zadnjih petih letih, nekako sočasno z odprtjem podružnice v Červinjanu, a najbrž ne samo zaradi tega. Problem je najbrž bil v tem, da je Zeleni križ presegel svojo prvotno vlogo. Organizacija je nastala kot človekoljubno združenje, ki je temeljilo na prostovoljnem delu. S spremenjenimi okoliščinami pa je, še posebno v zadnjih letih, prevzela drugačno vlogo, ki ji ni bila kos. Zaradi težav KZE in drugih uprav, ki imajo v svojih pristojnostih
tudi probleme oskrbe, da bi same skrbele za celo vrsto storitev občanom, je Zeleni križ prevzel marsikatero breme in pri tem presegel tako svoje v statutu določene cilje delovanja kot tudi svoje sposobnosti. »S tem«, je dejal Marin, »nočem obtoževati nikogar: spremenjeni družbeni pogoji, upravičene zahteve občanov po kakovostnejših storitvah in finančne ter druge težave v poslovanju javnih ustanov so pač take, da so bile določene posledice neizbežne«. Kako bo v naprej, bo še treba videti, vsekakor pa komisar navaja možnost, da bi se Zeleni križ vrnil k izhodiščni vlogi in postal morda nekak center za koordiniranje raznih prostovoljnih humanitarnih skupin. Dr. Marin, ki napoveduje, da bo čim-prej zagotovil izplačilo dohodkov osebju Zelenega križa, se bo o teh
možnostih v kratkem pogovarjal na srečanjih z javnimi upravitelji ter predstavniki raznih združenj prostovoljcev.
Predstavitev
referendumov
Na Pokrajini bodo jutri ob 18. uri predstavili vrsto deželnih referendumov, ki jih napovedujejo WWF, Italia nostra, LIPU in Zelena lista. Referendumi obravnavajo lov na divjad, lov na ptice, prometne zveze, odpadke, zakon Galasso in okolje. Sodelovala bosta deželni predsednik WWF Dario Predonzan in predstavnik deželnega odbora za referendume Marco Gentili. Zbirali bodo tudi podpise, ki so potrebni za sklic ljudskih glasovanj.
Jutri, 1. marca, ob 18. uri prirejata Kulturni dom Gorica in Slavistično društvo Trst - Gorica večer s pesnico Ljubko Šorli. Dogodek sodi v okvir praznovanja 80-letnice osrednje goriš-ke pesnice, ki je tako s svojim življenjem kakor tudi ustvarjanjem neizbrisno zaznamovala pomembno obdobje prelomnih trenutkov slovenske preteklosti in sedanjosti.
Uvodoma bo o avtoričini poeziji spregovoril akademik prof. France Bernik, z Ljubko Šorli se bo nato pogovarjal Janez Povše. Intimno naravno srečanje bosta popestrili tudi flavtistka Glasbene matice Gorica Sanja Ferlan in recitatorka Gledališke skupine Gorica Alenka Florenin.
Prav gotovo bo jutrišnje srečanje £ priznano goriško pesnico lepa priložnost snidenja za ljubitelje slovenske pesniške besede. Prireditev se bo odvijala v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20.
Glasbena komedija
Drevi ob 20.30 bodo gostovali v Verdijevem gledališču člani skupine Lallegra brigata, ki bodo uprizorili glasbeno komedijo "Via col vento". Gre za parodijo mitičnega filma, ki je prikazoval ameriško stvarnost med secesijko vojno. Parodijo filma, ki je svojčas očaral milijone gledalcev, sta pripravila Gustava Verde in Massimo Cingue, ki je tudi režiral gledališko postavitev. Glasbene vložke je pripravil Berto Pisano, v glavnih vlogah pa nastopajo Cristina Noči (Rossella), Pier Maria 'Cecchini (Rhett Butler) in Luca Biagini (Mammie).
Drevišnja gledališka predstava ne sodi v letošnji abonma deželnega stalnega gledališča. Vstopnice veljajo 10 oz. 5 tisoč lir.
razna obvestila
Za prijeten sklep pustnega razpoloženja bo v današnji oddaji Na goriškem valu ob 14.30 poskrbel Zdenko Vogrič s prispevkom o pustovanju v Dolu. Poleg običajnih rubrik bodo na sporedu zvočni zapis o odprtju obnovljenih prostorov Slori-ja, poročili o Sgorlonovem obisku v KD in o okrogli mizi, ki jo je tu priredil SMReKK ter pogovor o rock koncertu v gledališču Verdi.
Danes ob 18. url bosta Gledališka skupina Gorica in Radio Val Gorica izvedla osmo nadaljevanje humorističnega besedila Miloša Mikelna "Zgaga vojvodine Kranjske". To pot se bo avtor kar s testom spravil na Slovence ter ugotavljal, kakšni smo v primerjavi z drugimi "velikimi" evropskimi narodi. Ponovitev bo na sporedu v nedeljo ob 14.30.
SPD Gorica priredi jutri, 1. marca, ob
20.30	v predavalnici knjižnice D. Feigel » v Križni ulici večer o Doberdobskem krasu in o zanimivostih rastlinskega in živalskega sveta. Z diapozitivi in spremno besedo se bo predstavila skupina ljubiteljev iz Doberdoba.
KD Jezero v Doberdobu prireja v soboto, 3. marca, ob 20. uri večer ob dnevu slovenske kulture. Nastopajo gojenci glasbene šole iz Nove Gorice in trio glasbene šole Kras iz Doberdoba.
koncerti
Drevi ob 20.30 bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma nastopila v okviru glasbene sezone Agimus pianistka Cristina Cristancig. Mlada goriška glasbenica bo podala nekaj skladb Scarlattija, Beethovna, Chopina in Brahmsa.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi 8. marca celodnevni izlet v Opatijo. Avtobus bo vozil preko Istre, skozi predor pod Učko. Kosilo v restavraciji Lido ob spremljavi harmonikarja. Vpisovanje jutri, 1. marca, od 10. do 11. ure, na sedežu društva in pri poverjenikih po vaseh.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Turner e il casina-ro«.
VERDI 20.30 »Via col vento«. Gledališka predstava.
VITTORIA 17.30-22.00 »La zia in calore«. ■ Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »La vicina di časa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Rdeča vročica«, 20.00 »Nedotakljivi«.
SVOBODA (Šempeter) Danes zaprto. DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Dr. Rita Bassi - Ul. Don Bosco 175 - tel-32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna - Ul. Terenziana 26 -tel. 482787.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 18. do 24. februarja:
OKLICI: uslužbenec Alberto Pasguah in uslužbenka Cinzia Marchiaro, profesor Edi Bertossi in učiteljica Loredana Alt, električar Enzo Badin in uslužbenka Fabia Calvani, delavec Luciana Braidot-ti in bolničarka Viviana Granzotto, p0^1' cijski agent Paolo Primožič in bolničarka Rossana Folenghi.
Pokloni Pertinijevemu spominu
Priljubljenost pokojnega predsednika Sandra Pertinija se odraža tudi v vrstah izjav, ki jih prejemamo v uredništvo. V ponedeljek zvečer je predsednik Pokrajine Crisci začel sejo odbora s počastitvijo njegovega spomina. Nanizal je številne vrline človeka in politika, ki se je vedno dosledno boril za demokracijo, za svobodo za solidarnost s šibkejšimi. Zapustil je neizbrisni spomin v ljudeh, ki so ga ljubili in cenili, je dejal Crisci.
Novogoriški župan Bevčič je z brzojavnko kolegu Scaranu izpričal sožalje sosednjega mesta. Pertini, piše Bevčič, je bil velik politični in moralni voditelj italijanskega naroda in prijatelj Jugoslavije. Njegova izguba ne bo izbrisala vrednot svobode, demokracije in miru, za katere se je vedno zavzemal in na katerih slonijo tudi prijateljski odnosi med sosednima mestoma.
Scarana je včeraj obiskal tudi star Pertinijev prijatelj 83-letni Viktor Birsa, ki živi v Braniku. Birsa je bil s Pertinijem v konfinaciji na otoku Ventotene. Postala sta prijatelja, tako da je pokojni predsednik ob svojem uradnem obisku v Jugoslaviji hotel ponovno srečati in objeti starega sotrpina. Rad bi bil šel na pogreb, je dejal Birsa, ki je z obiskom pri županu želel izpričati spoštovanje in bolečino ob izgubi starega uglednega prijatelja.
Slovo od kralja Pusta tudi na Goriškem v znamenju dobre volje in razposajenosti
Slovo od kralja Pusta je na Goriškem potekalo v znamenju veselja, razposajenosti in dobre volje. Tako je bilo tudi v slovenskih vaseh, kjer so marsikje obudili stare pustne običaje.
Najprej bi radi podčrtali prizadevanje Gabrcev, Rupencev, Pečanov in Podgorcev, ki so pokazali dokajšnjo iznajdljivost pri realizaciji treh pus-
»Javnosti naznanjamo žalostno vest, da nas je po 28-letni dolgi agoniji ^ zapustil naš dragi stric Lovre. Žalostno vest sporočajo ...«. Tako piše na osmrtnici, ki vabi pustne šeme od vsepovsod na pogreb doberdobskega strica Lovre-ta, ki bo danes ob 14.30. Na »žalni slovesnoti« naj bi se poslovil tudi Stanko Košič, ki namerava pustne dolžnosti prepustiti drugim.
tnih vozov, ki so sodelovali na nedeljskem pustnem sprevodu. Gabrci, člani društva Skala, so pripravili Trojanskega mačka, ki je v trupu nosil ujete miške. Njim pa so se letos pridružili tudi Pečani in Rupenci, ki so se predstavili s kravo Milko. Obe skupini sta včeraj obšli razne kraje sovodenjske občine in otrokom vrtca in osnovne šole delili razne dobrote.
Osrednji pustni dogodek so včeraj pripravili na trgu pred županstvom v Tržiču, kjer je sior Anzoleto Postir prebral svojo oporoko v družbi azijske soproge. Sior Anzoleto ni prizanesel krajevnim upraviteljem, kakor tudi ne nekaterim vidnim italijanskim politikom. Tržiško pustovanje, ki mu je sledilo kakih 25 tisoč ljudi, so sklenili s sprevodom in tekmovanjem, na katerem je zmagala skupina iz Ville Vi-centine.
Na Vrhu so se tudi letos po stari navadi poslovili od pusta. Našemljeni
mladinci so namreč pobirali razne dobrote po hišah in si tako ustvarili svojevrstno »doto«.
Pustne zabave za otroke so organizirali v raznih društvih, v goriškem Kulturnem domu pa so se otroci zavrteli na pustnem vrtiljaku v družbi Ave Lo-košek iz Ljubljane.
Na slikah pustni prizori v Rupi, goriškem Kulturnem domu, Tržiču in na goriškem Korzu. (foto Pavšič)
Zaplenili hašiš
V Tržiču so včeraj aretirali 23-let-no Federico Frezza, ki so ji na domu v Ul. Carducci 26 našli 90 gramov hašiša. Preiskavo so pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Trotte vodili agenti letečega oddelka iz Gorice in finančni stražniki iz Trsta.
048t-387333 MCPOSRCDMA ZVEZA
presti
S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO
H Banca Agricda J Kmečka banka Gorica
Pri ljubljanski založbi A lep h antologija zdomskega pesništva
Slovencem na tujem je poezija dajala moč
Pri ljubljanski založbi Aleph je prejšnji teden izšla knjiga To drevo na tujem raste, s podnaslovom Antologija slovenske zdomske poezije zadnjih štiridesetih let. V njej so pesmi 42 slovenskih pesnikov, zvečine iz Argentine in Avstralije, sicer pa tudi iz drugih krajev, kjer živijo Slovenci. Celo iz krajev, kjer bi jih najmanj pričakovali, kot npr. iz Brazilije, Indije in Japonske. Preostali avtorji so iz Združenih držav Amerike, Kanade in seveda iz raznih evropskih dežel: Avstrije, ZRN, Belgije in Južne Tirolske. Nekateri med njimi so precej uveljavljeni (to velja v prvi vrsti za pokojnega teologa Vladimirja Truhlarja, za mariborskega pesnika Leva Detelo itd.), veliko pa jih širša javnost sploh ne pozna. Zanimivo je, da je nekaj takih, ki so bili rojeni na tujem in ki spadajo torej v ti. drugo generacijo izseljenskega telesa. Preostali, najsi gre za literate, ki so se formirali
pri reviji Dom in svet (Tine Debeljak, Štefan Tonkli itd.) ali pa za take, ki so se samo izobraževali v matični domovini, pa pripadajo krogu tistih, ki neposredno izhajajo iz domače kulturne podlage.
Podnaslov knjige je po našem mnenju nekoliko neprikladen (izraz zdomstvo je namreč preozek), kar zadeva vsebinsko plat pa je pričujoča antologija - kot ugotavlja pisec spremne besede Ciril Bergles - več kot samo dokument o usodi slovenskih ljudi v svetu. Je delo, ki skuša skicirati temeljno doživetje slovenskega izseljenca, tj. razpetost med domovino in tujino. »Domovino«, trdi Bergles, »mora sprejeti takšno, kot je, in ta je navadno odprta za drugačne možnosti in neusmiljena do šibkih in neiznajdljivih. Trdo jih preizkuša. Kot krušna mati jim raste v novo domovino.« In še nekaj: »Poezija je ljubiteljem slovenske besede na tujem dala moč, jih obvarovala pred apatijo in vdajo.«
Značilnost antologije je tudi izredna pestrost občutkov, prelitih v pesniške verze. Medtem ko pri nekaterih prevladuje prizadetost v odnosu do ključnih dogodkov slovenske polpretekle zgodovine (to velja zlasti za Franca Papeža), so za druge, predvsem mlajše avtorje (Danielo Hliš-Thiri-on, Berta Pribaca in druge) značilni medčloveški odnosi: za druge liturgični motiv (npr. Truhlarja in Danico Novak - Petrič), spet za druge izrazito domotožje itd. Ob tako različnih pesniških in osebnih izkušnjah ter tematikah ostaja eden redkih skupnih imenovalcev teh avtorjev le bivanje v tujini. V dobršni meri pa tudi tenkočutnost do tistih usodnih vprašanj (v prvi vrsti slovenske diaspore), ki jih pri avtorjih na Slovenskem le bežno zasledimo.
I. VOGRIČ
Gledališče »La Contrada« je svojim privržencem priredilo na pustno soboto razbremenjujočo zabavo. Seveda, šlo je za uprizoritev, ki je bila v duhu z razpoloženjem tega časa in kdo bi bil primernejši od Georgea Feydeaua, znanega francoskega komediografa, ki zna pozabavati do solz? V dvorano Cristallo je fako prišla skupina Gruppo della Rocca in s sabo prinesla štiri Fedeaujeve Enodejanke, ki jih je združila pod skupni naslov »Ne hodi gola naokrog«.
. Fiorenza Brogi (na sliki), Oliviero Corbetta in Bob Marchese so nosili vso ežo inscenacije. Uprizoritev je bila precizna in tehnično dovršena, a žal sploh ni v?bujala tistega smeha, ki bi ga morala v skladu z napovedmi in slovesom ®vtorja. Tako je ostala komika le nakazana, lahko bi rekli polovična in se ni szbohotila do tistih višin, na katerih se gledalec nezadržno nasmeje. Res škoda, aa je celoti manjkal komediografski žar, s katerim bi bila predstava nekaj več od 9°lega profesionalnega hotenja.
V ajdovski galeriji R
Nežna Apollonijeva tkanja
Razstavljene slike in grafike akademskega slikarja Zvesta Apollonia predstavljajo organsko nadaljevanje že utemeljenih likovnih opusov, dokazujejo zrel vrh v likovni ustvarjalnosti slovenskega prostora in opredeljujejo umetnika kot vodilnega slovenskega kolorista zadnjih desetletij. Dela jasno zrcalijo slikarjev avtentičen notranji in zunanji ambient, pogojen s specifiko vraslosti v rodno sredozemsko okolje, so polna tiste tradicionalne slikovitosti, barvitosti in mističnosti, vezana na arhetipske mitološke skrivnosti in asociacije, ki postanejo svojstveni simbolni predznak in slikarjev ikonografski obrazec.
Ze ob prvem pogledu je na razstavi vidna avtorjeva skrb pri izbiri in kreaciji oblik, ki govorijo same zase, govorijo o tem, kar se je v njih akumuliralo med procesom nastajanja, in sublimi-rajo v sebi moč emotivnega, globokega doživetja, videza in privida, gibanja in mirovanja. Apollonijeva likovna interpretacija metamorfoze obmorskega pejsaža in ženskega telesa, senzibilnega in občutenega, postane vizualna simbolizacija v funkciji likovne govorice in avtonomne estetske realizacije. Motiv je svojski, oseben in skoraj magičen, vkomponiran v premišljeno pripravljen prostor, kjer je izrazita antropomorfna razsežnost dosežena z elementarno notranjo napetostjo in postane tudi šokantno drugačen. Avtor se skuša odpovedati pripovednosti, zato motiv skozi proces likovnega ustvarjanja stilizira in ponekod celo abstrahira, znova sestavlja in nanovo naredi podobo..Figura - obmorska krajina, asociativno ali razpoloženjsko vezana na rodni ambient Istre, in nabita s poetičnim nabojem, postane v predajanju sugestivnosti kolorita in geste ponekod kar erotično izzivalna in ekspresivna. Drugod spet zajame gledalca
impresija tišine; tišina spreminjanja v naravi, kakor sveži prelivi jutra, sončnega dne in usihajoči sijaj sonca pred vstajajočo nočjo.
Že s prvim pogledom na toplo izse-vanje razkošno bogatih kromatskih akordov na svetlejšem mehkem in umirjenem polju, ugotovimo, da je barvna govorica kot najvišja vrednota avtentična in mediteranska, neobremenjena, a hkrati konkretna kot nihanje, valovanje in prelivanje. Zvest Apollonio na slikah med široko potegnjene barvne ploskve vtke risbo; linije se zgoščajo, ponovijo ali pa ponavljajo, kakor da bi hotel ustvariti dinamiko sredi gibanja, ujetega bežnega trenutka ali spomina nanj, in tako ustvari dramatično napetost v celotni kompoziciji.
Kot izvrsten kolorist je Zvest Apollonio tudi v grafiki uspel pričarati vse atmosfere nežnih tkanj, trepetanje barv in oblik, prenesenih iz slikarskega tkiva na grafični list. Popolno zlitje in prelivanje barvnih učinkov, harmonično upodobljenih v pretežno topli barvni lestvici, polni v vsej svoji bohotni barvitosti in materialno občuteni, predstavlja opus grafik v tehniki sitotiska mape Noč meduz, nastale pred tremi leti. Simbol meduze, element, ki povzroča nemir, ker hkrati izginja in se spet, z novo eruptivno energijo nenadoma znova poraja, veže slikarja na civilizacijsko pripadnost rodnemu ambientu oziroma, kot je zapisal Ciril Zlobec; »... antropomorfna gmota, ki je spužvasto žensko bistvo mitološke Meduze, torej simbol neubranljivega usodnega erotizma, ki ga v številnih Apollonijevih grafikah in slikah predstavlja ženska, njeno telo ali celo samo poudarki posameznih delov ženskega telesa...«
NIVES MARVIN
Akvareli
nemškega
mojstra
Myke
V	tržaški galeriji Cartesius po navadi razstavljajo domači mojstri ter umetniki z bližnjih področij in le redkokdaj vodstvo galerije sprejme v goste kakega tujega gosta. In prav sedaj, od prejšnje sobote, se moremo v tem razstavišču seznaniti z gostom iz Nemčije, konkretneje z njegovimi deli.
Gre za slikarja Manfreda Myko, ki je prinesel v Trst dobra dva ducata svojih del. Mojster Myka se je rodil pred dobrimi petdesetimi leti v kraju Politz ob Labi, študiral je tehniko in glasbo na univerzi v Muenchnu na Bavarskem, kjer je diplomiral leta 1964. Med tem pa se je ukvarjal tudi s slikarstvom, kjer sta mu bila odlična mentorja mojstra Hennenberger in Neudert in prvič se je predstavil publiki kot slikar s samostojno razstavo leta 1970. Od tega leta dalje se je zvrstilo veliko njegovih osebnih razstav po raznih središčih srednje Evrope, pa tudi širom po Italiji.
V	Trst je nemški mojster prinesel na ogled dva ducata izključno akvarelov z zelo pisano motiviko pa tudi v dokaj različni akvarelni tehniki. Njegovi akvareli so v nekaterih primerih barvno zelo močni, rekli bi nekako trdi ali na suho nanešeni. Drugod pa je njegov akvarel skrajno tekoč, tako da je v nekaterih primerih barva komaj komaj opazna, komaj zaznavna.
In ti akvareli se nam zde veliko boljši od prejšnjih.
Kar se pa motivike tiče, je ta, kot smo že rekli, dokaj raznolika. Zelo rad slika cvetje, pisane šopke cvetja v vazah in pri tem ima res srečno roko, ker mu uspe nanizati v šopek veliko • raznobarvnega cvetja, ne da bi se barve med seboj prekrivale. Od treh razstavljenih ženskih portretov se nam zdi le eden zares posrečen, vtem ko se pri drugih dveh bolj igra. Mojster je dal na ogled več pokrajin in obmorskih motivov. In prav v teh primerih prihaja do izraza velika razlika med rekli bi bolj suhimi ali trdimi akvareli ter med zares tekočimi akvareli. Glede tega sta na primer zelo značilna morski ali jezerski motiv z dvema jadrnicama ter ribiško mostišče, kjer je voda zares le zaznavna. Vse drugačne so pokrajine ali če hočemo marine, kjer je motiv vsebinsko bolj bogat in barvno močan, le da v enem primeru hudo suh.
Celotna razstava daje vtis, da je trenutni gost galerije Cartesius resničen mojster akvarela, da je motivno odnosno v izraznosti v nekolikšnem zaostanku, vendar pa vsekakor vreden ogleda, (fre)
. Nori pust nam narekuje, da se zabavamo, no-hbio, plešemo, pojemo in pijemo, skratka, da se ^oj za kratek čas rešimo vsakodnevnih skrbi in skriti pod masko damo duška najbolj zatajeva-mm željam po sprostitvi. Skratka, pust nam ne ?®le dosti časa za resno razmišljanje, zato pa je u Pepelnična sreda, ki nam narekuje kesanje, P°tresanje s pepelom in pripravo na postni čas. lirf2UQ bom vse ostalo in se ustavila ob razmiš-fr ^ U' kratkem seveda, a potrebnem, kot je po-e,b^n oddih po vsakem večjem naporu, so .e^zaprav bi morala začeti pri maskah, ki n Sliih izmislili naši predniki v obredne name-orn loko bi zašla predaleč, zato se bom le/n i^a na nekaj pustnih utrinkov, ki dokazu-> 'kako se človeška potreba, da bi se skril pod ®«o, ni zmanjšala niti na pragu leta 2000.
‘y	1 11 L1 1 1	A C. IVI cvvrv.
lh]riVholi mi ie P^i srcu pustovanje, ki sloni na sr>nx.m iZTOčiiu in ki prinaša s seboj globoko PajlpiJO' kota sem živela v prepričanju, da je s,,Lepši slovenski pustni lik korani Kasneje jers,u0o,Gvila, da Primorska ni revnejša od Šta-zern e- Tu seveda ne gre za noben kampanili-iftiai emveč ZQ primerjavo med pustnimi liki, ki J® }sti ali podoben izvor.
Pfatihn.tl0 ^i se, denimo, ob brkinskih škoro-je 1 Cihičaj je pred leti skoraj izumrl, nato ga ko ie/3,na domačinov obnovila in od tedaj vsa-Pog^kar številna pustna skupina pobira po vQsf pdu in Podbežah, pa še v kaki sosednji se p' antje (nekateri tudi niso več rosno mladi) hiše aV Polteno zabavajo^ ko gredo od hiše do P1*' sne*ai P°Piieio. se norčujejo z gospodinja-og7 Progovorijo na pol resno z gospodarjem in OjijQ. ny° dalje po vasi. Že nekaj let jih spre-hi, i(j tudi miniaturni škoromati - vaški pobalina p0S0 Pm starši pripravili obleko in zelo res-u9otovnemai0 odrasle kolege. Letos sem tako Antičem - /e vedno več »ta črnih«. Vaškim SQiu$tini ie. očitno všeč ta lik: v črnem plašču, s PereSa obrazom in pokrivalom, ki ga krasijo deklic( Z Iesenimi kleščami kar pogumno lovijo v‘dno n h e J^di odrasle gospe, ki se jim nepre-P° ogr„J,Ižai0- Skratka, v vsem se zgledujejo sJ.rnh in lem ^^0' je v preteklosti predstavljal Čilu mornfPJ1 vseh vaških deklet, saj je po izro-Pejšj f ' uiti to najpostavnejši in najpogum-vec jn J v yasi, v glavnem tudi kar dober pi-(?rd9ačpa0VI‘Pnež- Nekateri fantiči se odločijo hlohuk’o raje oblečejo belo obleko s pisanim ohtešej/P In zv°nci. V tej obleki kar večkrat syiorni „Vas' tucH oni imajo roke pomazane s ti« og 'xa so kljub vsemu nekoliko manj »nasil-Opo Tnega kolega z rogom, če irfjzovala sem te osem ali desetletne fanti-9°tavljala, da se prav pošteno zabavajo.
Postno in zato le navidezno resno razmišljanje o pustu ali karnevalu
Tudi deklicam v vasi ni bilo posebno hudo, čeprav so se navidezno sramežljivo skrivale po vogalih z žarečimi in obenem sajastimi lički. Vsekakor so se mi zdeli ti otroci precej bolj veseli in sproščeni od nekaterih fantičev, ki sem jih opazovala v mestu v črnem dresu krutega ninje, bojevnika z Daljnega vzhoda, ki ga je ponujal v ogled niz filmov v preteklih mesecih. Mestni otroci se očitno morajo tudi zgledovati po nekom in izberejo junake, ki jih vidijo na televiziji. Pred leti so se tako pojavili razni Mazinge, letos so na vrsti ninja. Prav gotovo je v moji naklonjenosti nekaj sentimentalnosti, a priznati moram, da so mi vsekakor bolj všeč mali škoromati, ker se mi zdi, da je njihovo izživljanje bolj zdravo. Izbrala sem primer škoromatov, a na razpolago je nešteto takih primerov: vsi pepelju-harji, ki se pojavljajo z raznimi imeni v mnogih primorskih krajih, nudijo »maškaram« alibi, da divjajo po vasi in potresejo s pepelom najzoper-nejše vaške tete ali strice. Pri tem je zanimivo, da so pepeluharji vedno mladi fantje. Marsikdo bi lahko ugovarjal, da je tekanje po vasi naporno, morda pa je tudi res, da želijo ti fantje s pepelom raztresti tudi malo svoje mladeniške jeze ali energije.
Tako doživljanje pusta si seveda lahko dovolijo samo tisti, ki premorejo bogat običaj. Na Primorskem takih običajev ni malo: od reških zvončarjev (štiri ali pet skupin v raznih vaseh), mimo brkinskih škoromatov, beneških blumar-jev in mnogih drugih skupin v Mrsinu, Roncu, do Drežnice in Rezije. To naštevanje je vsekakor površno, ker premorejo tudi nekatere vasi na Goriškem bogate običaje. Izjemo predstavljajo seveda mesta, v našem primeru Trst in Gorica. Kraševci so še enkrat dokazali, da znajo biti iznajdljivi, nenazadnje na letošnjem 24. kraškem pustu. Preobleka Šempolajca v Brazilca gotovo ne nosi v sebi kakega sporočila, fantom in dekletom pa prav gotovo nudi možnost, da dajo duška svoji želji po norenju. V resnici pa je tudi v tej openski prireditvi nekaj globljega. Ze pred leti smo ugotavljali, da je pripravljanje voz in skupin strnilo okrog sebe vaščane. V teh pustnih skupinah lahko tudi vsak najde možnost, da se izživlja na področju, ki mu je najbliže.
Tako nam je letošnja pustna skupina iz Praproti ponudila dva odlična »špikerja«. Očitno pa predstavlja Kraški pust tudi priložnost, da posamezne skupine dajo duška svoji »jezi«: s tem, da napadejo domačega politika, prikažejo problem, ki jih žuli, ali pojav, ki tako ali drugače vpliva na življenje nas vseh. Z drugimi besedami: prireditev postaja nekakšen termometer »skupinskega negodovanja«, ki se izmuzne vsaki še tako podzavestni cenzuri in prodre na dan enkrat na leto skozi to pustno špranjo.
Vsiljuje pa se mi še ena misel: če razumem navezanost na domače pustne like, navezanost,
ki narekuje, denimOj da je blumar lahko samo mlajši prebivalec Črnega vrha in nihče drug (kar seveda spoštujem), težko razumem potrebo, da imamo na Tržaškem poleg Kraškega tudi Breški pust. Vaške skupine, ki se na pustno nedeljo ali torek potikajo od hiše do hiše ali kakorkoli drugače ustvarjajo pustno vzdušje na vasi, pa naj bo to na Krasu ali v Bregu, so pač vaška folklora. Kraški pust je »umetna« prireditev, ki si je v 24 letih ustvarila profil, postala privlačen za sodelujoče in za občinstvo. Breg se je pred leti lahko ponašal s pustno prireditvijo v Boljuncu, ki je bila zanimiva in svojstvena. Breški pustni sprevod ne more biti nadomestilo za tako prireditev, istočasno tudi ne more predstavljati alternative ali konkurence prireditvi, ki je trenutno res najuglednjši slovenski (ne samo zamejski) karneval, pravzaprav edini, če izvzamemo cerkljansko pustovanje, ki iz leta v leto bolj niha med tradicijo in sodobnim pustnim praznovanjem.
NADJA KRIŠČAK
Škoromati v Podgradu	(foto Vodopivec)
TURIN — Za današnje prvo finalno srečanje italijanskega nogometnega pokala med Juventusom in Milanom si pri Juventusu manejo roke: že do včeraj so prodali skoraj 40 tisoč vstopnic, za katere so vnovčili približno milijardo lir. Tako nenadno navdušenje
V ponedeljek na Proseku
Prijateljska tekma Jadran TKB - ČSR
TRST — Kot gost Stefanela se bo od jutri do 6. marca v Trstu mudila češkoslovaška mladinska košarkarska reprezentanca. Odigrala bo vrsto prijateljskih tekem s Stefanelom, ljubljansko Olimpijo in Jadranom TKB. Srečanje z Jadranom TKB bo v ponedeljek, 5. marca, ob 18.30 v telovadnici Ervatti na Proseku.
za nastop Juventusa si je mogoče razlagati s precejšnjim optimizmom, ki vlada med njegovimi navijači: Zoffovo moštvo namreč v pokalih igra izredno uspešno, saj je doseglo 11 zmag in doživelo ena sam poraz, v polfinalu z Romo, vendar je bilo tedaj že odločeno, kdo bo šel v finale.
Zoff bo danes brez Zavarova, Fortu-nata in Napolija, a tudi Sacchi ne more računati na Donadonija in Cos-tacurto, počivati bo pustil tudi Colom-ba in Pazzaglo, a v dvomu je še Strop-pa. Verjetni postavi sta naslednji:
JUVENTUS: Tacconi, Galia, De Agostini, Alessio, Bonetti, Tricella, Alejnikov, Barros, Schillaci, Marocchi, Casiraghi (rezerve Bonaiuti, Bruno, Brio, Avallone, Serena).
MILAN: Galli, Tassotti, Maldini, Fu-ser, F. Galli, Baresi, Massaro, Rijkaard, Van Basten, Ancelotti (Stroppa), Evani (rezerve Antonioli, Salvatori, Stroppa, Simone in Borgonovo).
Tekma se bo začela ob 20.30.
Odpadli tekmi za ženski svetovni smučarski pokal
JACA (Španija) — Težavam zaradi pomanjkanja snega ni videti konca. Organizatorji sobotnega ženskega slaloma in nedeljskega veleslaloma za svetovni pokal v Candanchuju v Pirenejih so namreč sporočili, da so prisiljeni tekmi odpovedati. Sedaj mrzlično iščejo kako drugo zimsko središče, vendar v krajih, kjer je sneg, je obenem tudi preveč turistov, da bi lahko priredili tekmi za SP.
Po Girardelliju še Paul Accola
ŽENEVA — Potem ko se je zaradi poškodb sezona že končala za luksemburškega smučarja Girardellija, je ista usoda doletela še Švicarja Paula Acco-lo, ki je padel na predvčerajšnjem treningu v Davosu. Accola, ki je osvojil bronasto odličje v kombinaciji na olimpijskih igrah v Calgaryju in srebro na lanskem svetovnem prvenstvu v Vailu, si je poškodoval ligamente na desni rami. V tej sezoni je na obeh kombinacijskih preizkušnjah zasedel 2. mesto za Zurbriggnom, in je bil edini, ki je osvojil točke v vseh dosedanjih sedmih slalomih.
Odpadel »Ski tour 3«
VIDEM — Pomanjkanje snega ni prizaneslo niti tradicionalnemu smučarskemu teku »Ski tour 3«, ki že 10 let privablja na tisoče navdušencev na mednarodni progi od Trbiža do Kranjske gore in Arnoldsteina. Najprej so tekmo, ki bi jo bili morali izpeljati 18. februarja, odložili na 4. marec, kar pa ni nič pomagalo: snega še vedno ni in tako so jo za letos dokončno odpovedali.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 1. marca, ob 20.30 na sedežu ŠD Breg seja odbojkarske komisije.
SMUČARSKI ODSEK SPDT sporoča, da je zaradi pomanjkanja snega prisiljen prenesti na kasnejši datum izvedbo zimskih športnih iger. Novi datum bo javljen, čim se popravijo smučarske razmere.
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu.
Moška rokometna C liga
Kras razočaral
KRAS TRIMAC -
JOLLY CAMPOFORMIDO 24:26 (14:14)
KRAS TRIMAC: Klinc, Raseni 1, Pertot 6, Peric, Grilanc 1, Vremec, Milič 2, We-issenegger 8, Kozlovič 6, Fonda.
Krasovi rokometaši so na pustno nedeljo uprizorili pravi harakiri, saj so doma izgubili proti dotlej zadnjeuvrščeni ekipi na lestvici.
Po prvih 10 minutah igre so naši vodili s 4:1, kar jim je dalo misliti, da bodo, kot po predvidevanjih, res zmagali brez večjih težav. Postali so izredno nepazljivi v obrambi in so vse bolj zmedeno izvajali napadalne akcije. Jolly je tako izenačil še pred koncem prvega polčasa. Na začetku drugega polčasa so si sicer spet priigrali vodstvo, a so ga kaj kmalu zapravili. Neodločeno stanje se je vleklo tja do zadnjih trenutkov, bolj zaradi tokrat res nesložne igre Krasa kot zaradi učinkovitosti gostov. V končnici je tudi sreča obrnila hrbet našim, ki so kar trikrat zaporedoma namesto gola zadeli prečko, medtem ko so bili nasprotniki natančnejši in so dokončno povedli.
Nepričakovani poraz je bil prava hladna prha za Krasov tabor. Ni sprejemljivo, da Krasova ekipa kot dobrodelna ustanova deli točke ostalim, zato bo moral trener Lazar hitro ugotoviti, kje in zakaj je začelo škripati. (Pjotr)	*
LESTVICA PO 12. KOLU: Cividin TS 23, Pastajolly TV 22, Ouarto d'Altino 18, Nardi Vitt. V. 16, San Dona 14, Kras Tri-mac 13, Padna 12, Fides S. Vito in Paese 6, Libertas TS in Jolly Campoformido 5, Cellini PD 4.
Ženska rokometna C liga
Kraševke pred play outom
PALLAMANO MUSILE - KRAS 15:8
KRAS: Calzi, Natural 5, Ferluga, Sossi, Purič 2, Citer 1, Ukmar, Jagodic.
V soboto so krasovke odigrale zadnjo tekmo povratnega dela prvenstva ter utrpele nov poraz. Prvenstvo pa se še ni zaključilo, kajti sedaj je na vrsti še play out. Naša dekleta, ki so na zadnjem mestu v svoji skupini, se bodo morale pomeriti še s tremi nasprotniki. Vsekakor je trener Božjeglav optimistično razpoložen pred prihodnjim nastopom, kajti z igro, ki so jo naše prikazale v soboto, je bil vse prej kot razočaran. V obrambi so igrale zares odlično, a žal so bile nekoliko slabše v napadu. Zaradi grobe igre nasprotnic se je poškodovala Ferlugova, katere odsotnost je prav gotovo ohromila vrste naših. Tokrat pa je treba pohvaliti Tiziano Natural, ki je bila v napadu s 5 zadetki praktično steber ekipe. Prva tekma v play outu čaka naše v soboto ob 19.30 na domačem igrišču. (Tanja)
V košarkarskem pokalu pokalnih zmagovalcev
Bolonjski Knorr v finalu
SOLUN — Bolonjski Knorr si je kljub sinočnjemu porazu v povratni polfinalni tekmi košarkarskega pokala pokalnih zmagovalcev proti solunskemu Paoku zagotovil nastop v finalu. Sinoči je Knorr izgubil s 100:94 (56:50), vendar je lahko računal na 20 točk prednosti iz prve tekme (77:57). Pri Bolonjčanih je bil v povratni tekmi najuspešnejši Richardson s 35 točkami, soliden je bil tudi Bon s 32, Brunamonti pa je poleg dela v režiji zbral še 12 točk. Pri grški peterki so izstopali Jugoslovan Preljevič (30 točk), Savropoulos (20) in Makaras (17).
V	finalu, ki bo 13. marca v Firencah, se bo Knorr pomeril z Real Madridom, _ki je z eno samo točko razlike izločil sovjetski Žaljgiris.
Danes povratne tekme v Koračevem pokalu
V	Koračevem pokalu bodo danes na vrsti povratne četrtfinalne tekme, v katerih bodo takole igrali: Panionios Atene (Gr.) - CSKA Moskva (SZ), prva tekma (107:85); Efes Pilsen (Tur.) - Bosna Sarajevo (Jug.) 91:107; Cholet (Fr.) - Scavolini Pesaro (It.) 75:102; Enimont Livorno (It.) - Juven-tud Badalona (Šp.) 88:87.
Danes bodo odigrali tudi povratni polfinalni tekmi pokala Ronchetti. Spored: Primizie Parma (It.) - Gemeaz Milan (It.), prva tekma 79:73; Iskra Ljubljana (Jug.) - Jedinstvo Tuzla (Jug.) 76:75.
Dvoranski svetovni rekord na 1500 m
SEVILLA — Britanec Peter Elliott je z znamko 3'34"21 postavil nov dvoranski svetovni rekord v teku na 1.500 m. Prejšnji rekord (3'35"60) je pripadal Ircu Marcusu 0'Sullivanu.
Medveščak Gortan boljši od Jesenic
ZAGREB — V prvi finalni tekmi končnice jugoslovanskega prvenstva v hokeju na ledu je zagrebški Medveščak Gortan s 6:3 (3:2, 2:0, 1:1) premagal Jesenice. Strelci so bili Stolbun 2, Getzos 2, Krutov 1, Ščurjenko 1 za Medveščak Gortan ter Kopitar 1, Raspet 1 in Hafner 1 za Jesenice. Povratno srečanje bo v petek na Jesenicah.
V prvi tekmi play offa za 3. mesto pa je Kompas Olimpija s 5:2 (1:0, 1:1, 3:1) premagala Partizana. Strelci so bili Rajan, T. Lepša in Beribak po 1 ter D. Lepša po 2 za Olimpijo in Šumakov ter Mitrovič za Partizana. Srečanje v dvorani Tivoli si je ogledalo samo 150 navijačev.
Sklican tudi Polonia (Triestina)
MILAN — Za prijateljsko nogometno srečanje, ki bo jutri v Pesaru proti domačemu Vis Pesaru je selektor italijanske nogometne reprezentance »under 21 B« sklical tudi igralca Triestine Polonic.
Na svetovnem rokometnem prvenstvu
PRAGA — V Češkoslovaški se bo danes pričelo 12. svetovno moško rokometno prvenstvo, na katerem sta glavna favorita za končno zmago Jugoslavija in Sovjetska zveza: prva se ponaša s svetovnim naslovom, druga z olimpijskim. Italija v Češkoslovaški ne bo prisotna. Prvih sedem uvrščenih s tega SP ter Španija kot gostitelj in pa najbolje uvrščeno evropsko moštvo se bodo neposredno uvrstili na olimpijske igre v Barceloni leta 1992.
Poleg Jugoslavije in Sovjetske zveze je na tem SP vrsta praktično enakovrednih reprezentanc, čeprav imajo po mnenju izvedencev malenkost več možnosti, da stopijo na zmagovalni oder postave Češkoslovaške, ki bo igrala doma, Romunije, Švedske, Islandije in Južne Koreje. Prvenstvo se bo končalo 10. marca.
Današnji spored: SKUPINA A: Madžarska - Francija, Švedska - Alžirija; SKUPINA B: Južna Koreja - Romunija, Češkoslovaška - Švica; SKUPINA C: Jugoslavija - Španija, Islandija - Kuba; SKUPINA D: SZ - Poljska, NDR - Japonska.
Zaradi infarkta umrl nizozemski kolesar
HAAG — Zaradi infarkta je včeraj umrl 27-letni nizozemski kolesar Johannes Draaijer. Leta 1977 je Draaijer osvojil naslov na nizozemskem državnem prvenstvu med amaterji in dve etapi »dirke miru«. Bil je na tem, da začne svojo tretjo sezono med profesionalci. Letos se je že udeležil dirke po Siciliji in zasedel 4. mesto na prvi etapi. To je že tretja nenadna smrt kakega nizozemskega kolesarja, potem ko je lani na dirki izdihnil Con-nje Meijer, prav tako lani pa je nenadoma umrl tudi Bert Oos-terbosch.
Prva finalna tekma italijanskega pokala
J uven t us - Milan
V članskih ligah na Tržaškem zmagala le moška vrsta Bora
Na Tržaškem 1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR - SANT'ANDREA	3:2
(5:15, 15:8, 16:14, 13:15, 15:11)
BOR: Neubauer, Štrajn, Betocchi, Gombač, D. Gasparo, Zaina, lesu, Pavlica.
Kot že velikokrat doslej, so borovci pričeli prvi niz izredno slabo. V nadaljevanju so zaigrali veliko bolj zbrano in učinkovito ter izenačili. V tretjem nizu so gostje že vodili s 14:9, a na koncu izgubili. Pravi podvig pa je domačinom uspel v tie breaku, ko so ob menjavi igrišča nasprotniki vodili z 8:4. Posebej moramo tokrat pohvaliti tri mlajše odbojkarje, Gombača, Strajna in Zaino, ki igrajo vse bolje. (G. F.)
DLF - SLOGA SAGOR	3:1
(11:15, 15:10, 15:10, 15:12)
SLOGA SAGOR: Bevilacgua, Čač, Jercog, David in Marko Krlaj, Andrej in Martin Maver, Pahor, Riolino, Zgu-bin.
Slogaši so po štirih zaporednih zmagah povsem nepričakovano, a tudi zasluženo izgubili. Tržačani so doslej zmagali le enkrat, večkrat pa so klonili s 3:2 in tudi niso tako slabi, kot daje slutiti lestvica. Slogaši so si vsekakor zmago zapravili sami. Svojega nasprotnika so verjetno podcenjevali, ko pa je z njegove strani prišlo do reakcije, so se stvari začele zatikati. Našim fantom ni šlo nič od rok, v vseh izgubljenih setih so se sicer borili do konca, končnice pa so le pripadle domačinom. Če k temu dodamo še, da je bil Kerpan zaradi vojaških obveznosti odstoten in da poškodovani Jercog praktično ni igral, je povsem jasno, da je bil poraz slogašev neizbežen. To kolo pa je prineslo še eno presenečenje, saj je izgubila tudi ekipa La Marmotta, tako da ostajajo kljub porazu slogaši še vedno na vrhu lestvice. (INKA)
OSTALI IZIDI 6. KOLA: La Marmotta - Le Volpi 2:3, Club Altura -Volley Club 3:1. Prevenire ni igral.
LESTVICA: Sloga Sagor 8, La Marmotta, Prevenire, Le Volpi SanfAn-drea in Bor 6, Ferroviario 4, Volley Club 0. (Bor ima tekmo več, La Marmotta ima tekmo manj)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SLOGA SAGOR - ROZZOL	2:3
(15:12, 13:15, 12:15, 15:10, 11:15)
SLOGA SAGOR: Bizjak, Daniela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fonda, Kalc, Kosmina, Mahnič, Spacal, Starc, Bensi.
Slogašice so zabeležile svoj peti poraz in kar četrtega po petih setih igranja, to pa tudi pomeni, da bi bil lahko njihov položaj na lestvici le s kančkom sreče bistveno drugačen. Sloga Sagor vsekakor plačuje svoj davek neizkušenosti igralk, ki spadajo vse še v kategorijo under 16. Za Rozzol pa nastopajo starejše igralke, ki so v svoji karieri že igrale v boljših ekipah, zato so tudi neprimerno bolj izkušene, prav to svojo prednost pa so znale tudi v soboto pridno izkoristiti. Slogašice sicer niso igrale slabo, preveč naivnih napak v nepravem trenutku pa jih je stalo zmago. (INKA)
VIRTUS - BOR FRIULEKPORT 3:2
BOR FRIULEKPORT: Superina, Brazzani, Pernarčič, Gregori, Mezgec, Visentin, Vodopivec, Čok, Vitez, Neubauer.
Borovke so spet izgubile in zdaj so nekoliko nezasluženo . na spodnejm delu lestvice. Proti Virtusu se jim je zmaga izmuznila po nerodnosti, saj so v nizih že vodile z 2:0. (Igor)
CUS - BREG 3:0 (15:6, 15:6, 15:4)
BREG: Slavec, Seganti, Kosmač, Gobbo, Kralj, Ota.
Bregova ekipa je bila lahek plen drugouvrščenega ČUS, ki meri letos na napredovanje v višjo ligo. Srednja višina igralk tržaške ekipe je zelo visoka in izvajajo precej hitro igro. Okrnjene Brežanke so se jim upirale le v začetku vsakega niza, nato pa so postopoma popustile. Prav zato je bila tekma zelo dolgočasna in na zelo nizki ravni. Brežanke bi vsekakor lahko pokazale večjo mero borbenosti. (Ota)
OSTALI IZID 6. KOLA: OMA - Kil-ljoy 3:0.
LESTVICA: OMA 12, CUS in Virtus 10, Killjoy 6, Bor Friulexport in Club Altura 4, Rozzol 2, Sloga Sagor, Breg 0.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
IZIDI 4. KOLA: Pellicana - La Marmotta 0:3, Club Altura - OMA 0:3, Le Volpi - Sant Andrea 0:3. Kontovel ni igral.
LESTVICA: Kontovel, La Marmotta in SanfAndrea 6, Club Altura in OMA 2, Le Volpi A in Pellicana 0. (OMA in Pellicana imata tekmo manj).
SKUPINA B
Tekem četrtega kola zaradi odložitev in pomanjkanja sodnikov niso odigrali.
UNDER 16 ŽENSKE
SKUPINA A
IZIDI 2. KOLA: Ricreatori - Virtus 0:3, Zaule Rabuiese - CUS Trst 0:3, Pri-ma scuola - Breg 3:2. Sloga Sagor ni igrala.
LESTVICA: Sloga Sagor 20, CUS 16, Virtus 10, Zaule Rabuiese in Prima Scuola 8, Ricreatori 6, Breg 2.
UNDER 14 ŽENSKE
SKUPINA A ARCOBALENO -
SLOGA SKLAD MITJA ČUK 0:2
(15:17, 6:15)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Cioc-chi, Corsucci, Dapretto, Ferluga, Mahnič, Milič, Perini, Stigliani, Stopar, Živec.
Mlade slogašice so tokrat premagale Arcobaleno, čigar igralke so v primerjavi z našimi še prave začetnice. Čeprav se je prvi niz končal z minimalno razliko v točkah v korist Sloge Sklad Mitja Čuk, ni bila zmaga naše ekipe nikoli v dvomu. Zaigrale so prav vse razpoložljive slogašice, ki so s svojim uspešnim nastopom tudi dokazale, da se marljivo delo na treningih pozitivno obrestuje. (INKA)
OSTALI IZID 9. KOLA: Ricreatori -OMA B 1:2. Kontovel - Club Altura bo 11. 3. Bor Friulexport A ni igral.
LESTVICA: Bor Friulexport 16, Sloga Sklad Mitja Čuk 12, Club Altura 8, Ricreatori in OMA B 6, Kontovel 2, Arcobaleno 0. (Club Altura ima dve tekmi manj, Kontovel in Arcobaleno imata tekmo manj)
SKUPINA B
OMA A - BOR FRIULEKPORT B 2:0
(15:1, 15:5)
BOR FRIULEKPORT B: Debeljuh, Fischer, Tersar, Orlich, Oleni, Pitacco, Vidali, Faimann.
OMA A, ki je resen kandidat za uvrstitev v sam finale za naslov pokrajinskega prvaka, je bila za drugo Borovo ekipo resnično premočan nasprotnik. Ritem, ki ga je vsilila naši šesterki, je bil previsok, tako da borovke niti niso mogle pokazati, česa so zmožne. Sicer pa velja, da je v tej skupini prav OMA edina šesterka, ki ji varovanke trenerke Meulje niso kos. Z vsemi ostalimi se borijo povsem enakovredno, kar je glede na njihovo neizkušenost vsekakor spodbudno. (Igor)
SOKOL - DLF	1:2
(10:15, 15:8, 10:15)
SOKOL: Golemac, Legiša, Švara, Antonič, Radetič, Peric.
Najmlajša Sokolova vrsta je v okr-nejni postavi klonila pred tržaško ekipo DLF. Tudi nabrežinski tabor je zajel pustni žur, kajti manjkala je polovica ekipe. Kljub temu so sokolovke pokazale lep napredek. Igrale so dobro, škoda le, da so v ključnih trenutkih prvega in tretjega niza napravile nekaj osnovnih napak, predvsem v sprejemu. Zmaga nasprotnic je bila v bistvu nezaslužena. (Vip)
LESTVICA: OMA 12, CUS 8, Ferroviario 6, Bor Friulexport B 4, Melara in Sokol 2.
UNDER 16 MOŠKI
IZIDI 14. KOLA: Tekno Progres -Sloga 3:0 (15:9, 15:3, 15:9), ASFJR Čedad - Pallavolo Trst 3:1, Maniago -Ronchi 0:3, Vivil - Corno 3:0, II Pozzo -Volley Bali Videm.
LESTVICA: Ronchi 24, Tekno Progres 22, Prata in ASFJR Čedad 20, Vol-ley Bali Videm in Pallavolo Trst 14, Maniago 8, Sloga in Vivil 6, II Pozzo 4, Corno 0. (Corno, Tekno Progres in Prata imajo tekmo manj)
Na Goriškem 1. ŽENSKA DIVIZIJA
SOČA CASSA Dl RISPARMIO -
GRAD03:1 (14:16, 15:11, 15:9, 15:5)
SOČA: E., M., S. in A. Černič, S. in K. Princi, Florenin, Tuniz, Devetak.
Sočanke nabirajo točke. V tekmi proti Gradežankam ni sicer nobena izstopala, a igra je bila vseeno dobra. V prvem setu so nasprotnice vodile z veliko prednostjo 8:1, vendar so sočanke zaostanek nadoknadile in celo povedle s 14:8, kljub osmim menjavama servisa pa jim ni uspelo zbrati zadnje točke. Tudi 2. in 3. set sta bila podobna prvemu, vendar sta se srečneje razpletla. V zadnjem nizu so naše od vsega začetka poprijele in zasluženo zmagale. (E. Č.)
SOČA CASSA Dl RISPARMIO -
VILLESSE 3:1 (9:15, 15:12, 15:10, 15:5)
SOČA: E., M., S. in A. Černič, S. in K. Princi, Florenin, Tuniz, Devetak.
Ravno tako kot v prejšnji tekmi so se težave pojavile v prvem setu ter na začetku tretjega in četrtega. Igra pa je bila boljša, predvsem zaradi učinkovitega napada Klavdije Princi, ki se je izkazala tudi v sprejemu. Druge odbojkarice so igrale standardno. Igranje dveh tekem v razmahu 24 ur je nedvomno vplivala na napetost in zbranost igralk. (E. Č.)
UNDER 13 MOŠKI
SOČA SOBEMA - VAL	3:0
(15:4, 15:8, 15:11)
SOČA: Tommasi, Matej, Marko, Matjaž in S. Černič, Pellegrin, Sobani' Perkon, Mucci, Devetak.
VAL: Makuc, Radetti, Pintar, Devetak, Morra, Bonan, Plesničar, Graviran Sočani so stopili na igrišče preprio«*' ni v zmago. Nadigrali so nasprotnik v vseh elementih in rezultata Pr p dveh setov to potrjujeta. V 3. setu s zaradi podcenjevanja nasprotnikov so^ čani popustili v koncentraciji in ob seriji dobrih servisov valovcev izgubi]3*, že z 10:0. Tedaj pa so.se zbrali, zač® nabirati točke in zmagali brez saj so valovcem prepustili le še toCK,e Temu malenkostnemu spodrsljaju 1 delno botrovala odsotnost trener] (Marko Černič)
UNDER 13 ŽENSKE
OLVMPIA - PIERIS
(15:4,15:1,15:0)	. ttil
OLVMPIA: Miklus, Bulfonr, Lutman, Dorni, Alban, Brajnik. 4o Domačinke so zmagale v picll^aVe minutah. Praktično niti ni bilo Pr^0. igre, saj so dekleta 01ympie že z ^ brimi servisi premagale nasprotni 'j tretjem setu je igralka Evelin Bu s servisi dosegla vseh 15 točk. (Ez-
naše enajsterice v mladinskih prvenstvih - naše enajsterice v mladinskih prvenstvih
Naraščajniki Brega premagali Triestmo
Na Tržaškem so zmagali še začetniki Primorja, cicibani Primorja in mlajši cicibani Zarje, na Goriškem pa naraščajniki Juventine
NA TRŽAŠKEM UNDER 18
SKUPINA I
CGS - BREG	1:1 (1:1)
STRELEC ZA BREG: Giuressi.
BREG: Giglifano, Schiavon, Ota, Giuressi, Luisa, Sancin, Turco (Visintin), Tamaro, Majovski (Mauri), Prašel, Bla-sutto.
Proti prvouvrščeni ekipi prvenstva so Brežani odigrali eno izmed najboljših letošnjih tekem in zasluženo izenačili. Tekma je bila zanimiva, borbena in korektna, saj je sodil znani tržaški sodnik Fabio Baldas. Prvo priložnost za zadetek so imeli Brežani, a strel Turca je šel mimo vrat. Nato so domačini povedli po napaki Bregovega vratarja, ki se je v drugem polčasu oddolžil tako, da je dvakrat zelo lepo ubranil. Brežani so skušali takoj izenačiti, a sprva se je strel Prašelja odbil od vratnice in nato je domači branilec na beli črti ubranil strel Blasutta. Pet minut pred koncem polčasa pa je Giuressi, ki je bil skupno z Maurijem najboljši na igrišču, z lepim strelom izenačil. V drugem polčasu je bila tekma zani-niiva, a brez večjih priložnosti. (E. B.)
OSTALI IZIDI
Azzurra - S. Sergio A 1:5, Fortitudo -Campanelle 1:1, Olimpia - Edile Adriatica 1:2, Costalunga - Muggesana 1:1, Giarizzole - Domio 0:1, Opicina - S. Nazario 1:2.
LESTVICA
CGS 29 točk, S. Sergio A 27, Edile Adriatica 26, Muggesana 25, Costalunga in S. Nazario 21, Giarizzole in Fortitudo 18, Domio 17, Olimpia 16, Opicina 12, Campanelle 8, Breg in Azzurra 7.
SKUPINA H
PRIMORJE - FOGLIANO	odi.
Zaradi odsotnosti sodnika sta se ekipi odločili za trening tekmo, v kateri so rdeče rumeni nadigrali povsem so-fidne nasprotnike. Škoda le, da naši ne igrajo vedno s tako lahkoto in borbenostjo, saj bi imeli v tem primeru vsaj dvakrat več točk na lestvici. Trening tekma se je končala z rezultatom 4:0 za Primorje; gole so dosegli Špehar (2), Princival in Škabar. Primorje je igralo v postavi: Blason, Kocman, Battigelli, puntar, Tence, Škabar, Princival, Geri, ^toka, Trampuš, Špehar. (Maxi) OSTALI IZIDI
T Montebello - Villesse 3:1, Mossa -fUrriaco 1:1, S. Canzian - Chiarbola - Staranzano 0:1, Mariano
LESTVICA
S. Luigi 25 točk, Staranzano 24, S. anzian 23, Chiarbola 20, Fogliano in Marco 18, Montebello 15, Turriaco ,2 Vtiiesse 14, Mossa 11, PRIMORJE 6, Mariano 1.
NARAŠČAJNIKI
e ; S. Marco ^ -Luigi 1:2.
SKUPINA A
BRLG - TRIESTINA	2:1 (2:1)
hetti LCA ZA BREG: Buzzi in Roc'
•u- BRrG: Giglifano, Azzano, v 5' d. p. h n Btrain, Lourica, Reia, Švab, Mau-'^hetti, Bandi, Ferluga, Buzzi, Ra-Potec, Monde, Bajc. banje Brežanov, da bi premagali lestino, so se začele konkretizirati v di,.Prvega polčasa, ko so domačini vo-Vp„ ,z dvema zadetkoma prednosti, d,-, ar ^ Lilo treba počakati še uro, so rf° Se uresničile. Skromni Brežani tv Popolnoma zasenčili vodilno na les-C1' tako da so si prav gotovo zaslu-
žili zmago. V prvem delu so začeli počasi, nato pa so se razigrali in dosegli najprej prvi zadetek, po zaslugi Buzzi-ja, ki je preigral nekaj igralcev in realiziral s pomočjo nasprotnikovega branilca, nato pa je podvojil Rochetti s 5-metrske črte. Domačini so se nato nekoliko umirili in nepazljivo branili, tako da jih je njihov nekdanji soigralec Vrše kaznoval in znižal zaostanek Triestine. V drugem polčasu so navodila trenerja Hafnerja dobro učinkovala, in čeprav so se modri branili z zobmi, je bilo veselje ob izteku tekme zares nepopisno. (Luka)
OSTALI IZIDI
Fortitudo - Olimpia, Costalunga -Campanelle 4:2, CGS - Chiarbola 2:0.
LESTVICA
Triestina 12 točk, BREG in Muggesana 8, CGS 7, Costalunga 6, Olimpia 5, Chiarbola in Fortitudo 3, Campanelle 2.
SKUPINA B
OPICINA - PRIMORJE	1:1
OSTALI IZIDI
Domio - Zaule 1:1, S. Andrea - Montebello 2:1, Portuale - Azzurra 6:0.
LESTVICA
Portuale 10 točk, Don Bosčo in S. Andrea 7, Opicina, Azzurra, Zaule in PRIMORJE 6, Montebello 5, Domio 3.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
PRIMORJE - OLIMPIJA 1:1 (0:0)
STRELEC: Paselli
PRIMORJE: Plehan, Guštin, Husu, Digovič, Gherbassi, Nadlišek, Paselli, Rebula, Širca, Peter Emili, Ostrouška.
V prvem polčasu so si bili ekipi precej enakovredni, le naši so parkrat obdržali izenačenje s kančkom sreče. V drugem polčasu je bila igra v rokah gostov, dokler niso le-ti prišli v vodstvo. Zadetek je zdramil naše, ki so odločno reagirali in 5 minut pred koncem izenačili s Pasellijem, ki je srečno prestregel žogo z glavo. Pohvalo zasluži vsamlada ekipa, saj je zaigrala požrtvovalno in tako prišla do prve točke v drugem delu. (Maxi)
OSTALI IZIDI
Opicina CGS 1:2, Triestina - S. Gio-vanni 1:0, Zaule - Domio 1:0.
LESTVICA
Triestina 12 točk, S. Giovanni in CGS 9, Olimpia 7, Š. Luigi, Zaule in Domio, PRIMORJE in Opicina 1.
SKUPINA B CAMPANELLE - ZARJA
ADRIAIMPEK	5:1 (2:0)
STRELEC: Umek.
ZARJA ADRIAIMPEK: Poropat, Bi-ondi, Kralj, Pussini, Castellano, Grgič, Doljak, Umek, Jurinčič, Possega, Bel-lafontana.
Zarjani so igrali v gosteh proti solidnemu nasprotniku v zelo okrnjeni postavi in izgubili z zgovornim rezultatom. Pripomniti moramo, da je cela kopica Zarjinih igralcev ali poškodovana ali bolna za gripo, zaradi česari-ma trener velike težave pri sestavi moštva. Če se povrnemo k nedeljski tekmi, moramo priznati, da je bil nasprotnik premočan za naše, čeprav mislimo, da je izid tekme prestrog za Zarjine igralce. Prvi polčas se je končal z 2:0, v nadaljevanju pa je nasprotnik še trikrat zadel Zarjino mrežo. Edini gol za Bazovce je dosegel Umek iz prostega strela.
OSTALI IZIDI
• Fortitudo - Ponziana 0:0, S. Andrea -Roianese 3:2, Servola - Portuale 0:3.
LESTVICA
Don Bosco, S. Andrea in Ponziana 9 točk, Campanelle 8, ZARJA in Portuale 7, Fortitudo 6, Roianese 1, Servola 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
FANI B - ZARJA ADRIAIMPEK 1:1
(1:0)
STRELEC: Lipovec
ZARJA: Družina, Ražman, Omari, M. Urdih, Kočevari, Umek, Ban, Domio, Lipovec, Balbi, Jerman (Danieletto, L. Urdih, Metlika).
Nedeljska tekma zarjanov je bila lepa. Že v začetku so zarjani napadali, vendar nasprotniki so jim dobro kljubovali. Nepazljivost zarjanov je ekipa Fani B izkoristila in že sredi prvega polčasa povedla. Domačini so začeli z napadi in imeli mnogo priložnosti, ki pa jih niso izkoristili.
Drugi polčas je bil živahnejši od prvega. Zarjani so igrali odločno in z Lipo včevim strelom jim je v zadnji minuti uspelo remizirati.
Z dragoceno točko so zarjani zadovoljni zapustili igrišče. (Andrej Ban)
OSTALI IZIDI
Altura - Esperia 0:0, Soncini - Domio 2:0, S. Andrea - S. Vito 1:0, Muggesana - Fulgor odi., Portuale - Ponziana B 1:1, Caftipanelle - S. Luigi 0:2.
LESTVICA
Soncini A 36 točk, S. Andrea 33, Fulgor in Portuale 25, S. Luigi 24, Domio 21, Ponziana B 20, ZARJA 16, Fani B 15, Campanelle 11, Esperia in Altura 7, S. Vito 6, Muggesana 2.
SKUPINA B
PRIMORJE - SAN SERGIO 1:0 (1:0)
STRELEC: Sardoč
PRIMORJE: Husu, Milič, Bergania, Braini, Carli, Lourečič, Kuk, Princival, Šemec, Sardoč, Luksa, Miliani, Velikonja, Turk.
Ze v prvih minutah so naši prešli v vodstvo s Sardočem po podaji Loure-čiča. V prvem polčasu so naši imeli še dve priložnosti z Lourečičem in z Luk-
se. V drugem polčasu so gostje popolnoma nadigrali primorjaše. Vseeno so le-ti obdržali prednost in zmagali. Pohvalo zaslužijo tokrat Sardoč, Princival in Kuk. (Maxi)
BREG - OPICINA	odi.
OSTALI IZIDI
Ponziana A Chiarbola 2:0, S. Giovanni - CGS 3:0, Fani A - Fortitudo 0:0, Zaule - S. Nazario odi., Don Bosco
-	Montebello 2:1,
LESTVICA
Ponziana 31 točk, Fortitudo 30, S. Giovanni 29, Soncini B in Fani A 26, Opicina 24, Supercaffe, CGS in S. Sergio 20, Chiarbola 15, PRIMORJE 13, Montebello 8, Zaule B in Don Bosco 6, BREG -1.
CICIBANI
SKUPINA A
ALTURA - BREG	odi.
OSTALI IZIDI
S. Sergio - Soncini B 0:4, Costalunga
-	Zaule n.o., Domio - Azzurra 8:1, Muggesana - Fortitudo B 0:0.
LESTVICA
Soncini B 18 točk, Costalinga 17, Altura, Domio in S. Sergio 13, Fortitudo B in Muggesana 9, Zaule 3, BREG 2, Azzurra 1.
SKUPINA C
BOR - PRIMORJE	0:5 (0:0)
BOR: Gregori, Carapucci, Jozza, Tence, Mermolja, Lorenzi, Vesnaver.
PRIMORJE: Bergagna, Bukavec, Ostrouška, Carli, Semec, Šušteršič, Škerlj, Sardo.
V povratnem derbiju so se Verdenikovi varovanci v prvem polčasu dobro upirali močnemu Primorju, zlasti po zaslugi odličnega Gregorija. Igrišče so zapustili pri neodločenem izidu 0:0. Takoj v začetku drugega polčasa je Primorje povedlo in borovcem je padla borbenost, tako da so gostje nato le še povečali prednost. (Krapež)
OSTALI IZIDI
Ponziana - Esperia 3:4, CGS - Montebello 3:2, S. Vito Chiarbola odi., Supercaffe - Fortitudo A 0:9.
LESTVICA
PRIMORJE 19 točk, Fortitudo A 18, Esperia 13, Montebello 12, Ponziana in BOR 10, CGS 8, Chiarbola 6, Supercaffe 2, S. Vito 0.
MLAJŠI CICIBANI
SKUPINA A
FORTITUDO - ZARJA A	odi.
OSTALI IZIDI
Campanelle - Ponziana A 0:5, S. Andrea B - S. Giovanni 3:0, Soncini -Opicina 10:2, Costalunga - Roianese 2:5.
LESTVICA
Soncini 20 točk, Ponziana A 18, Fortitudo in Opicina 12, Roianese 11, ZARJA A 10, Campanelle 7, S. Andrea 6, S. Giovanni 2, Costalunga 0.
SKUPINA B
JUNIOR AURISINA - ZARJA
ADRIAIMPEK	1:5 (0:2)
ZARJA ADRIAIMPEK: Jaš Gregori, Vattovani, Sossi, Manzin, Jan Gregori, Damjan Gregori, Zornada, Stopar, Longo.
Zmaga Zarje Adriaimpex v Nabrežini proti domačemu Juniorju je povsem zaslužena. Gotovo ni bila naloga rde-če-belih brez težav, saj je prvi polčas potekal ob enakovredni igri. Po odmoru pa so naši pritisnili in brez večjih težav spravili na kolena nasprotnika.
(P.B.)
OSTALI IZIDI
Don Bosco - Esperia 1:3, S. Luigi -Fulgor 8:0, Fani - Greta 2:3, Ponziana B - Altura 7:1.
LESTVICA
S. Luigi 22 točk, S. Andrea 18, Esperia 15, Fulgor 14, ZARJA B 13, Ponziana B 12, Junior in Gretta 10, Don Bosco 4, Fani in Altura 1.
NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI
MEDEUZZA - JUVENTINA 0:3 (0:1)
STRELCI: Florenin, D. Gergolet (11-metrovka), P. Gergolet.
JUVENTINA: Pavio, Todde, Scimo-ne, Devetak, Florenin, Zanier, Lorusso, P. Gergolet, Ferfoglia, D. Gergolet, Trampuš, Černigoj, Mažgon, Pauletti.
V začetku je bila tekma izenačena in precej negotova. Juventina je zatem prejela vajeti igre v roke in to potrdila z zadetkom Florenina. Po zadetku pa se niso nasprotniki predali in se požrtvovalno borili, vseeno pa je Juventina zdržala in zaključila polčas v prednosti. Drugi polčas se je pričel v znamenju nasprotnikov, ki so v nekaterih priložnostih celo zapravili izenačenje. Iz nasprotnikovih napak pa je Juventina najprej podvojila z 11-met-rovko, nato pa še v tretjič zadela nasprotnikova vrata in tako potrdila premoč.
(Peter Gergolet)
ZAČETNIKI
MLADOST - ARIS S. POLO 0:2 (0:1)
MLADOST: Peric, Subani, Jelen, I. in A. Gergolet, Pahor, Isoni, Gallo, Lo-renzut, Lavrenčič, Gorjan, Farra, Jarc.
Nogometaši Mladosti so spet doživeli poraz in upanje v predzadnje mesto počasi izginja. Naši niso imeli sreče, saj so prejeli gola iz enajstmetrovke in s prostega strela. Igra ni bila lepa, saj je žoga letela iz ene na drugo stran igrišča, ne da bi ekipi utegnili ustvariti s podajami določeno shemo. Žogo sta obe ekipi takoj bracali proti nasprotnikovim vratom, in prav tako so nasprotniki ustvarili obe priložnosti za gol in tudi zaključili tekmo.
(A. G.)
naši košarkarji v mladinskih prvenstvih - naši košarkarji v mladinskih prvenstvih
Državni kadeti Bora Indules in Kontovela Techna v finalnem delu
DRŽAVNI KADETI
A^osand!aUPbSrA
‘NDULES	79:75 (37:36)
(1:31 n INDULES: Bajc, Simonič 27 (do ' 9ebeljuh 27 (6:8), Starc 4, Filipčič 7 (A, w Bar' Tomšič 8 (4:4), Pettirosso PM Pavlica 2 (2:5).
pO]\j o!4:24- TRI TOČKE: Debeljuh 1.
Pov abar in Tomšič-
rovce r,atni dol prve faze se je za bo-vseeri končal s porazom, a plavi so se tudi je uvrstili v finalno skupino (kot
res lflAlt0Vel. Tecbna op' ur'(' kar iim V2dušt?k0 štejemo v čast. V pustnem pre^g So oaši mislili, da bodo zlahka sprotnHfh šibkega, a borbenega na-grda j"3- Tekma je bila napeta, a Moštvihapake 80 se vrstile pri obeh ci jfj, T a zgledalo je, da bodo borov-so jJab temu zmagali. V končnici pa pre(jv Potniki z nekaj športne sreče, a Segjj Sem zaradi napak borovcev do-fiasp Zaia9°- Tudi tokrat so sicer nizki T° p niki prejeli preveč odbitih žog. le napaka, ki se stalno ponavlja.
Naši pa so bili tudi izredno netočni pri metu. (V. Tomšič)
ELECTROLUK PN - KONTOVEL TECHNA	71:75 (36:36)
LESTVICA: Fosam UD 22, Bor Indules 20, Legnonord 18, Kontovel Techna in Fantoni 16, Autosandra 8, Pordenone 6, Ferroviario 2.
DEŽELNI MLADINCI
FERROVIARIO - CICIBONA 83:85 (40:43)
CICIBONA: Simonič 9 (0:2), Cecco 6, Berdon 13, Turk 2, Pregare, Lipollis 16 (2:2), Race, Bevilacgua, Cupin 16 (5:6), Bogateč 23 (4:4).
TRI TOČKE: Simonič 1, Bogateč 1, Cupin 1.
Končno so cicibonaši z urejeno in tekočo igro prekinili dolgo serijo porazov. Plavi so z dobrim protinapadom takoj vodili z desetimi točkami prednosti, a nasprotniki so se prebudili in zadevali »trojke« kot za stavo. V drugem polčasu je bila za uspeh Cicibone odločilna obramba mož moža. Tedaj
so se fantje končno otresli neugodnega tekmeca. Tokrat moramo pohvaliti razigranega Bogatca v napadu, v obrambi pa eksplozivnega Lipollisa. (Ri-kardo Šimonič)
LESTVICA: Inter 1904 24, Barcolana 22, Latte Carso 16, San Benedetto 14, Cicibona 12, Corridoni in Ferroviario 10, Stella Azzurra, Dinoconti in Staranzano 6, Kontovel Techna 4.
DEŽELNI KADETI
INTER 1904 - KONTOVEL TECHNA A	61:63
LESTVICA: Saba 14, Latte Carso A 12, Inter 1904 10, Breg, Kontovel Techna A in Intermuggia 8, Kontovel Techna B 2, Latte Carso B 0.
NARAŠČAJNIKI
POLET - RICREATORI 65:137 (38:68)
POLET: Pro, Devetak 9 (1:3), Gerli 6 (0:3), De Vescovi, Clarich 8 (2:4), Vatta 19 (2:9), Šuligoj, Švara 2 (0:1), Vavpetič 10 (0:4), Vidali 11 (1:3).
TRI TOČKE: Vavpetič 2, Vatta 1. Poletovci so bili proti razigranim košarkarjem Ricreatorija dejansko
brez moči. Gostje so namreč zadevali Poletov koš kot za stavo in predvsem so se izkazali pri metih za tri točke. Že po prvem polčasu je bila razlika takšna, da ni bilo več dvoma o zmagovalcu.
Poletovci so tokrat za nameček še povsem popustili v obrambi in visok poraz je bil neizbežen. (A. Granier)
BOR ADRIAIMPEK - SANTOS 83:59
(53:32)
BOR: Bandi 2, Zupin 6, Depanfilis 4, Turco 9 (3:6), Porporatti 10, Galloppin 22 (2:4), Gerbec 8, Samec 20 (6:10).
SANTOS: Gioni 2, Marži 9 (3:7), Rosini 2, Francescani 4 (0:4), Palmisano, Fonda 9 (1:4), Vercelli 10 (0:1), Santin 8 (4:4), Tombacco 6, Sciarrone 7 (1:2).
Borovci so že v prvem polčasu z močnim pressingom dosegli prednost 20 točk, zato so tudi brez težav zmagali.	(Galloppin)
LESTVICA: Stefanel 32, Don Bosco in Ricreatori 26, Latte Carso A in Ferroviario 22, Kontovel Techna in Bor Indules 16, Poggi 12, Latte Carso B 6, Santos 4, Polet 2.
DEČKI
POGGI - BREG	103:40 (54:18)
LESTVICA: Poggi in Stefanel 22, Don Bosco B 12, Don Bosco A 12, Tec-noluce in Modiano 8, Breg 6 in Santos 6, Barcolana 2, Ferroviario 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
RONCHI - DOM	87:55 (54:20)
DOM: Silič 7, Kocjančič 9, Sošol 6, Peric, Komel 9, Čubrilo 15, Čubej, Ri-nelli 9.
3 TOČKE: Silič 1.
Tekma je bila vseskozi v rokah nasprotnikov, ki je eden najmočnejših peterk prvenstva. Domovci niso začeli na najboljši način, zato so nasprotniki izvajali veliko število protinapadov, ki so se vedno zaključili s košem. V drugem polčasu so domovci zaigrali bolje in so večkrat zadeli nasprotnikov koš. Izvedli so tudi nekaj lepih akcij, a poraz je bil vseeno neizbežen. (D. Silič)
Naročnina: mlečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780,- din (7.800.000,- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugjh dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
sreda, 28. februarja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. RIstorl 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Orkanski veter poškodoval tudi neko jedrsko centralo na severu Zahodne Nemčije
Vse hujši obračun dvodnevnega neurja ki je divjalo nad večjim delom Evrope
LONDON — Najmanj 37 življenj je doslej zahtevalo hudo neurje, ki je v teh dneh najbolj prizadelo Veliko Britanijo, prizaneslo pa ni niti Irski, .Franciji, Belgiji in obema Nemčijama. Orkanski veter je ponekod pihal tudi s 190 kilometri na uro, dež je lil kot iz škafa, visoki valovi pa so povzročali pravo razdejanjema obalah.
Najhuje je bilo kot kaže v Veliki Britaniji, kjer naj bi predvsem zaradi orkanskega vetra, ki je podiral drevje ih zgradbe, umrlo 13 oseb. Močno je bila prizadeta tudi ZRN, kjer naj bi življenje izgubilo najmanj 11 ljudi, o žrtvah pa poročajo še iz Francije (5), Belgije (4), NDR (3) in Irske, kjer naj bi življenje zaradi neurja izgubila ena oseba.
Po vsej Veliki Britaniji vlada v cestnem in železniškem prometu pravi kaos, v Belfastu pa je divjal veter s hitrostjo 190 kilometrov na uro, to pa je naj-
več kar so doslej zabeležili na Irskem. Veter je podiral drevje in rušil zidove ter večkrat povzročil tudi prometne nesreče.
Ponedeljkovo in včerajšnje neurje pa je hudo prizadelo tudi Nemško demokratično republiko, kjer so doslej umrli trije ljudje, izredno velika pa je materialna škoda. Vzhodnonemška tiskovna agencija ADN poroča, da je v neki vasici blizu Dresdna veter podrl drevo na neko žensko in njenega vnuka. Ženska je bila na mestu mrtva, vnuka pa so s hudimi poškodbami prepeljali v dresdensko bolnišnico. Neka druga ženska je zaradi neurja umrla v Magdeburgu, v Rostocku pa je veter zakrivil padec žerjavista z višine 60 metrov.
Hudo je bilo tudi v ZRN, kjer so bila najbolj prizadeta severna področja. Po enajstih žrtvah v po-
nedeljek siter včeraj novih žrtev naj ne bi bilo, zato pa je veter, ki je pihal s hitrostjo 145 kilometrov na uro povzročil za več milijonov mark škode. Močan veter je poškodoval tudi jedrsko centralo v Bruns-biittlu, ki so jo zaradi tega za nekaj časa izklopili iz omrežja. Zato pa so dobro prestali preiskušnjo nasipi na severozahodu države, kjer je precej ozemlja pod nivojem morja.
Orkanski veter pa ni prizanesel niti Franciji. Ob obalo so butali izredno visoki valovi (na sliki AP je svetilnik v kraju Phare du Four ob bretanski obali), v Kanalu pa je bil skoraj onemogočen promet. Veliko škodo je veter povzročil tudi v Strasbourgu, kjer je veter ruval drevje in podiral drogove cestne razsvetljave. Eden od teh je padel tudi na mestni avtobus (na sliki), na srečo pa se je vse končalo le z lažjimi poškodbami 18 potnikov.
Trije mrtvi pod ruševinami stare zgradbe v Sommatinu
CALTANISSETTA — Predvčerajšnjim zvečer, približno ob 21. uri, se je na Korzu Umberto v Sommatinu podrla stara stanovanjska hiša in pod seboj pokopala tri starejše osebe. Najprej so reševalne ekipe našle trupli 70-letnega zdravnika Orazia Culmoneja in njegove 62-letne žene Rose Cannizzo, včeraj zgodaj zjutraj pa so reševalci odkrili še truplo 84-letnega Salvatora Vendre.
Dvonadstropna zgradba je bila stara približno sedemdeset let, pred dvema tednoma pa so v pritličju začeli z obnovitvenimi deli. Po mnenju gradbenih strokovnjakov in preiskovalcev naj bi zaradi teh del bila zmanjšana nosilnost glavnih zidov, zaradi česar naj bi se poleg stanovanj v prvem nadstropju, ki nista bili naseljeni, podrli tudi dve stanovanji v sosednjem stanovanjskem krilu, kjer je v prvem nadstropju bival Salvatore Vendra, v drugem pa zakonca Culmone. Na obisku pri družini Culmone je bila do nekaj minut pred nesrečo tudi 12-letna vnukinja Verusca, ki pa je tik pred nesrečo odšla na ogled karnevala. Srečo v nesreči sta imela tudi starejša zakonca Nicastro, 79-letni Giuseppe in 69-letna Maria Erba, ki stanujeta v drugem nadstropju nasprotnega krila zgradbe. Stopnice do njunega stanovanja so se podrle, prestrašena zakonca pa so reševalci nepoškodovana spravili na varno.
Preiskavo v zvezi z nesrečo je državno pravdništvo iz CaltanisseMe
poverilo karabinjerjem in gradbenim strokovnjakom, ki bodo morali pripraviti poročilo o morebitni odgovornosti. Ker so ob tem poslopju pred dnevi že podrli neko staro zgradbo, na) bi tudi ugotovili, v kolikšni meri je ta dogodek lahko vplival na stabilnost obstoječih stavb.
Neapeljski bolničar v zaporu zaradi ropa v Herkulanumu
NEAPELJ — Neapeljskim preiskovalcem je uspelo v sorazmerno zelo kratkem času odkriti tolpo, ki je pred nedavnim izvedla rop v »začasnem« muzeju v Herkulanumu. Z vztrajnim zalezovanjem nekega sumljivega bivšega državnega funkcionarja in ne prav uspešnega trgovca, ki je sicer po rodu Neapeljčan, a že dolgo let živi v Rimu, so karabinjerji ugotovili, da se je prepogosto vračal v rodno mesto, kjer se je sestajal s tremi domačini.
Preiskovalci so tako prišli na sled 39-letnemu bolničarju Cim Neriju, ki je imel že nakajkrat opravka s pravico. Moški naj bi aktivno sodeloval pri ropu, morda pa je bil soudeležen celo pri načrtovanju vdora v muzejsko skladišče.
Čira Nerija so aretirali, niso pa še sporočili imena dveh pajdašev, ki sta mu pomagala pri ropu. Za enega so povedali le to, da stanuje v kraju
Torre Annunziata. Karabinjerji menijo, da bodo brez težav ponovno sestavili zbirko arheoloških redkosti. Tolpa je imela namreč premalo časa na razpolago, da bi vzpostavila vse potrebne stike z osebami, ki bi jih lahko zanimal nakup plena. Karabinjerji so prepričani, da je vseh 200 in več izmaknjenih predmetov še vedno v Neaplju ali kje v bližini Herkulanuma, izključujejo pa možnost, da bi imela pri celotni zadevi kaj opraviti krajevna kamora.
Nekatere osebe naj bi sicer že stopile v stik z neapeljskim trgovcem, ki se je le pred leti pričel »zanimati« za umetnostno zgodovino. Karabinjerji menijo, da gre za osebe, ki bivajo v Švici, kjer je zakonodaja precej naklonjena vsem, ki želijo sklepati rentabilne biznise. Po zakonu niso namreč kaznive tiste osebe, ki odkupijo izmaknjene arheološke artikle.
Aretirani Clro Nerl (Telefoto AP)
Aretirali Ponča Enrila Tvega dosmrtno ječo
MANILA — Bivši filipinski obrambni minister Juan Ponče Enrile, ki je padel v nemilost predsednice Corazon Aguino, tvega dosmrtno ječo. Policija ga je aretirala malo potem ko je v parlamentu, v katerem predstavlja skrajno opozicijo, opozoril kolege, da tiranija ni več daleč in da ga zapor ne bo ustavil. Enrila so obtožili upora in genocida, poskusa umora in podpiranja prevratniških sil, vse te obtožbe pa so tesno povezane s poskusom državnega udara, do katerega je prišlo decembra lani. Takrat je v pouličnih neredih umrlo 119 oseb, ranjenih pa je bilo več kot šeststo.
Juan Ponče Enrile je bil skupaj s predsednico Aguinovo med glavnimi organizatorji revolucije, ki se je zaključila z odstavitvijo diktatorskega predsednika Ferdinanda Marcosa. Leta 1986 se je prvič »uprl« in organiziral državni udar, ki pa je spodletel. Od takrat se je na Filipinih zvrstilo že šest poskusov puča, Enrile pa je posto-
poma postal lider opozicije, ki Aqui-novi očita nesposobnost in popustljivost. Številni poskusi državnega udara pa so začeli presedati tudi Washingto-nu, saj se s predsednico nikakor ne more dogovoriti o višini nove najemnine za vojaška oporišča na Filipinskih otokih. Stara najemninska pogodba bo namreč zapadla leta 1991, Agui-nova pa kljub vsemu noče sprejeti šefa Pentagona Cheneya. Opozicija oziroma Enrile je zato še prejšnji teden zagrozil z novim državnim udarom, »ki ne bo prizanašal nikomur«, včerajšnjo aretacijo pa je označil kot* »osebno maščevanje Aguinove«.
Pri vsej tej zadevi bo imel odličilno besedo zelo verjetno Emilov odvetnik-Vlado Aguinove, ki je odredila aretacijo in izdala obtožbe, je namreč opozoril, da je prav Aguinova priredila besedilo kazenskega zakonika in črtala člen, ki se nanaša na »upor in genocid«. Zato vsaj za ti dve obtožbi Enrila ne bo mogoče kaznovati.
Dvanajstletnemu dečku iz Bielle prva nagrada za poster o miru
Predstavnika mednarodne žirije pred nagrajenim posterjem z mirovno tematiko 12-letnega Uga Ciocchettija iz Bielle, ki je dobil prvo nagrado ha velikem mednarodnem natečaju v Chicagu. Sodelovalo je več kot 200.000 udeležencev iz 35 držav	(AP)
V gorskem jezeru Molveno utonila ribiča amaterja
TRENTO — Močan veter, ki že od ponedeljka piha v vsej severni Italiji, je skoraj gotovo povzročil smrt dveh ribičev amaterjev. Luciano Zanotelli in Clemente Sevegna-ni sta se v ponedeljek popoldne odločila, da gresta lovit ribe na jezero Molveno pri Trentu. Z manjšo barko sta odplula do sredine jezera in vse kaže, da je močan sunek vetra plovilo prevrnil. Njuna predolga odsotnost je zaskrbela domače, ki so obvestili karabinjerje, slednji pa so se s pomočjo gorske reševalne službe in potapljačev lotih iska-nja._
Šele včeraj zjutraj so na jezeru zasledili prevrnjeno barko, potapljači pa so doslej potegnili iz vode le Sevegnanije-vo truplo. Reševalci so že včeraj povedali, da ni upanja, da bi Zanotellija našli živega. Temperatura vode je namreč izredno nizka.
Elitni vlak ni za vsakogar
RIM — Ali se lahko navadni delavci, ki razpolagajo z mesečno karto za vlak, vozijo tudi v vagonih elitnega vlaka intercity? Železnica meni, da ne, delavci, ki jim vožnja z navadnim brzcem povzroča težave in zamude na delu, pa trdijo da lahko, zato zahtevajo svoje pravice. Kamen spotike pa ni toliko dejstvo, da se z elitnim vlakom peljejo »navadni delavci«, kolikor razlika v ceni mesečnih kart. Kakih 60 delavcev se je zato obrnili na sodnika, ki bo zadevo proučil, zaenkrat pa vsaj ne zamujajo v službi.
Otročiček pri varuški mati na beraški palici
CATANIA — Pred dobrim mesecem je priseljenka z Zelenortskih otokov, 31-letna Joanna Maria Nas-cimiento zaprosila Isabello Razzino, če ji lahko za nekaj časa varuje komaj šestmesečno hčerko. Isabel-la je deklico vzela k sebi, ne da bi mater vprašala, kdaj se namerava vrniti. Joanna Maria pa se ni več vrnila. Zaskrbljena priložnostna varuška je komaj včeraj obvestila rimsko policijo, dogodek se je namreč zgodil v Rimu, ki je takoj organizirala iskanje.
Akcija je trajala le nekaj ur, saj je policija iz Catanie prav včeraj sporočila, da je v mestni četrti Berillo Vecchio, kjer imajo svoj »delokrog« prostitutke, naletela na mlajšo žensko, ki se je precej sumljivo vedla. Možem postave ni znala povedati kje stanuje, prav tako ni povedala s čim se preživlja. Sele ko so ji omenili hčerkico, je Joanna Maria povedala, da je ves čas, od kar je zapustila otroka, beračila, da bi lahko plačala varuško. Razzinovi je namreč obljubila, da ji bo za varstvo plačevala po 250 tisočakov na mesec. Ženska je tudi povedala, da je v mesecu dni prepotovala domala vso Italijo, ni pa povedala, ali ji je uspelo zaslužiti potrebno vsoto. Deklico /e sodišče za mladoletne izročilo osebju otroškega oddelka bolnišnice Bambin Gesti, pristojne oblasti pa bodo sedaj preverile, ali je njena nesrečna mama zakonito bivala v državi.