Peto lcto svetovne vojne, Pretekh) nsdeljo, dnt 88. julija, smo stopili r peto le o svetovne vojske. Dne 25. julija 1014 je dosgpel o8jgovor Srbdj* na avstrijski ultimat. Dfugi dan, dne 26. julija, so ž« oznanjali reliki rde&i legtaki mobilizacijo. Dne 28. julija pa se je po vseli koncib in krajih razlegala strašna beaeda: Vojna!! .Vojna!! In od tefia dne nosi svet to strašno, krvavo brerue, 60. tega dna se rnonn]« Eti nthalo, Mnogo lju¦8E je takrat vriskajož in pevajoč pozdravljalo izbroh. vojske, danes pa yod njeno težo stoka in vzdibuja ^es svet. V avežam spominu so n*m žilavi boji v Srbiji, in v Crnigori. Posebno se §e sposmanjamo, kako so milijonske ruske armade udrle v Galicijo in že če* Karpate proti BudimpeSti in Dunftju. Danes, v p» ;tem letu vojne, nimamo veS proti sebi miliionskih ruskih armad, vzhod je v takozvanean miru v Bresiuliitovskem odložil orožje. Toda vojna traja z uprav nezmamjšaJio silo dalje in nikjer ni upanja na koaeo. Sovražnik je izenačil izgube na vzhodu z ame«iŠko bojno silo in j« pregel zadnje dni puoU nemšlS ftrmadi ob Marni sam t olenzivo. Pričakujejo sedaj najsilnejših, najljutejših in ob enem odločilnih bo i©v. Izvestni ljudje Širijo vesti o skorajšnjem koncu irojne, ker bo odloSftev baje fcmalu padla. Vojni po ročevalci v nepristranskih deželah namreS zalrjujšjo na vso mo6, da je'nem-Ska hapadalna sila zlom Ijena in da bodo sovražne armade r.emško armado pof iskale vedno dalje in dalje s tranooskega na nemgko ozemlfe. Ti ljudje sodijo, da bodo zdaj tisti Nem«i, ki so dosedaj trdili, 'da ne sme ISfem^ija s sovraSniki sžleniti sporazumnega miru, temveč jib mora j)remagati iD jim narekovati mir, kakršnega bodo Nemci hoteli, da bodo ti vsenemški prenapetneži sedaj postali bolj ponižni. Kdo ve, kdaj bo na obeh •straneh nastopilo pravo razpoloženie za pogoje sporaiumnega miru? Pred štirimi leti nihBs ni mislil, da bo rojsk.a ^rajala toliko let in bo zahtevala toliko žrter, Koliko sraših najboljših ljudi smo izgubili na svetovnih bo|18Cih! Na tisoCe in tisoče jih je. KoliRo revežer m nesre8nežev je rodila vojna! Kmetskemu stanu je ¦vsekala toliko krvaivlti ran, da desetletja in deset letja ne bodo zacelile. NajboliŠe raoči so padle, z nešievilnimi rekvizicijami jo vse izžemano-. Kmet je danes suženj raznih oblastnij in komisij. In mi Slovenci! Vse scao žrtvovali za domovi- no- Zvestoba naših sinoT je na vseb bojiščih posvc- dofiila, da smo narod, na katerega lalhko domovina stavi vse svo]e upanje. In kako delajo z narni? V zafietku in ves 6as vojske so nas po nedolžnem pro- ganjali in nas Se preganjajo. A tudi to bo minilo , kakor bo tudi vo]na minila, mi pa bomo 6e vedno o- slali. Vo. na ir nvljenje sta nas hik .go nuDftila. Da- nes dvlgamo Jugoslovani neustrašeno svoje glave k solncu svobode. Po potu iueoslovais^e politike kora- kamo preko vseb ovir in zaprelf proti uresničenju naše srftne želje. To leto vojae nas b« pri- u • 1 j a 1 o še bližje naSi Jugoslaviji!  Ne obupujmo! Vstrajajmo! Vo>ia se bo enkrat nehala, prišel bo mir, a mirom pa nriSe zlata svo- boda!