PoSlltfna piafiana v g, ;^mab®r, so&ma 3. Štmifa 1939 Stev. 22. teto tl. VSO €šm # Rokopisi na vra< __________,____r»u«a Ul. K . Tol.25-47 . tihaja v*ako soboio polletno 18 din, četrtletna 9 din. za inotemitvo iatno 50 din ilajo - Poit. iak. iač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Uredništvo in uprava* Maribor, JCopalUka ut. 6 Veiia letno Udin, ‘‘ * Naša vojska ni zaspala na svojih lavorikah. Se dalje bdi nad to državo iu bo znala ohraniti, kar si je pridobila. Knez namestnik Pavle na slavi kraljeve garde 25. V. 1939. ogled brezplačna! OhššriHe I Zdaj pošiljamo na ogled naslovnikom ob železniških progah Celje — Dravograd, Čakovec — Dolnja Lendava in Grobelno ■— Zabok po pet zaporednih Številk (Štev. 1816. V.—22/3. VI.' 1939.), številko 22. od 3. junija s položnico. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo do-dej tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del, to je naj-fnanj za 3 mesece din 9 — naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« n le bolj premeten je bil. šele polagoma, k? se je njegov razum vedno bolj raz-viial, ko so sc razrasle njegove, čustvene vezi od družine na vedno širše edinice, na pleme, na narod, ob vrhuncih celo že ^ celo človeštvo, so izgubljali zakoni džungle tisto edino veljavo, ki so jo imeli l Pradavnih časih. Pojavili so se ljudje, ,' so poizkušali spraviti v človeško živ-»jenje nekoliko reda. Oznanjali so nove Hauke usmiljenja in pravičnosti. S svo-!irni mislimi in s svojo ljubeznijo so ob-ves svet, čutili so se eno z vsakim sočlovekom, tudi, če ni bil ravno brat 'ste krvi, ali istega, jezika, ali iste rase. ^Prva so se jim njihovi soljudje samo v!1,ejali in jih zaničevali, potem po se je človeštvo vedno bolj priznavalo k njiho-Vlrn naukom in celo tisti posamezniki, ki niso mogli posloviti od starih zakonov džungle so se morali vsaj navidez k ta-l1 svoicim bližnjega, če fi je bil na poti 'n ti ni dal dovolj prostora za tvoj sv’0-i boclni razmah — pa te zato nihče ni kli-j cai na odgovornost, ali celo kaznoval.1 Slab gospodar je tisti, ki ne nudi svoji pridni delovni družini dostojne strehe, hrane, obleke, pomoči v bolezni in nesreči, pa povrh še kaj za pod palec in za stara leta. Ustvarja si nezadovoljneže, ki ga zapustijo o prvi priložnosti in tudi v najhujši sili. Dober gospodar pa skrbi kakor za svojo, tako tudi za srečo in zadovoljstvo svoje pridne delovne družine. V dobrem sožitju z vsemi se lahko zanese, da bo poštena delovna družina ščitila njegov dom, ki je skupen dom zadovoljstva in sreče, pa bo gasila ogenj, ki bi mu ga zlobna roka podtaknila. Nezadovoljneži iz hiše slabega gospodarja se razbežijo na vse strani in še sami podtaknejo ogenj, namesto da bi ga pogasili. Kar velja za družino posameznega gospodarja, velja za veliko družino občine, dežele in države, velja za občestvo. Zadovoljstvo naroda in človeške družbe sploh ne nastane na ukaz ali povelje, marveč ga rode ustrezni življenjski pogoji, ki jih je treba ustvariti in nuditi občestvu. To je lahko rešljiva na loga krmarjev javne uprave, ki so za to sposobni. Kakor o Sloveniji, tako pravijo med drugim tudi o Hercegovini, da je to pasivna dežela, torej trpeča dežela, čije gospodar ne more preživljati svoje velike družine iz sredstev te dežele in se torej zadolžuje. Pa je nekdo rekel: Plačujte Hercegovini tobak po pravi ceni, pa ta dežela ne bo več pasivna! Prav isto velja za — kot pravijo — pasivno Slovenijo: Zagotovite ji krščanske cene za živino in mleko, za perutnino in jajca, za les, za sadje, za grozdje in vino in za druge kmetijske pridelke, pa zadovoljive cene za človeško delo (mezde in plače), po drugi strani poštene, zmerne cene za gospodarske in življenjske potrebščine delovnega človeka, pa bo Slovenija na mah aktivna, tem prej in tem lažje, ko dokončno zajezite tudi tisto umetno, krivično izmozgavanje naše dežele, ki je izvleklo in odneslo iz naše grude in naših žuljev že težke milijarde! Obmejni kraji trpijo čisto posebno, zaslužijo pa našo največjo skrb in pozornost iz naravnih razlogov. Dobra beseda — čeprav morda iz ust zares nesebičnega rodoljuba — premalo zaleže in ljudi na nič ne veže. Lepa domača, posebno narodna pesem ogreva in dviga srca, vžiga ob drugače splošnem zadovoljstvu, nezadovoljstva in revščine pa ne more odpraviti. Koristnega dela i potrebnega jela je treba trajno zagotoviti prav vsem rojakom brez izjeme. Graditev silnih, neprecenljivih nravnih vrednot trajne veljave za narod in državo bo za vsem tem hitro sledilo. S tistimi večnimi komisijami in anketami ne pridemo nikamor. Koliko res lepih pobud in predlogov smo že slišali in čitaii, kako je treba predvsem gospodarske in socialne razmere urejevati pa našem obmejstvu. Ne bomo tega ponavljali, nego skušamo vse to združiti in strniti v stvarne, določene predloge in zahteve, ki so — mislimo — vredne poznejše podrobnejše razprave: 1. Obče koristna jav. dela: graditev cest in železnic, zagraditev in ureditev hudournikov, uravnava potokov in rek, osuševanje po drugi strani namakanje zemljišč, napra- va vodovod, in vodnjakov, zložitev kmetij (komasacija) so med drugim najnujnejše zadeve, ki opravičujejo največje izredne žrtve iz javnih sredstev, seveda ob smotrni organizaciji dela. 2. Odročni kraji zlasti v obmejstvu potrebujejo najboljše javne nameščence in naj ne bodo nekakšni kazenski kraji za službe kakršnih koli preganjancev! Posebna nagrada za uspešno službeno in javno delovanje naj ne bo vezana na osebo, temveč na kraj, ki se ga zato mora uvrstiti — po važnosti in resnični potrebi — za stalno v I. ali II. draginjski razred! Službena mesta v takih krajih naj zasedajo najbolj usposobljeni ljudje vselej samo po svoji prošnji, ne pa na sploh »po-službeni potrebi«, namrež ne nekako kazensko! Poslednje bi značilo očito zapostavljanje in žalitev kraja in tamkajšnjega ljudstva. 3. Za izvršitev točno in smotrno izdelanih zadevnih načrtov, pri čemer je zaposliti prvenstveno delovno ljudstvo iz do-tičnih krajev in javno delo pošteno plačevati po načelu: »Kakršno delo, tako plačilo«, je zagotoviti — izredno — za en- krat 500 milijonov, in sicer skozi zaporednih 5 let po 100 milijonov dinarjev! Dosedanji sezonski delavci —- brezdomci naše krvi — naj služijo domovini, nikakor pa ne več tujini! 4. Denar za res potrebni, pošteni in nepristranski strokovni nadzor javnih del ni zavržen, zavržena pa je vsaka para za tiste stvarno nepotrebne komisijske oglede in posete, ki so marsikdaj same več požrle, kot je bilo vse drugo delo vredno. To bodi naša narodno-gospcdarska, gospodarsko-vzgojna in narodno-vzgojna petletka! Zadovoljni narod bo tudi zvesto zaveden v našem najboljšem smislu, kar je — razen ogromnih občegospodar-skih koristi — več vredno ko vsaka druga »obrambna črta« na obodu katere koli dežele. Zadovoljni narod je sploh najjačja obrambna črta vsake dežele. Brez votlega pridigarstva in brez puhlega modrovanja. O vsaki današnji trditvi bi lahko mnogo napisali, upamo pa, da bodo to drugi radi storili v enako dobri nameri. Andrej Žmavc. Domoljubovi strahovi v »Hrvatskem Dnevniku" Glavno glasilo Hrvatske seljačke stranke »Hrvatski Dnevnik« v Zagrebu prinaša, kaj piše ljubljanski »Domoljub« o »hujskačih« proti sporazumu in o škodi, ki bi jo mogel povzročiti že sam strah pred gonjo, kot da bi nekakšni »hujskači« mogli preprečiti, da se napravi nekaj dobrega in pametnega. Kadar komu ni za kako stvar in tega ne more ja mo priznat., si redno izmisli neke »hujskači«, ki se iih mora trpeti, dokler ni treba upoštevati mišljenja najširših narodnih slojev. »Domoljub« nadaljuje svoja razlaganja in veli po besedilu ' navedenega zagrebškega dnevnika: »Ta misel o strahu pred hujskači se nam vsiljuje tudi zdaj, ko razmišljamo o razgovorih za sporazum med Hrvati in Srbi. V zadnjem času so medsebojni razgovori obtičali. Razumemo, da so velike težkoče. Vendar se ne moremo sprostiti dojma, da je velika krivda na zastoju v pregovorih vprav strah, kaj bo rekel eden, kaj drugi, ki mu ne bo ustreženo. Zdi se, da neki krogi brez prave potrebe razmišljajo samo o tem, kako bi zaustavili govoričenja, da bo sporazum varen pred pod-rivači. Vsak zastanek pregovorov znači oslabitev države. Mi Slovenci želimo sporazum radi države in zato, ker bomo tudi mi dobili tako samoupravo, kakršno bodo dobili Hrvatje.« »Hrvatski Dnevnik« dostavlja, da si »Domoljub« »samoupravo« lahko zatakne za svoj klobuk. Kaj ta opazka pomeni, si razloži vsak sam! Morda pomeni tudi, da se bomo mi Slovenci po doseženem spo-i razumu, ki ga želi in pričakuje vsak dober Jugoslovan, lahko šopirili s pavjim perjem, torej žalibog brez vsakega deleža na zaslugah za resno zadevno sodelovanje v vseh teh dolgih dvajsetih letih mučnega zedinjevanja. Drugače bi sporazum ž» davno imeli. Sotlski. .......................m- Kočevski Slovenci in strankarstvo Veliko se govori in piše o ubogih kočevskih Slovendh. Piše se, kako so revni, kako so zapuščeni, kako se pod pritiskom tujerodcev potujčujejo, kako so prepuščenima milost in nemilost svoji lastni usodi; ni ga pa, ki bi posegel bolj globoko v razmere in ki bi zatrl strupeni mrčes strankarstva, ki se je začel širiti in ki ubija že itak gospodarsko izmučenemu človeku značaj in pogum do obstoja. Ni dovolj, da je vsak zaveden^ Slovenec do skrajnosti zasovražen od tujerodcev in da mora radi svoje zavednosti trpeti škodo na lastni koži; zdaj so začeH še razni strankarski kreroki trositi sovraštvo med SJovence same. Političnih nasprotij na Kočevskem ni treba. Kočevski Sloven- Seveda je od tistih časov prešlo že mnogo tisoč let in od tedaj se je marsikaj lz-premenilo. Mesto kola imamo sedaj puške, strojnice, tanke. Toda v bistvu gre pri tem le za tehnično izpopolnitev pra-človekovega kola. Sploh je dobilo danes vse skupaj nekam drugačno bolj imenitno sliko. Včasih je pračlovek zapretil: »Ali mi daš tega jelena, ki si ga prav kar podrl, ali ne?« in pri tem je mahal s kolom pred očmi tistega, ki mu je bila grožnja namenjena, če je ta izročil jelena, ne da bi se branil, se je oni samo namrdnil! »Bo jazljivec!«’ Danes se vse vrši popolnoma dVugače. Vse' je dobilo povsem druga imena: Grožnje s kolom, ki še vršijo danes pri velikih paradah in ne v senci sto- letnih dreves, se imenujejo mirovna politika. In mesto besede »Bojavljivec!« ki jp je včasih zalučil pračlovek svojemu nasprotniku v obraz rabijo danes besedo: »Miroljubnost«, če pa se kdo odloči, da jelena, ki ga je sam po težkem lovu podrl, ne izroči, ampak se pripravi, da brani to, kar si je pridobil, se imenujo to: »Huj-j skanje na vojno!« Toda življenje se je od takrat, ko je pračlovek tekal po gozdu, silno izpreme-j nilo. In ker je takih sodobnih džungelskih praljudi danes vendarle občutno manj kakor ostalih, ni verjetno, da bi ta manj-)1 sina vsilila tudi ostalim zakone džungle.š jjad. I ci smo se brez tistih podivjanih strankarskih voditeljev bodisi tega ali onega svetovnega prepričanja doslej dobro razumeli; saj smo radi političnih izigravanj v pretekli dobi, pa tudi še pred nedavnim mnogo pretrpeli. Na Kočevskem ni treba raznih nazivov, ki razdvajajo ostale Slovence; tu bodi vsak le Slovenec. Kočevski Slovenci smo siti vseh obljub in pridig, zato prosimo, naj merodajna oblast vendar enkrat spregleda, kam drvimo, sicer se ni treba več čuditi, če slišiš na Kočevskem v slovenski hiši nemško kočevsko govorico. Slovenec je na Kočevskem hlapec, in hlapec mora biti pokoren gospodarju. Sicer pa tudi verske razmere na Kočevskem niso take, kakršnih bi si želeli, posebno, kar se tiče pravic Slovencev v cerkvi. Iskreno bi si želeli dušnih pastirjev, ki bi delili vsem v cerkvi enake pravice . . . Ali se torej pri vsem tem še čudite, če se Slovenci na Kočevskem notaoliamo v tuji navlaki? Ivan Stanič. POZORI Naročniki Iz Maribora In okolice lahko poravnajo naročnico osebno pri upravi v Mariborski tiskarni 7 dni domačih vesti Knez namestnik Pavle in knjeginja Olga sta odpotovala na Hitlerjev v Berlin, kjer jima pripravljajo slavnosten sprejem. Propagandni minister dr. Gobbels je pozval prebivalstvo, da bi v teh dneh Berlin naj kar tonil v morju zastav. Nemške revije in časopisi prina-šjo dolge in obsežne članke o Jugoslaviji in o njenih odnošajih do Nemčije. Naš zunanji minister dr. Cincar-Marko-vič je med drugim napisal v »EuropSi-sche Revue«, da ima Jugoslavija polno zaupanje v zagotovila, ki jih je dobila od Nemcev glede nadaljevanja politike prijateljstva z Jugoslavijo. * Knez namestnik Pavle in vodja ter kancler Hitler sta imela na slavnostni večerji, ki je bila prirejena na čast jugoslovanskim gostom dve pomembni napitnici. Poudarjalo se je v njih prijateljstvo in medsebojno spoštovanje obeh držav, ki izvira že iz časov svetovne vojne, ko sta si stala oba naroda kot sovražnika nasproti. Posebno tesne so postale te vezi danes, ko jih vežejo skupni politični, gospodarski in kulturni interesi. Hitler je govoril tudi o trajnosti jugoslovansko-nem-ške meje. + Ljuba Davidovič, znani srbski prvoboritelj, je pred kratkim obolel. Po najnovejših poročilih je že okreval, kar je vzbudilo po vsej Srbiji, pa tudi po ostalih delih naše države, kjer ima Davldo-vič vse polno prijateljev in somišljenikov, veliko zadovoljstvo. Ljubljanslca opera bo v počitnicah po dveh letih zopet gostovala v Trstu v gledališču Rossetti. Na sporedu so Borodinov »Knez Igor«, Miusorskega »Boris Godunov« in Smetanova večna mlada »Prodana nevesta«. Dirigiral bo ravnatelj Polič. * Važen znanstveni zavod se ustanovi v Beogradu. Je to institut Nikole Tesle za znanstveno raziskovanje vsega, kar je v zvezi z elektriko. Institut je avtonomna znantstevan ustanova javnopravnega značaja pod nadzorstvom prosvetnega ministra. Po finančnem zakonu, na čigar podlagi je sedaj izšla uredba o organizaciji zavoda, dotira država prvo leto za zavod 500.000 dinarjev, potem pa vsako leto 100.000 din več do največjega števila 1 milijona dinarjev. Institut ima redne in dopisne člane. * Obrtniški kongres je bil te dni v Kragujevcu, ki so se ga udeležila vsa večja obrtniška udruženja po svojih delegatih. Za predsednika je bil zopet izvoljen Milan Stojanovič. Novo tiskarsko podjetje se je ustanovilo v Beogradu. Imenuje se »Luč« in bo prevzelo stroje, na katerih se je prej tiskal dnevnik »štampa«. Gre za akcijo jugoslovenske nacionalne stranke. ^ Slovenske romarje, kakih 500 po številu, je te dni sprejel papež Pij XII. v posebni avdienci. Romarje, med katerimi jih je bilo mnogo v narodnih nošah, so vodili knezoškof ljubljanski dr. Rožman ter vseUčiliška profesorja dr. Lukman in dr. Slavič. Papež je pozdravil romarje v slovenskem jeziku, kakor piše vatikansko glasilo »Osservatore Romano«. Zanimiva nogometna tekma bo na Telovo v Mariboru. Na igrišču športnega kluba »Železničarja« bodo merili svoje sposobnosti novinarji in gledališki igralci. Za to tekmo se javnost izredno zanima, kar je tudi povsem razumljivo. Res da niso športniki ne eni ne drugi, stoje pa vsekakor v javnosti v ospredju. Odrski umetniki so dan za dnem pred rampo in ustvarjajo like, ki tvorijo življenje, novinarji pa so možje peresa in ustvarjajo javno mnenje. Zato se je nadejati naravnost rekordnega obiska, ker sta sestavljeni moštvi iz najbolj znanih predstavnikov poklicev obeh strank. Tekmo bo sodila znana osebnost in javnega življenja Maribora. Dež Je v nedeljo zopet začel padati. Posledica je, da so ponekod vode zopet prestopile bregove in se razlile po poljih. Zlasti Pesnica je ponovno poplavila dolino in še povečala škodo, ki jo je pretekli teden napravilo silno neurje. Tudi nekatere druge vode so začele naraščati, tako Krka na Dolenjskem, ponekod tudi Sava in Savinja. & Strogi zdravniški preiskavi se imajo podvreči v Celju v smislu zakonskih določb vsi oni, ki so zaposleni v trgovinah z živili, gostinskih obratih in v brivnicah. Pregled je brezplačen in se vrši ves mesec junij.. Po preteku tega roka bodo kaznovani vsi gori omenjeni d'e-todajatei in nameščenci, ki ne bodo »ogli dokaeaiti s potrdilom, da niso bolni aajetifea. Dr. Subasič o sporazumu Hrvati so pripravljeni iti skupaj s Srbi na Golgoto, ako bo treba Dr. šubašič, hrvatski narodni poslanec in eden izmed najožjih sodelavcev dr. Mačka, je imel v Delnicah velik shod, na katerem je dal nekaj zanimivih izjav o hrvatskem vprašanju, ki so jih ponatisnili skoro vsi jugoslovanski listi. Dr. šubašič uvodoma navaja zgodovino reševanja hrvaškega vprašanja 'in načine sporazumevanja do zadnjega. Potem pa izraža svoje upanje v rešitev sporazuma, češ, pogrešno bi bilo reči, da je sporazum odbit in da je cela stvar propadla. Hrvati, tako je rekel, zastopajo stališče, da so narod in da morajo imeti vse, kar mora imeta narod v državni skupnosti. Ako danes ves srbski narod — govorim o narodu in ne o politikih — nima ničesar proti temu, še več, on to celo zahteva, potem ne morem izgubiti vere, da se bo sporazum dosegel. šubašič je zaključil svoj govor z besedami, ki jih je vredno ponatisniti. »Hrvatski narod je za to državo, vendar pa mora bit tako urejena, da bo zacl0' voljila i Srbe i Hrvate i Slovence. Hrvat so za to državo danes še prav posebep ko se zbirajo črni oblaki nad celo Evropo. Hrvati so pripravljeni iti skupaj s Srbi na Golgoto, ako bo treba. Venda pa se morajo poprej rešiti bratsko^ m_e Srbi in Hrvati vsa sporna vprašanja, kajti na Golgoti, če bi že enkratjprišh na njo, ne bi bilo več časa in možnosti za sporazumevanje.« Za kaj gre v Palestini? Arabci, Židje in Bela knjiga če hočemo razumeti položaj Židov v Palestini, revolucionarno gibanje Arabcev in pomen Bele knjige, moramo poseči malo v zgodovino, ko je bil leta 1897. v Bazlu prvi kongres cionistov, na katerem je sprožil Teodor Herzl načrt za povratek Židov v Palestino. Židje so to idejo navdušeno sprejeli in ustanovili akcijski odbor ter narodni sklad, v katerega so se stekala sredstva za nakup velikih površin zemlje v Palestini. To je bil pričetek. Ustanovitev judovske države pa se je zdela prav blizu, ko je minister Bal-four v angleškem parlamentu prebral deklaracijo o tem vprašanju. (Balfourjeva deklaracija 1917. leta). Pričelo se je vseljevanje Židov v staro domovino. Nakupovali so zemljo, izsuševali močvirja, jo pogozdovali in obdelovali. V Jeruzalemu so ustanovili univerzo. Ob Sredozemskem morju je vstalo novo mesto Tel Aviv — Grič pomladi. Ta gospodarski vzpon je bil v korist tudi Arabcem. Toda kmalu se je pričelo med arabskimi veleposestniškimi sloji gbanje proti’ vseljevanju Židov in to gibanje se je preneslo med množice. Prvi vseljenci so bili predvsem židovski študentje in študentke, delavci in delavke, ki so živeli z Arabci v slogi. Nekaterim evropskim državam je šla zrevolucioni-rana Palestina v račun. (Palestina je an- gleški mandat) in so Arabce še podpihovali. Revolucionarno gibanje je preplavilo vso Palestino, ogromne manifestacije in krvavi pokolji so bili na dnevnem redu. Napet mednarodni položaj je prisilil Anglijo, da je pričela odstopati od Bal-fourjeve deklaracije. Skušala je najti neko srednjo pot, ki naj bi zadovoljila Arabce in Žide, toda vsi napori za tako rešitev so bili zaman. Na Belo knjigo so odgovorili Arabci te dni s podvojenim revolucionarnim gibanjem. Bela knjiga pravi, naj bi se v petih letih vselilo v Palestino še 75.000 Židov, da bi tako nastalo razmerje pol milijona Židov proti milijonu Arabcev. Po nadaljnjih petih letih pa bi Palestina prestala biti Angleški mandat, postala bi samostojna država, ki bi jo vezale z Anglijo gospodarske in vojaške pogodbe. V uradih in parlamentu naj bi bil številčni odnos 2:1, dva Arabca in en Žid, kar bi odgovarjalo razmerju med prebivalstvom. Arabci v tem načrtu ne vidijo rešitve vprašanja, vidijo celo pasti in so trdno odločeni, vztrajati v boju proti Židom — posebno še, ker je svetovni položaj za tak pritisk na Anglijo ugoden. Prav tako niso s tem načrtom zadovoljni Židje in ga v svojem tisku ter po svojih zastopnikih ostro odklanjajo. —skl. NJ. Vel. kralj Peter II. in knez Pavle pri slavi kraljeve garde m * Eden največjih geografov Jugoslavije je te dni umrl v starosti 59 let. To je bil general Milorad Terzič, poveljnik vojaškega geografskega instituta. Terzič je bil poprej dolgo let profesor geografije na višji vojaški akademiji v Beogradu. □ Japonski poraz v kitajski provinci Hupej se je razvil v paničen beg. Japonci so izgubili štirikrat več vojakov kakor Kitajci, ki pravijo, da je pri Japoncih vidna že velika utrujenost in da sedanje čete niti od daleč ne dosegajo prvih japonskih čet. □ Angleško podmornico »Thetis« pogrešajo. Na njej je bilo čez 50 mornarjev. Več angleških vojnih ladij se je napotilo na mesto, kjer sodijo, da se je najbrž potopila. □ V Romuniji so imeli volitve. Edina stranka, ki je po novem zakonu imela pravico, da postavi kandidate, je po hudem boiu sijajno zmagala. Izmed 16 milijonov Romunov jih imasta volivno pravico le .dva milijona. Vjačislav Mihajlovič Molotov (Skrjabin), predsednik sveta ljudskih komisarjev, ki vodi sedaj tudi rusko zunanjo politiko. □ Predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve v SSSR Molotov je 31. maja govoril pred obema zbornicama. Govoril je o predlogih Francije in Anglije, ki jih smatra Rusija za osnovo za nadaljnja pogajanja. Kar ima Rusija k tem predlogom pripomniti, je zgolj to, da mora biti taka obramba proti napadalcu, ki ga Rusija dobro pozna, bolj nagla in odločna. Gre za jamstva baltskim državam in pa za to, da bi vse tri velesile takoj avtomatično nastopile proti napadalcu brez vsakršnih zavlačujočih razgovorov iln pogajanj. Potem je govoril Molotov o tem, da je Rusija že davno stala na stališču odločnega odpora proti vsakemu napadalcu in da Ruse še prav posebno veseli, da sta se sedaj tudi obe demokraciji odločili, da opustita svojo dosedanjo politiko popuščanja. Po teh besedah je videti, da se pogajanja med Francijo, Anglijo in Rusijo, ki družijo pod svojo vlado ali neposrednim političnim vplivom skoro milijardo ljudi, v kratkem zaključen. O Volkovi na Primorskem. Na gori Vremščici na Krasu so se pojavili volkovi^ ki so napravili že precej škode. Lovci so začel! zasledovati zveri, ki so na Primorskem kai redke. O Tržaško univerzo, ki je bila ustanovljena pred nekaj leti, bodo povečali. Razlaščenih je bilo več zemljiških kompleksov, kjer bodo stale nove stavbe. r dni po svetu □ Med Nemčijo in Dansko je bil sklenjen nenapadalni pakt, o katerem je of danski zunanji minister pred parlamentom zanimivo izjavo, poudarjajoč, da J ta pakt samo člen v danskih prizadev -njih po popolni nevtralnosti proti vsen evropskim velesilam. □ Anglija uporablja bajne vsote w oboroževanje. Po zanesljivih podatkih J Anglija žrtvovala v enem samem l®1 580 milijonov funtov ali dobrih 135 milijard. dinarjev. Od tega zneska je popadlo nad 100 milijonov funtov na letalstvo, ki se je silno pomnožilo. Sedaj napravijo v enem mesecu najmanj iuw letal. Ko bo izveden ves program, se do produkcija povzpela na 35.000 do 40.00 letal na leto. V primeru vojne pa 0 preskrbljeno, da jih bodo napravili na leto najmanj 100.000. Teh številk raz« Zedinjenih držav ne more doseči nobena država na svetu. □ Zbiranje grških čet na albansm meji, o katerih so poročali časopis'1 grška vlada odločno zanikuje. □ Predsednik turške republike Iztne* Inoni je imel velik govor, v katerem J« govoril o turški zunanji politiki. IzjaYu se je za zvezo z Veliko Britanijo *n Francijo ter se zelo laskavo izrazil 0 prijateljstvu s Sovjetsko Rusijo. drugim je dejal: »Zavračamo teorijo, da bi morali biti mali narodi podrejeni velikim.« O Predsednik bolgarskega sobranja Mušanov je izjavil, da Bolgarija sicer ne zahteva več Macedonije in Tracije* da pa vztraja pri vrnitvi Dobrudže, ki bi predstavljala za Bolgarijo veliko pri^b' bitev, saj tvori njena žitna žetev 16% bolgarske proizvodnje in le 1% romunske proizvodnje. Čeprav gre 80% bolgarskega izvoza v Nemčijo, se Bolgarija ne bo nikoli postavila proti Angliji *n Franciji. O Poljski zunanji minister polkovnik "Beck gre prihodnje dni v Moskvo, da sc pogovori o načinu ruske pomoči v pr1' meru napada. . □ Ameriški zunanji minister Cordel Hull in ameriški veleposlanik v Parizu Bullit sta v svojih zadnjih izjavah naglasila, da Amerika v primeru vojne v Evropi ne bi mogla ostati nevtralna* Bullit je lepo povedal, da smrt za svobodo ni nikoli zaman in da je za Ameri-kance prav tako kakor za druge naroda vojna manj strašna nego suženjstvo. . □ Na mandžursko-mongolski meji Je. prišlo do resnih obmejnih spopadov, Prl katerih so sodelovala tudi letala. En* kakor drugi so si v poročilih edini, da so sestrelili mnogo sovražnih letal. □ Na Kitajskem Kitajci še vedno zmagujejo. Japonci so v zadnjih bojih *z' gubilli velikanske množice vojakov. o češki general Prchala, ki se je bil proslavil že v bojih v Karpatski Ukrajini, je prišel na Poljsko, kjer bo organiziral češki odpor proti Nemčiji. □ Na Madžarskem so bile v nedeljo po dolgih letih zopet tajne volitve. Mme stranke so bile popolnoma zdrobljene* Ogromno dvetretinsko večino je dobila vladna stranka, ki je dobila 173, desnica 43, levica pa 25 mandatov. O S češko in Moravsko, kjer je sadjarstvo močno razvito, je Nemčija pri' dobila po 459 sadnih dreves na vsakih 10 prebivalcev. S tem se je sadjarstvo Velike Nemčije tako povečalo, da odpade sedaj na 100 ljudi 287 sadnih drevesi prej pa le 259. O Ena največjih orožarn na svetli s£> škodove tvomice v Plznji na češkem* V nemškem protektoratu so sedaj spremenili vodstvo ogromnega podjetja. v upravnem svetu je 11 Nemcev in 10 Čehov. Istočasno je bilo spremenjeno vodstvo tudi Brnskih tvornic orožja, ki so s škodo tesno povezane. V upravnem svetu je 7 Nemcev in 6 Čehov. Predsednika obeh vodstev sta čeha. Savinjčani in hmeljski zakon Usoda hmeljarjev naj se odločuje v Savinjski dolini, ne pa izven nje! Prvi hmelj se je pojavil v Savinjski dolini pred kakimi 50 leti, posebno v 2al-cu. nekaj let pozneja pa tudi v okolici. Kaj kmalu so ljudje spoznali, da tu hmelj dobro uspeva in da res odličen pridelek. Danes lahko trdimo, da je hmelj za Savinjčane življenske važnosti, brez _ njega oi bila Savinjska dolina revna, saj je črez °0% hmeljarjev Savinjčanov. Dokler nista pritisnila na hmelj različen mrčes in peronospora, je bilo lepo hme-ijariti. Po cel mesec in še dalje se je raztegnilo 'obiranje in hmelj se je počasi sušil na soncu in po pečeh; povsod ga je bilo > dovolj. Savinjski hmeljar je moral seveda izdati ogromno denarja, saj nobena druga kultura ne zahteva toliko izdatkov ka-bpr prav hmelj. Kdor je hodil po tej hmeljski dolini, je lahko videl pri vsakem hmeljarju, kako se dviga nad ostalim Poslopjem sušilnica za hmelj in * kako je ysa dolina preprežena s smrekovimi drogovi, ki jih je treba naglo premenjavati z novimi. Srečna leta, ki dajejo hmeljarju nekaj denarja, so redka, in še ta denar mora biti za rezervo slabih let. Mnogo let k moral delati hmeljar z izgubo. Hmelj je industrijska kultura in odvisi samo od svetovnega trga, ki določa cene. Poleg tega so bili hmeljarji neorganizirani, ničesar ni bilo, kar bi jih ščitilo. Sedaj so se pojavili še obrobni okoliši, hi so zapeljani od mamljivih cen, ki so Vladale kako leto ali dve na tržišču, prijeli saditi in hmeljski okoliš se je povečal. Ker ka okoličani niso imeli sušilnic, so prevažali to robo iz kraja v kraj, da se jim je docela pokvarila. Tak konjunk-turni hmeljar ne more strpeti, da bi prišel kupec. Ta ga potem malo precvre in že gre ta hmeljar v .Žalec, kjer mu plačujejo, kolikor se jim ljubi, saj se jim je blago ponudilo in nihče ne plačuje rad mnogo za ponujeno blago. In tako potem padejo tudi cene pri pravih savinjskih hmeljarjih; med hmeljarji nastane strah, vse bi rado Prodalo. Tako početje je največja nesreča za hmeljarje. Sedaj pride tistih sedem suhih let, povsod je dovolj hmelja, cene so nizke, kaj sedaj? Hmeljarji obrobnih krajev pa lopato v roke in ven z njim. Ko pojavi izboljšanje, pa ga zopet sadijo 'n zopet se začne vse znova. . Zadnji čas je že, da se hmeljarju nudi J? enkrat pravna zaščita proti takemu škodljivemu prodajanju in sajenju, ki je V škodo ne le savinjskemu hmeljarju, ampak celotnemu narodnemu gospodarstvu. Zadnje čase se mnogo govor! o ^meljskem zakonu, kakšen naj bi bil, in zahteva se od zbranih hmeljarjev glasovanje za, ali proti kakšni določbi. Zdi se j]1' jako nepravilno to ravnanje. Kako bo »meljar po kratkem govoru zapopadel uobro in slabo stran paragrafa. Če se apce spraviti v življenje kakšen zakon, ki Dl služil res svojemu namenu in da bi od-°čal oni človek, katerega se tiče, je treba Pnčeti z živahnim delom po vaseh, kjer i se večkrat razlagal osnutek zakona. ?.ako bi hmeljar živo sodeloval pri zgrad-zakona. Kar bi pri prvi debati morda še ne razumel in če bi bil trdno prepričan, da le res tako, bi to pri drugi ali celo tretji ebati spoznal — ker je imel čas, doma Pretehtati vso stvar. Tako se pa zbere ^kaj hmeljarjev na zborovanju v občini, jja poslušajo in konec. Med potom pa go-°rtljajo, zabavljajo, sc kregajo; torej nepoučenost, nesložnost in strankarska za-g.r|zenost. Savinjski hmeljar vidi v hme-J^rski organizaciji neko strankarsko po-, nvalo, ki mnogo škoduje pri reševanju .meljskega zakona. Tako govore hme-Ja^ji in škoda, da je tako. Mladina, ali 0s hodila isto pot v gospodarstvu? . ^akšen naj bo hmeljski zakon, naj od-oeijo hmeljarji iz Savinjske doline, ki 0rijo 80% vseh hmeljarjev. Konjunktur-.1 hmeljarji, raztreseni po drugih okrajih 'Zven Savinjske doline imajo prirodno že Jteliano in tudi dobičkanosno panogo Nhetijstva; zato naj v miru puste reše-l?nje hmeijskega vprašanja Savinjčanom, ’! j>m je edina gosnodarska in življenska °o treba. Savinjski hmeljarji, ako ni zakona, ki ?' sčitil nas, rajši nič. K sebi priklopiti meljarje izven našega teritorija, je še murom čas; če se bo videlo potrebno in eskodljivo. Odrivati od sebe škodljivca e Pa težje in skoro nemogoče. S tem za-jtenom se ne rešuje časovno splošnega metskega vprašanja, ampak gospooar-'150 vprašanje kmeta v Savinjski dolini. Poziv vinogradnikom delegatom Pred občnim zborom Vinarskega društva Vinarskih podružnic Edina predstavnica , slovenskega vinogradnika, Vinarsko društvo za Slovenijo (VD) se ves čas svojega obstoja bori z raznimi ovirami, katere onemogočajo njegovo delo v tistem obsegu, kot bi bilo to želeti in v interesu vinogradništva sploh. Ena teh številnih ovir je v premalem številu članov, ker je številčno mali stan v naših posebnih razmerah le delno organiziran, s tem v zvezi je pa pomanjkanje sposobnih organizacijskih sodelavciv, ki bi VD vodili v okvir potreb vsega vino-gradnštva. Kje pa je iskati vzroke današnjega stanja? Teh je mnogo, predvsem so pa ti-le: 1. nezavednost ljudi, ki je splošna in zato Širše plasti ljudstva nimajo zmisla za organizacijo, niti ji ne zaupajo. 2. politična razcepljenost in v tej zvezi se •pojavljajoča strankarska zagrizenost, ki se zlasti pojavlja med malim človekom. 3. posebne posestne razmere vinogradnikov in končno 4. napake storjene v dosedanji izvedbi organizacije VD. Oglejmo si vzroke pobližje in skušamo jim priti v okom: 1. Nezavednost je ded-ščina iz fevdalnih, časov tlačanstva, ko še kmetski človek ni imel nobenih pravic, ampak samo dolžnosti in ta čut manjvrednosti še naše ljudi danes ovira v naravnem razvoju. 2. razcepljenost skoro vseh slojev je prav tako slab sad napačne politične »vzgoje« iz starih časov, ko so nas »predpostavljeni« naučili se igrati »liberalce« in »klerikalce«, dobro vedoč, da dotlej, dokler se bo kmet in delavec kot najštevilnejši stan na ta način igral slepe miši, ne bo prišel do svojih zahtev in pravic, ki mu po božjih in človeških postavah pripadajo, temveč bo ostal dobra »molzna krava« za maloštevilne »pri-viligirane«. 3. posebno posetne razmere igrajo tudi važno vlogo: vinograde posedujejo od izmere orala pa vse do veleposestev prav različno situirani ljudje od kočarja, malega posestnika, večjega kmeta, uradnika, vse do veleposestnika, graj-ščaka, samostana, raznih drugih ustanov in tujerodnega kapitalista fabrikanta. Nekaterim je nadalje to edini vir dohodkov, vir preživljanja, saj se bavijo izključno le z vinogradništvom, drugim spet le postranski poklic, nekaterim pa le v veselje in zabavo.^ Dalje spet eni obdelujejo gorico izključno sami, drugi delno, tretji pa zgolj z najetimi delavci' oziroma viničarji. Tudi so lastniki vinogradov poleg ogromne gospodarske, situacijske razlike, stanovske razlike tudi raznih svetovnih nazorov in raznih narodnosti, zato je pač čisto naravno, da je njih gledanje na vinogradniška vprašanja prav različno. 4. Ob organiziranju VD v začetku, pa tudi v zadnjem času so se delale razne napake, ki jso morebiti v danih razmerah bile neizbežne, toda se ni od strani odgovornih ljudi za njih odstranitev storilo tisto, kar bi se moralo in storiti dalo.Važno vlogo je igralo tu društveno glasilo »Naše gorice«, ki je v začetku v lepi opremi (fin papir, lepe slike in dobri članki) vsled malega števila naročnikov zašlo v denarne težkoče in brez občutnega doplačila ni moglo izhajati, ter je bilo v veliko škodo VD ustavljeno. (»Naše gorice«, ki so prvotno izhajale 4 leta, 1927—1930, niso bile ustavljene radi pomanjkanja sredstev, marveč radi združitve tega glasila s »Kmetovalcem«. Op. urcdn.) Danes v sicer mnogo skromnejši obliki in obsegu se pravtako bori z finančnim vprašanjem, številom naročnikov, ki je za uspeh glasila še vedno premalo, poleg tega pa se opaža pomanjkanje potrebnega kroga so-t rudnikov. Nekateri, zlasti manjši kmetski vinogradniki se v VD niso včlanili, ker niso imeli v uspeh dela pravega zaupanja, drugi pa se niso mogli iz enostavnega razloga, ker niso imeli možnosti plačevati članarino, kaj še trošiti denar za potnine in druge stroške in se udeleževati: sej, zborovanj in debat o vinogradniških vprašanjih, ki so se reševale največkrat v večjih centrih, namesto na terenu pri podružnicah VD, kot bi bilo predvsem želeti. Se bo komu zdelo morda čudno, da lastnik vinograda, pa če tudi malega, ne j bi zmogel 2, 3 kovačev za članarino svoje stanovske organizacije, toda to drži in s tem dejstvom, je treba računati. Kmet, bajtar in mali človek sploh je za organizacijo, kot že gori povedano, nedovzeten, ker se je do sedaj mnogokrat delalo tako, da je imel vedno le dolžnosti in obveze, koristi pa ne, na drugi strani pa imamo ravno Slovenci toliko različnih organizacij, s prav različnimi cilji, da se mali človek v njih ne spozna, zato pač nekoliko dvomi v njih potrebo in korist in je mnogokrat mnenja, da so le zato tu, da ga še bolj izkoriščajo. Ker je radi navedenega vodstva teh vedno iz premožnejših slojev, se s tem to nezaupanje še veča. Vse te predsodke bo treba v bodoče upoštevati in jih odstraniti. Uvedba strankarskega udejstovanja v VD od Slovenske Bistrice preko Gornje Radgone je bil neodpustljiv greh, ki se že dve leti v veliko škodo naše vinogradniške organizacije hudo maščuje: na eni strani je odbil številne praktične vinarje, vinarske strokovnjake in dosedanje sodelavce, ki so ustanovitelji VD, na drugi strani ipa ni prinesel tistega zvišanja števila Članov, kot se je to v opravičilo takratnih dejanj in ukrepov navajalo. Tako ne! Organizacija vinogradnikov VD ne sme biti torišče dnevnopolitičnega udejstvovanja in izživljanja kakršnekoli stranke, saj je znano, da številni vinogradniki spadamo k raznim stanovom, strankam in naziranjim. Zato ne odklanjati nikogar, ker Slovenci smo mal narod, a od tega je le ena petina vinogradnikov in zato če vsi naši vinarski praktiki, strokovnjaki in organizatorji složno delajo v naši organizaciji, jih bo komaj dovolj, da bo ista na primerni višini in v tem zvezi tudi primerno upoštevana prinašala vinogradniku dejansko korist. S takim ravnanjem je enkrat za vselej treba napraviti konec: pozabiti na to, kar je neprijetnega bilo, s pridobljenimi izkušnjami ipa začeti na novo, po zdravi pameti: na Vas delegatih Vinarskih podružnic je sveta dolžnost, da 3. junija na občnem zboru Vinarskega društva v Šmarju pri Jelšah izvolite v odbor in vodstvo VD take ljudi, vinogradnike praktike, ki se bodo svoje naloge zavedali in nesebično, vztrajno in trdovratno delali za dobrobit naše vinoreje. Zdaj, ko se odloča usoda VD za nadaljnja tri leta, pričakujemo vinogradniki od Vas delegatov, da boste storili svojo dolžnost, po najboljši volji in prepričanju. Stran odpodite tiste, ki Vani bodo vsiljevali »liberalne« in »klerikalne« kandidatne liste novega odbora. Sami sestavite stanovsko, gospodarsko, vinogradniško listo, na kateri naj bodo najboljši od dobrih vinogradnikov, vinarskih strokovnjakov in dosedanjih nesebičnih delavcev pri VD, brez vsakega ozira na politično pripadnost ali imovin-sko stanje. —•. Tak odbor bo imel zaupanje v vseh članih in takrat bodo pristopili tudi tisti, ki so dosedaj bili ob strani, posebno če bo vodstvo — kar upamo —• imelo tudi kaj organizacijske žilice, ter bo našla pota in načina, približati se slednjemu vinogradniku in ga kot stanovskega tovariša znalo pritegniti za stalno v naš krog. Ker nam vsem vinogradnikom sije isto sonce, vsi moramo gorico enako kopati in gnojiti, vsi se enako boriti proti pero-nospori in pepelu in imamo vsi končni uspeh v ceni grozdja, mošta ali vina, so torej naše potrebe iste, zato morajo biti tudi naše zahteve iste. Te bomo dosegli le v enotni popolni organizaciji in ta mora biti naše VD, v kateri se moramo združiti .vsi vinogradniki, brez ozira na kakršne koli okoliščine. Ovržimo stare predsodke, ko se snidemo, da rešujemo vinogradniška vprašanja, glejmo v svojem tovarišu le vinogradnika, ne pa klerikalca, liberalca, komunista, ne »vladajočih«, opoziclo-nalca, ne kmeta, grajščaka, gospoda »fra-karja«, kot se je to dozdaj tako rado po »stari navadi železni srajci« delalo, kajti če bomo hodili po starih stopinjah, ne bomo tudi v bodoče nikamur dalje prišli, kakor dosedaj nismo. Vstran z osebnimi ambicijami, ne gledati na malenkosti tam, kjer se gre za našo veliko skupno stvar — za naš obstoj, Joško Tomažič, Vitan Pogled v lanskoletne razmere slovenskega šolstva Razni zaključni statistični pregledi dajo običajno sliko o tem v koliko je kakšna gospodarska ali kulturna ustanova napredovala. Ugotovitve so osnova za nadaljnje delo, ki ali napreduje, ali pa pod vplivom okoliščin bolj ali manj samo životari. Skromen pogled v naše lanskoletne šolske razmere nam pove, da smo v tej panogi le malo napredovali in nam obenem nakazuje, kje je treba kaj temeljito zgrabiti. Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji 868 šol in se je torej povečalo njihovo število za celih 8, čeprav so potrebe mnogo večje. Toda nič ne pomaga še tako dobro hotenje, ko pa ni sredstev, saj jilTpožrejo druge dajatve. . V n. n v iptitnhU u o . .sv • Hiiiifl A ; čl j >.[' V- 1 ’ M • S El ki ik 'Hum'«:, v vi I i ‘K tl ) Največ šol je nižjeorganiziranih in sicer 396. Od teh jih je 275 z enim odnosno z dvema oddelkoma, 121 pa s tremi oddelki. V posameznih oddelkih je na teh šolah povprečno 50 otrok, kar je spričo dejstva, da je pouk na eno, dvo in trioddel-nih šolah najtežji, pač mnogo preveč! Zato bi moralo biti v naši prosvetni politiki temeljito uveljavljano načelo, da je treba nižje šolstvo oranizirati v višjega, če pa ugotovimo, da je bilo razširjenih lani od 274 eno in dvorazrednic le 8 šol v več-razrednicc, potem moramo reči, da se posveča temu vprašanju vse premajhna pa-žnja. Da je to neupoštevanje neupravičeno, naj pojasnijo sledeče ugotovitve: Od 103 enorazrednic jih ima 35, več kot 60 otrok; med temi 35. jih je 14 z nad 80 otroki, dve pa celo z nad 100. Kakšno je delo v tako natrpanih razredih, kjer so Upoštevati je treba, da je obstoj hmeljarstva življenske vžnosti in da doprinese k splošnemu izboljšanju kmetijskega vprašanja. Savinjski hmeljarji! Odloča se o nas, ne bodimo zaspani, brezbrižni — vstanimo in zganimo se v vseh vaseh Savinjske doline! Ta akcija naj se vodi po vaškem rihterju; predloge, ki bodo sprejeti, je treba upoštevati na merodajnih mestih. Zanimajmo se, kaj in kje se govori o hmeljskem vprašanju, če ne bo’ šlo tako kot je zahteva savinjskih hmeljarjev, pa počakajmo boljših časov, ko se bomo znali boljše pripraviti za obrambo življen-skih interesov našega okraja. Hmeljarji brez razlike strankarskih pripadnosti, vsi na delo za vaško skupnost, to je narodni parlament, ki naj po demokratičnem naziranju rešuje o hmeljskem zakonu, ki mora biti takšen, da bo vsaka špekulacija, da bi kdo živel na račun savinjskega hmeljarja — kmeta nemogoč in da bo naša znamka »štajerski hmelj — Savinjska dolina« dobila svetovni sloves. Fr. Kr. otroci vseh starosti, to lahko presodi samo tisti, ki je vse sam poskusil, ali snovanje vsaj od blizu opazoval, razlika je v to liko, da sta na njih dve učni moči (na mnogih je seveda tudi samo po ena!!). Dvorazrednic z nad 100 otroki je 67 (ali 39,1%); od 100 do 110 otrok jih ima 24, od 110 do 130 28, od 130 do 150 7 in več kot 150 otrok 8. Dvorazrednica v Telčah ima celo 256 otrok! (Pa kljub temu vztrajata na njej učitelja Jurančiča.) Malo lažje »dihanje« je na trirazredni-cah; pa tudi tu pride v posamezni oddelek povprečno 51 otrok. Seveda je garanje tam, kjer manjka učna moč (ponekod tudi po dve!). Sploh je vprašanje primanjkovanja od-delkovih učiteljev v Sloveniji zelo pereče. Od obstoječih 4166 odelkov jih nima (ob koncu 1938) 109 svojih učiteljev. To po-manjaknjc je najbolj občutno na nižjeorganiziranih šolah! Te oddelke bi lahko zasedle nove učiteljske moči, saj še vedno čaka 200 abi-turientov na nastavitev. Krediti so bili obljubljeni, čemu torej odlaganje?! Kakor smo že prej omenili, napredujemo v Sloveniji silno slabo pri gradnji novih šol, kar je ena izmed velikih ovir, ki preprečuje organizacijo višjega , šolstva. Pri nas imamo 565 šolskih poslopij s 4032 oddelki. Vsa'poslopja imajo vsega 2836 učilnic in to za 185.319 otrok. Iz'tega sledi, da pride na eno učilnico povprečno 65 otrok. (Koliko jih je, v katerih se gnete 80, 90 in še več otrok!) če upoštevamo vse zdravstvene predpise (zakon določa za posameznega učenca 5 m3), potem moramo zahtevati še okroglo 1280 učilnic. Toliko jih manjka pri že obstoječih šolah. številke nam govore dovolj glasno o tem, kje so pomanjkljivosti. Odločujoči naj se resno zavzamejo za slovensko šolstvo. Danes, ko je v Beogradu kompakten kader slovenskih poslancev, naj ti dosežejo, da bo država za gradnjo naših šol i več prispevala! * Nekaj okrajnih šolskih nadzornikov je bilo te dni postavljenih. Med dr. so bili imenovani za nadzornike učitelji Martin Tratinjek v Dolnji Lendavi, Karol Razdo-har v Litiji, Franc Ločnišker v Ljubljani in Franc žukavec v Novem mestu. Gospodarstvo_______________________ Narodna banka in uvozniška dovoljenja Pod tem naslovom je prinesel *Indu-striski pregled« precej gorko ali upravičeno izjavo. »Vsak dan se bolj občuti pomanjkanje tistih tekstilnih surovin, ki jih nimamo in, katere moramo uvažati iz inozemstva. Temu stanju je kriva dosedanja devizna politika Narodne banke. V prejšnji številki smo navajali značilen primer neke skopljanske tekstilne tovarne, kateri je bilo odobrenih namesto 4.200 angleških funtov, neobhodno potrebnih v svrho nakupa surovin, samo 240 angl. i, s čimer je ogrožena zaposlitev več kot 300 delavcev južne Srbije, kajti tovarna ne more delati brez surovin. Zadnje dni so se zgodili enaki slučaji tudi v drugih krajih naše države. Kolikor nam je znano, je uspelo edino g. Ettiu, narodnemu poslancu in lastniku tekstilne tovarne v Odžacih, da je rešil to vprašanje v svoj prid. Narodna banka je matica nacionalnega kredita (to bi v resnici tudi morala biti) in je z ozirom na razmer? regul-ttor denarnih odnosov do inozemstva Toda, mi ne moremo priznati strokovnjakom Narodne banke pravice do šablonskega reševanja vprašanja uvoza! Gospodje iz komiteja lahko sicer dobro mislijo, ali to še ni razlog, da bi bili tudi dobro poučeni o stanju posameznih slučajev! Komite je na primer glede uvoza iz Anglije postavil kof osnovo za porazdelitev možnih uvoznih denarnih sredstev nor p,n!o v višini 15’Vd lanskoletnega uvoza, pri čemer se ne delajo nobene izjeme (izvzemši morda tako kot v slučaju nar. poslanca g. Ertla!). Lahko je bilo, da je imela neka tovarna 1. 1938. več rezervnih surovin, ali pa se ja radi razširjevanja in preurejevanja v svrho narodne obrambe morda zmanjšala njena produktivna aktivnost. In zato naj bi 1. 1939. ne imela možnosti dela, vsled česar bi moralo ostati 300 do 400 delavcev brez dela in jela! — že zdavnaj smo se potegovali za to, da bi se ustanovil pri Narodni banki Industrijski Komite, v katerem bi sodelovali najuglednejši industrijci — "tisti, ki se ne bi posluževali kreditov N. banke — in, ki bi dajali Nar. banki z operacijami industrijske aktivnosti pravilno usmerjenost. To bi koristilo tako industriji kot Narodni banki, ki bi ji v tem slučaju ne bilo treba črtati milijonskih dolgov posameznih »industrijcev«!... Veliko gospodstvo je bilo doslej v naši Narodni banki; toda posamezni gospodje naj ne pozabijo, da je to n a r o d n a banka, katere uslužbenci so ter, da ni to podjetje, osnovano na osebnih zasnovah!« Nesporazum! Gospod urednik! V 21. številki »Edinosti« ste priobčili »Izjavo« predsednika JUU — sekcije za dravsko banovino — g. Kumlja Metoda, ki naj bi bila odgovor na moj članek »Še o slovenskem učitelju«, katerega je objavila »Edinost« z dne 13. maja. Predsednik g. Kumelj mi zameri, da je moj članek vseboval pasus, ki je zaradi okrnitve izzvenel drugače, kakor sem jaz hotel. Izjavljam, da bi v primeru, če bi moj članek v »Edinosti« od 13. maja bil natisnjen v celoti — če bi torej ne izpadel paSUS, ... =*=-=ssč»— do omenjene »Izjave« g. Kumlja ne moglo priti. Kajti resnica je, da sem se v omenjenem članku zavzemal za enotno in tesno povezano organizacijo slovenskega učiteljstva. Moja sodba o nujnosti enotne organizacije slovenskega učiteljstva ni izkrivljena, četudi zaradi ovir, ki so mi bile vržene na pot mojega učiteljevanja, jaz sam že nekaj časa nisem član nobene učiteljske organizacije. Vzlic temu pa sem se vedno boril za dosego vseh tistih idealov, ki so življensko gibalo večine v JUU organiziranega slovenskega učiteljstva. Da je to resnica, vedo vsi tisti slovenski učitelji, ki so kdaj koli čitali moje članke v »Učiteljskem tovarišu«, ve pa tudi uredništvo »Učiteljskega tovariša«, ki je še pred tedni ponatiskovalo konstruktivne odstavke iz mojih člankov, objavljenih v »Edinosti«. Krivično bi torej bilo, če bi me zaradi nesporazuma, ki ga je proti moji volji zakrivila okrnitev mojega članka v »Edinosti« z dne 13. maja, smatrali za neprijatelja organizacije JUU ali g. Kumlja vsi tisti, ki so čitali v 21. številki »Edinosti« izjavo g. Kumlja. Kdor je pazno prečital moj članek v »Edinosti« od 13. maja z naslovom »še o slovenskem učitelju«, je ugotovil, da je bil ta mol članek izraz vseh tistih teženj, za katera so bori stanovsko zavedno in z iskrenimi nameni v JUU organizirano slovensko učiteljstvo. Prosim Vas, objavite to moje pismo v »Edinosti«. Z narodnim pozdravom Lojze Zupanc. Stara cerkev pri Kočevju, 28. maja 1939. Kongres gostilnlčarfev ^ Gostilničarji iz vse države so imeli te dni kongres v Nišu, na katerem so iznesli svoje zahteve. Gostilničarji zahtevajo, naj se čimprej izda uredba o saniranju gostinskih podjetij. Cene v obratih se morajo minimizirati, t. j. ne smejo iti izpod določene višine. Javne dajatve, v prvi vrsti trošarine, se imajo izdatno znižati. Postavljenih je bilo več drugih zahtev, ki se nanašajo na izboljšanje stanja gostinstva. Med drugim naj se za dobo petih let ne ustanavljajo manjši gostinski obrati. KINO V MARIBORU Grajski kino: Od 6. do 9 jun. Polarna luč s Sonjo Od 1. do 5. junija Rendez-vous v Parizu. Henie. Produkcija Fox. Paramountov film s Claudette Colbert v glavni vlogi. Kino Esplanade: Odi 1 .do 5. jun. Konflikt s Camilo Horn. Od 6. do 9. jun. Ulična glasba. Uradni dan v sobi Na mariborskem sodišču je okoli 100 sob, a najbolj znana, najbolj obiskana in najbolj razvpita je soba štev. 17. Nad vrati je tabla z napisom: Avskultanje. Odpreš vrata; ozka, temna soba z enim oknom, črne stene. V sobi stoje štiri mize s stoli, druge oprave v njej ni. Ob sredah in sobotah je pred to sobo gnječa. 2e ob 8. uri zjutraj se začnejo gnesti ljudje pred to sobo, ljudje, ki potrebujejo pravnih nasvetov, kf tožijo, ki odpovedujejo stanovanja itd. Pri vsaki mizi sedi mlad avskultant. V očeh klientov te sobe predstavljajo avskultanti marsikaj, kar je razvidno posebno iz naslovo, ki jih dajejo: najobičaj-neje so »-sodniki«, potem »svetniki«, eden je bil celo »gospod prezident«. Tudi »pisarji« in »pisatelji« so že bili . . . Zaba-vojo se avskultantje pri visokih naslovih in mislijo pri tem na — prazen žep. So pa ljudje, ki jih tudi pravilno titulirajo z »gospod avskultant«. To so pa stari znanci sodnije, ljudje, ki bi brez sodnije umrli od dolgega časa. Stari kverulanti, med njimi večinoma ženske, so stalni obiskovalci sobe št. 17. Ko je neka taka obiskovalka, ki je v tretji, instanci zma-ttala, vprašate. ali se ne bi dalo vendar-le Trgovinske pogodbe V časopisih čitarno vedno znova, da je ta ali ona država sklenila z drugo trgovinsko pogodbo, ali pa so naknactno sklenili dogovor k že obstoječi pogodbi, či-tamo tudi, da je ta ali ona država odpovedala trgovinsko pogodbo in da bo treba skleniti drugo. Ker gre tu za izredno važne zadeve, ki urejujejo medsebojno trgovinsko razmerje dveh držav, hočemo izpregovoriti v naslednjem nekaj besed in pojasniti nekatere pojme, ki našim čita-teljem morda ne bodo povsem jasni. Kdor prodaja drugemu blago, je z njim v poslovnem razmerju. Kar velja za trgovce, oziroma kupce in prodajalce kot osebe, velja tudi za države same, ki na zunaj nastopajo kot enota. Država kot taka sama ne nastopa nikdar kot kupec ali prodajalec, ko izvzamemo 'državni erar, ki ga moramo v civilno-pravnem smislu smatrati kot lastnika državnega imetja, ampak sklepa le kupčije ali jih posreduje ali pa urejuje pravno razmerje za svoje državljane. Ker je vsaki državi na tem, in to je tudi njena naloga, da skrbi za gospodarstvo svojih državljanov, da se poslovno razmerje njenih podanikov do inozemstva uredi po načelih, ki njenemu gospodarstvu poedinih oseb najbolje ustreza, zato sklepajo države med seboj trgovinske pogodbe, ki za določeno število let, včasih tudi za neomejeno dobo določajo, pod kakimi pogoji se bo blago kupovalo in prodajalo, ali z drugimi besedami, kako se bo vršila medsebojna izmena blaga, kakor se glasi stro kovni izraz. V načelu je medsebojna trgovina prosta, to je, vsakdo lahko v inozemstvu kupi ali tja proda, kar mu prija in kar mu nese. Včasih ali za izvestne predmete pa državi ni vseeno, ali se gotovo blago kupi pri sosedu ali tjakaj proda. Ako se preveč blaga uvozi v domovino, proizvodnja lastnega blaga dotične vrste ne more uspe št. 17 še kaj narediti, in je dobila negativen odgovor, je vsa žalostna odšla, kljub temu, d je pravdo dobila. Vedeli pa so vsi, da bo na prihhodnji uradni dan spet prišla z novim ubožnim izpričevalom v novi zadevi . . . Klienti sobe št. 17. so po večini ljudje, ki si ne morejo najeti odvetnika, ljudje iz najnižjih socialnih slojev. Zanimivo pa je, da tožijo največ za razžaljenje časti. Ko prideta obe stranki k poizkusu poravnave, se začne prav pogosto tragikomično pogajanje. Vrši se s kričanjem, živahnim gestikuliranjem, razbijanjem s pestjo po mizi in z obkladanjem z najlepšimi izrazi, če se nahajata v sobi dve taki dvojici, sploh nikogar ni mogoče razumeti. Toda praksa, ki jo imajo avskultantje, kaže, da je treba pustiti', da se stranki izkričita do onemoglosti, ko sta že obe hripavi, tedaj je čas, da udari »gospod prezident« po mizi, zakriči »Mir! Ali pa oba ven!« in tedaj začnejo komaj resna pogajanja. »Prekličete?« — »Kaj? Jaz naj prekličem? Ničesar ne prekličem, žnodravec je in ostane!« Ker nič ne pomaga, mora žaljivec h sobe, gospod »svetnik« globoko zavzdihne, vzame polo .©apiria in začne oi-sati tožbo. Tožeča vati. Blaga se potem proda malo in se draži. Obratno včasih tudi kaže, da domače blago ne gre preveč v inozemstvo, ker ga potem primanjkuje in ga bo morala država sama uvažati. Vse to se določi v trgovinski pogodbi, bodisi, da se omejitve naštejejo poedino, ali pa sumarno. Mnogokrat se šele naknadno pokaže potreba po omejitvi. To je treba potem sporočiti drugi državi, s katero velja pogodba. Trgovinske pogodbe navadno obsegajo le okvirne določbe, ker ni mogoče našteti v njih podrobne določbe za vsako poedino blago ali izdelek. Podrobne določbe se ugotove kasneje, kadar se za to izkaže potreba. Važna je posebna takozvana klavzula o največji ugodnosti. Ako se drugače ne določi, potem velja za prodajo gotovega blaga največja ugodnost, ki jo je dotična država priznala s pogodbo katerikoli drugi državi, s katero je že poprej bila sklenila trgovinsko pogodbo. Tudi trgovec mora navadno znižati ceno vsem odjemalcem, ako je iz kateregakoli vzroka dovolil enemu kupcu gotov popust, ker ostali nočemo biti na slabšem. V izrednih časih, v katerih sedaj živimo, skoraj nikjer ni trgovina več popolnoma prosta in države ne vodijo več liberalne trgovinske politike, kakor se označuje ta pojem. Sedaj posega država oziro ma njeno vodstvo, vlada, v medsebojno izmeno blaga, ker ureja izvoz po stvarni potrebi in ga skuša spraviti v pravilno raz merje z izvozom v dotično državo. Ako se v eno državo izvaža le malo, potem gleda država na to, da se tudi pri njej malo kupuje, in obratno. Pravimo, da država dirigira zunanjo trgovino. Zato v trgovinskih pogodbah ali dogovorih dovoljuje kontingente, to je, množino blaga gotove vrste, ki se v določenem roku lahko uvozi. Zato daje dovoljenje za uvoz le, če je za to stvarna potreba. Izjeme od določb, naštetih v trgovin- stranka . . . tožena stranka . . . tožba radi razžaljenje časti . . . Med tem se vršijo slični prizori pri sosednjih mizah. Ozračje v sobi je nemogoče. V sobo se je nateplo cel kup ljudi. Treba jih je odgnati, odpreti okno, pa človek malo zadiha. Preteče ura, dve, tri. .. Med tem časom so pognali par ljudi po ubožno izpričeva- lo, napisali nebroj pretorskih vabil, spisali več tožb, a pred vrati še vedno stojijo. Pa pomisli kdo od avskultantov na Aškerčeve besede: »še tote, o cesar, za-sliqi« in zavpije: »Naprej naslednji! . . .!« Končan je eden uradni dan, toda vsi vedo, da bo na naslednji uradni dan spet tak naval. Delavci, kočarji, dekle, naje-inodavci iz predmestnih četrti, vsi' ti se vrstijo ob mizah avskultantov. Vsem skušajo pomagati po svojih močeh, pri tem so pa sami jjotrebni, mogoče bolj potrebni, kakor oni, ki se vrste pred njihovimi mizami. Tudi oni si želijo, da bi »tam gori« imeli uradne dneve, za njihove prošnje, k} ležijo najbrže že pozabljene v kakem predalu. »Tudi vi pridete na vrste . . . saj boste dobili ... pa pridite prihodnjič, čez mesec ali dva . ..!« Tako se iznebijo prav sitnih klientov, dobro vedoč, da jim tudi čez mesec dni ne bodo mogli pomagati. Z istimi besedami se njih iznebijo tudi oni »tam gori« s 4 t Oko. skih pogodbah, se v današnjih časih ' lajo vsak trenutek, ker to zahtevajo izr’ * dne razmere. Tekom let'se nabere ‘°. naknadnih dogovorov, sprememb, 1ZJ in dodatkov, da od prvotne pogodbe s -raj nič več ne ostane. Zato se od casa časa sklenejo nove pogodbe, v 8lavn samo zato, da se vse nove določbe sp vijo v novo obliko, da torej postane i jema pravilo. V takem primeru gre .foni no za novo, v bistvu pa za staro pog bo. — "rn ftflešetarji Ko govorimo in pišemo o gospodarskem položaju slovenskega kmeta, se m * ramo vedno vprašati po vzrokih^ ki s.° stanje povzročili, ga še povzročajo in možnostih • poboljšanja. • Izmed vseh vprašanj, ki se danes naj' večkrat pojavljajo v javnosti, zavzem gospodarsko-socialni problem povaškega prebivalstva eno prvih mest. N-i' različnejši ljudje hočejo z nasveti P0”1. ' gati pri ugodni rešitvi gornjega Pr0° ” ma. Nekaj predlogov je sprejemljivih, li kaj pa je tudi takih, ki bi povzročile nov nepotrebno delo, ki v bistvu ne bi P0’” nilo nič drugega, kakor samo ponovite že večkrat opravljenega. Vsi tisti, ki imajo danes možnost, da s stanje ljudstva na deželi lahko vsaj v n ki meri izboljša, imajo na razpolago z dovolj nabranega gradiva, ki jim kaz^ vzroke in tudi smernice za njihovo uspe* no in koristno delo za narod. Med vidnimi rak-ranami, ki razjedajo gospodarsko življenje na deželi in ki skffJ no negativno vplivajo na zdravo vršenj podeželske trgovine je mešetarstvo. Poklic mešetarstva je še danes zelo razširjen in izredno številen in njemu se pr>' družujejo največkrat ljudje, katerim n za vsakdanje redno ročno delo, t. j. do* kaz, da je mešetarstvo dobičkanosno n* da mnogim omogoča brezskrbno, zado' voljno in veselo življneje na račun drug ga. Prikrajšan in oškodovan je pri tem em nole pridelovalec t. j. kmet, ki komaj c* ka, da proda živino, sadje, odvisni žit*** pridelek, oziroma vse ono, kar na pose' stvu pridela v večji količini, kakor pa g°J spodarstvo in družina letno uporabita. ^ Mešetarstvo je najbolj razširjeno v govini z živino, sadjem in lesom. . Mešetarji so po veliki večini ljudje. nimajo usmiljenja s kmetom in kateri” poklic zahteva, da čim več pri nakuP^ blaga zasluži. Pri vršenju posla se poslužujejo svoje odlične zgovornosti, razijm zvijač in resnica je pri njih skrajno slab0 zapisana. Če potuješ po deželi, boš srečal zgovor nih mešetarjev povsod: na cesti, pri kmetu, posebno pa po gostilnah kot pridne pivce, kvartače in hazardiste... Trgovina z živino, ki je danes že zelo obremenjena s številnimi dajatvami ima./ mešetarju faktorja, ki zmanjša v mnogin primerih kmetovalcev zaslužek. ■ Mnogo boljše ni v trgovini s sadjem-ko se bliža sadna sezona, hodijo niese* tarji od kmeta do kmeta, iščejo skladišča za jabolka in kupujejo že tudi Se nedoz?' reli sad; vse priprave se vrše v znamenju Čim višjega zaslužka (n. pr. tehtanje sad-ja!). Zadnja leta se je število mešetarjev se posebno pomnožilo v trgovini z lesom-Kakor hitro nastopi ugodna doba za lesno trgovino, se tudi pojavijo lesni mese-tarji; njihova pretkanost in premetenost oškodujeta letno neinformiranega kmet3 za velike vsote. Ako bi hoteli izračunati letni donos m®' šetarskega poklica, bi za Slovenijo dobi' ogromno vsoto, s katero bi $i lahko kme*" ski gospodar marsikaj popravil v svojem gospodarstvu. To skelečo rano iz slovenskega gospodarskega telesa se mora čimpreje ozdra-viti, povzročitelje rane pa napotiti na pravilno in pravično pot zaslužka. Tudi.ta rana se da s primernimi ukrepi odstraniti in slovenski kmet bo hvaležen onemu, ki ga bo rešil te kuge. Kreft Vladinvr- Gozdne kmetije so I«' tos dobile zaščito! Pod tem naslovom je izšel v 5. številki »Gozdarskega vestnika« članek, * utegne tudi našega čitalca zanimati. Veliko denarno korist in moralno zadoščenje je prinesla kmečkim gozdnim posestnikom sprememba čl. 2 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25' septembra 1936 in določila z dne 23. decembra 1937. Ta člen so kritizirali posamezniki, časopisi in organizacije. Nevzdržnost nepravičnost njegovih predpisov sta P®' I udarjala zlasti banski svet in KmetiisK iobota, dne 3. junija 1939. S »Edinost« Štev. 22. Krompirska štorija ... zbornica ,ki sta zahtevala z vso odločnostjo njegovo spremembo. Škodo zaradi tega člena je trpelo več sto kmet-skih družin, katera posestva niso imela zaščite po imenovani uredbi. V boj za spremembo uredbe je posegel tudi Gozdarski vestnik, ki je prinesel •stvarno obrazložen članek šefa gozdarskega odseka ing. Antona šivica s predlogom, da se naj členu 2. doda besedilo: »Gozdovi se štejejo tudi za zemljo, sposobno za obdelovanje, toda tako, da se šteje 8 ha gozda za 1 ha orne zemlje. Gorski pašniki se ne štejejo v orno zemljo«. (Gozdarski vestnik 1938., str. 62 in 63.) Ta^ predlog je nato stavil ing. Stanko Sotošek na III. zasedanju sveta Kmetijske zbornice, dne 1. junija 1938. Predlog je bil soglasno sprejet in predložen kmetijskemu ministrstvu. Pozitivno in pravilno usmerjena borba je uspela; po zaslugi zbornice in njenih zastopnikov v parlamentu je bil 2. čl. uredbe spremenjen s § 126. finančnega zakona za 1. 1939/40., ki se glasi: »Na koncu prvega stavka odst. 1, člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se namesto pike postavlja vejica in se dodaja: »pri čemer se 8 ha gozda šteje za 1 ha ornega zemljišča.« (Službeni list 1939/34). Po vseh spremembah se 1. odstavek 2. člena uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov glasi: »Po tej uredbi se smatra ža kmeta tista fizična oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine, Po potrebi pa tudi z najeto delovno močjo, ki izvirajo od nje obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva (poljedelstva), vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živioreje /in pod.), ki pa nje posestvo ne presega površine 50 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje. Za rodbinsko zadrugo se smatra tista rodbinska zajednica, kjer sorodniki po krvi aii posvojitvi živijo in delajo v skupnosti in ki ima najmanj tri moški člane. Gozdov se štejejo za zemljo, sposobno za obdelovanje, pri čemer se 8 ha gozda šteje za 1 ha ornega zemljišča.« Vandalizem na češniah Prejšnji leden me je pot zanesla po Halozah. Opazoval sem lepo naravo, slišal kukavico in se veselil obilega zarodka na sadnem drevju. Vsako drevo si je ■naložilo obilo sadja. Zadnji nalivi so sicer otresli mnogo zarodka, vendar je še drevje preobloženo, da komaj nosi in se veje ze sedaj pripogibajo, zlasti na marelicah. Mnogo še bo moralo odpasti, sicer bo prepolno in sad droben. Drevo samo odvrže mnogo plodov, pravijo, da se trebi, yendar bo ob pravem času tudi človeška roka morala priskočiti na pomoč, da slabejše in kvarne plodove odstrani, da zdravejši postanejo lepši in debelejši ter sposobni za sadni trg. Mnogo zaslug ,da je drevje lepše negovano, ima Sadjarsko društvo, ker vrši poučna predavanja in daje navodila v svojem dobrem listu Sadjar in vrtnar. Pa tudi zadnja uredba kr. banske uprave;, •ta morajo kmetovalci pod kaznijo sadno drevje očistiti in ga skrbno negovati, je mnogo pripomogla zlasti pri malomarne-zih, da so vsaj gole suhe veje odstranili, 'estni sadjarji so letos že dvakrat škropili sadno drevje, veliko več pa jih je, ki tega niso storili, ker še niso uvideli koristnost škropljenja ali pa nimajo sredstev za škropiva. Pa napredek je viden, >n še bo boljši, ko se s sadjarskimi pomočniki uvede nazorni pouk in nadzor-zorstvo nad sadovnjaki. Zelo pa me je zabolel pogled na češnje, "idel sem dobro negovana polna češnjeva drevesa zgodnje in pozne sorte. Zgodnje ?orte so imele polno polomljenih vej. Suhi m obrani vrhovi so bili odlomljeni, večje veje odrte ali nalomljene, viseče žalostno navzdol. Listja pa tudi ni bilo več »a njih. Kot suha rebra so pri polovici odlomljene veje štrlele kvišku, kakor da bi klicale maščevalca na pomoč, da bi kaznoval okrutneža, ki je prizadjal v zahvalo za obilen in dober sad, drevesu toliko ježkih poškodb in nešteto ran. Pogled na ja drevesa je bil porazen. Kdo je storil toliko gorja? Največ otroci od šestih do It let, ki jim prvi sad najbolj diši, hodijo okoli, in če le vidijo na pol zrele češnje, hajdi na nje. Ce je tudi tuje blago, ni jim mar, glavno je, da so češnje dobili. Pa tudi mnogo starejša mladina ni dosti boljša. Ti lomijo veje in češnje ^Pustošijo. To sem videl na lastne oči. Oprezujejo okoli, da jili nihče ne zaloti, pa naglo spležejo na drevo. V hitri ljaglici odlomijo vrh ali najlepšo vejo in hajdi z njo' v skrit kot. Tako se nadaljuje!, dokler ni drevo le še suh polomljen siro-'nink. Težko mi je bilo pri srcu, ko sem videl mnogo teh siromakov in koliko jih se sledi, dokler še bo češenj kaj. Mora tako bili-? Nič ne rečem, da se dobi sad raz drevesa, zato je drevo rodilo. Toda heba pa ni drevo napol uničili, ki hoče drugo lilo spet roditi. Ce nima vrha in ne *ej, kako pa naj rodi? Poprej v cvetju Je češnja kakor lepa nevesta, sedaj po podenju na tepena, raztrgana, polomljena 'n nokvečena buša, da sc smili nebu in ki ima srce. Poprej očarljiva, sedaj odbijajoča grdoba storjena po tebi človek. Lepota našega kraja, koliko trpi zaradi nevednosti in požrešnosti! Kako zabraniti? Nastopiti morajo slariši, učitelji in oblast. Stariši v prvi vrsti', kajti njihovi so otroci. Ti morajo dati prvi otroku vzgojo dobrosrčnosti in nauk poštenosti, da otrok ne pohajkuje okoli m krade sad. Kar se zlepa ne doseže, naj opravi šiba, saj je v narodovem pregovoru: „šiba poje novo mašo,“ vsa resnica. Potem je iukaj šola; ki naj deci dopove, kako grdo in škodljivo je drevje uničevali. Če ne zaleže dobra beseda, naj sedi kazen, pa ne amo za otroka, temveč tudi za stariše. Pri odraslih naj nastopi oblast, pa ne samo z ukorom, levmveč z denarno globo, ker ta bolj boli kakor zapor, ki niti več strašilo ni za pokvarjene ali hudobne ljudi. Vandalizem na sadnem drevju se mora zabraniti! Lj. Sagadin. GOSPODARSKE VESTI * Zunanja trgovina Jugoslavije s klirinškimi državami raste. Po uradnih podatkih je znašal izvoz v klirinške države, predvsem v Nemčijo in Italijo, v mesecu aprilu t. 1. 276.7 (pred enim letom 205.3) milijonov dinarjev ali 63.88% (51.92%) vsega našega izvoza, uvoz iz teh držav pa 311.5 (310.3) milijonov ali 74.38°/o (71.84%) vsega uvoza. V neklirinške države, torej v take, ki plačujejo naše blago z devizami, pa smo izvozili v aprilu blaga v vrednosti 156.5 (90.4) milijonov dinarjev ali 36.12% (48.08%), uvozili pa smo iz teh držav za 107.3 (122) milijonov ali- 25.62»/« (28.16%). V prometu s klirinškimi državami je bila naša zunanja trgovina v aprilu za 34.8 (105) milijonov, z neklirinškimi pa je bila za 49.2 milijonov dinarjev aktivna, dočim je bila lani v tem mesecu pasivna za 31.6 milijonov dinarjev. Letošnji vinarski kongres bo 4. junija v Šmarju pri Jelšah z začetkom ob VslO. Prejšnji dan popoldne ob 17. uri bo občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino. Na kongresu se bo razpravljalo o važnih aktualnih problemih vinarstva in o zahtevah vinogradnikov. Po kongresu bo vinski trg in vinska po-skušnja. Posetniki se bodo prepričali, da prideluje tudi šmarski okraj izvrstno kapljico. V nedeljo popoldne bodo avtobusni izleti v Tinsko, v Rogaško Slatino in v št. Jurij pri Celju, kjer si bodo udeleženci ogledali kmetijsko šolo. % Izvoz lesa je bil za našo državo v preteklem mesecu aprilu ugodnejši kot pred enim letom. Izvozili smo 11.357 (7487) vagonov lesa v vrednosti 89.2 (62.2) milijonov dinarjev. V prvih štirih mesecih smo izvozili lesa za 309.6 (257.5) milijonov dinarjev. Največ našega lesa je prevzela Italija (za 23), potem Nemčija za 11, Madžarska za 10.2 in Anglija za 9.6 milijonov dinarjev. $ Letošnja pšenica kaže po vesteh iz Vojvodine prav dobro in računajo, da bo letina, ako ne nastopijo ujme ali ne pride kaj drugega vmes, 30 do 40% boljša kot lanska, ki je že itak bila zelo dobra. Trgovci pa pravijo, da stanje ni tako zadovoljivo, kot se misli. Kdo ima prav? Na beograjski borzi so že sklenili prve kupčije v novi pšenici letošnje letine po 130 dinarjev za stot. ^ Produkcija surovega železa v Jugoslaviji je lani močno narasla. V aprilu so ga pridobili 5734 ton, v istem mesecu predlanskega leta pa le 4337 ton. V prvih štirih mesecih je znašala produkcija 22.800 ton, predlanskim v istem času pa komaj 10.300 ton. Produkcija se je torej več kot podvojila. 0 Prebivalstvo Slovenije bo znašalo začetkom letošnjega leta 1,209.000, za približno 10,000 več kot leta 1937. Dopis iz Olovega Veste, kje je Olpvo? Ne? Jaz tudi do pred nekaj dnevi nisem vedel, da je v naši državi kraj s lem imenom. Se manj mi je bilo seveda znano, da ima naša „Edinost“ v tem kraju svojo prijateljico in sedaj celo dopisnico. Ko sem zadnjič dobil od lam pismo sem se nemalo začudil, ponosem pa sem bil, k osem bral: „...često mislim na lepo Slovenijo, a kadar pride „F.dinost“ — hitro in skrbno prečitam slehrno vrsto." Sicer pa je dovolj uvoda, naj pripoveduje naša dopisnica sama. (Op. uredn.) Olovo je precej živahen trg, 73 km oddaljen od Zavidovičev. Deli se v Gornje Olovo, kjer živijo samo muslimani in v Spodnje Olovo, kjer so pravoslavni in katoličani v večini. Med vsemi tremi verami se čutijo še precej ostre razlike. Vsaka veroizpoved ima svojo hišo božjo, katoliška stoji v Gornjem Olovem med samimi muslimanskimi hišami. V džamijo hodijo samo ob petkih in praznikih samo moški. Ženske smejo tje samo ob Protituberkulozni teden se vrši tudi letos v znamenju higijenske propagande in to je brez dvoma zelo koristno. Ljudje pogostokrat ne vedo, kako bi se obvarovali pred boleznimi različne vrste, zato opazijo škodo šele tedaj, ko je prepozno. Potrebni so kurzi, potrebne so šolske ure, v katerih učitelj govori o zatiranju jetike — toda, ali je s tem res že mnogo doseženega? Jetika je bolezen, proti kateri, kakor znano, nimamo posebnega, učinkovitega zdravila, temveč jo zdravimo po večini s splošnimi sredstvi, z izdatno hrano, mirom, svežim zrakom itd. Vkljub vsemu, vsega spoštovanja vrednemu delu protituberkulozne lige, se pa ljudje po vsej naši ožji in širši domovini daleko premalo zavedajo, da je vprav dobra hrana prvi pogoj za vsako uspešno pobijanje jetike in da primerne, zadostne hrane silno mnogo dece enostavno nima. Ali more učitelj z dobro vestjo svojim učencem priporočati, naj mnogo jedo, če natanko ve, da sedi med njimi učenec, ki si je pred kratkim pokvaril želodec, ker je jedel preveč krompirja (druge hrane namreč ni imel)? „Kako? Krompirja? Krompir je vendar dobra hrana!11, ..Marsikdo bi bil zadovoljen, če bi imel krompirja.*1 „Ko sem tik po vojni stradal, mi je bil krompir zelo dobrodošel''* — take in druge opazke sliši človek, če si upa govoriti o tem slučaju, ki nikakor ni izmišljen. In vendar je stvar enostavna. Krompir, ki ga ješ dobro pečenega z bifstekom. krompir, ki plava v masti, je brez dvoma sestava dobre hrane, tak krompir, ki je zmešan z drugimi, beljakovinskimi snovmi, lahko pokaže v želodcu vse svoje dobre lastnosti in dobro učinkuje na tek in prebavo. Cisto drugače pa je, če ješ krompir izključno zato, da bi se od njega nasitil. V tem slučaju si boš pač napolnil želodec, potrebne količine hrane pa le ne boš dobil, kajti človek potrebuje poleg škroba, ki je v krompirju, tudi še beljakovine, sno- nekaterih praznikih (n. pr. Mehud). Njihov največji praznik je bajram, ki ga slavijo dvakrat na leto. Narod je precej zaostal, še neprosvit-tjen in zelo siromašen. Tudi način življenja je drugačen kakor pri nas. Njihova kulturna stopnja je nižja kakor pri nas, kar velikodušno priznavajo (vsaj ti, s katerim? sem prišla jaz v dotiko). Zemljo pridelujejo zelo primitivno, a tudi živine ne negujejo bog ve kako. Vse je nekako zapuščeno — ne vem, ali je svet izgubi! voljo, ali je pa še ni dobil. Ajde in repe sploh ne poznajo, a tudi zelje bolj malo. Glavna hrana jim je »pura«, neke vrste koruzni žganci in grah-fižol. Jedi pripravljajo na olju ali maslu, ker jim vera prepoveduje uživanje masti. Alkohola sicer ne bi smeli piti (po veri), vendar ga pijejo. posebno mlajši — takrat podivjajo... Pismenih je tu zelo malo. (Od mojih 30 učenk jih je bilo samo pet pismenih, vendar sedaj pišejo že vse latinico in cirilico, ker sem vložila vse sile v to, da jih čim vec naučim, čeprav bi včasih raje posvetila svoj trud našim slovenskim dekletom — taka je pač usoda. Osnovna šola je majhna (dve učni sili, zato sprejme samo vi, ki je na pr. v mesu ali siru in normalno tudi masti, ki je v sirovem maslu itd. Neobhodno potrebni so mu pa tudi vitamini, še danes nekoliko skrivnostna hranila, brez katerih zboliš. Krompir je hrana, ki je same ni lahko prebaviti. Posledica je, da lahko ob njem zboliš tako, kakor če bi jedel na pr. sam sladkor, ki je kakor znano tudi izborno hranilo. Ta beseda ..izborno hranilo" v resnici v danem slučaju postane lahko pravi nesmisel. Saj na pr. tudi nihče ne dvomi, da ne bi bila kakšna srajca dobro in koristno oblačilo. Revež tisti, ki je nima! Toda: poskusi in pojdi po glavnem trgu s samo srajco, takoj se bodo okrog tebe nabrali otročaji in hitro se bo prikazal policaj! Nihče ne pričakuje, od človeka, da bi hodil okrog v sami srajci, vendar se ne zgražamo dovolj nad lem. da živijo v naši neposredni bližini ljudje, ki se hranijo po večini s samo polento (ki je sama po sebi tudi dobra), ki jedo opoldan samo juho z nadrobljenim kruhom, ali pa praženec, (kje so beljakovine?) nekateri pa večinoma celo samo kavo s kruhom. In takšen način prehrane traja mesece in mesece! Vsak higijenik, vsak zdravnik bo brez nadaljnjega rekel, da je hrana te vrste slaba in nezadostna. Otrok, ki se stal-no tako prehranjuje ne bo nikdar tako razvit, kakor bi pravzaprav bilo potrebno, 111 če st* bo okužil 7. jetiko, ko manj odporen. Vsa čast delovanju proliluberkulozne lige, toda za uspešen boj proti tuberkulozi bi bilo treba poskrbeti predvsem s primerno hrano, posebno za otroke — ki vendar predstavljajo narodovo bodočnost — za takšno hrano, ki bo zadostna po kalorijah, prebavljivosti in okusnosti. Žal je mogoče o tem za zdaj le sanjati. Mogoče bi pa bilo le dobro, če bi kdo tudi s te strani razkrival vso bedo, ki vkljub vsemu v tem oziru vlada v Mariboru in okolici. toliko učencev, kolikor more. Muslimanski učenci hodijo v »mehteb«, kjer se učijo samo turško in čitati (latinico). Ženske hodijo še vedno pokrite (kot v rjuho zavite, a ob praznikih denejo na obraz »zar« — podobno kot pajčolan). Obleke po evropskem kroju skoro ne nosijo, ampak hodijo v »dimiiah« — ki so dolge do pet, zelo široke in skrojene v obliki hlač. Na glavi nosijo »šamije« (rute), a lase imajo spletene v kite, spuščene po hrbtu. Žensk ne cenijo visoko, čuti se orientalska miselnost. Med seboj se seveda vsi tikajo brez ozira na starost in položaj. Pozdravljajo se večinoma po turško: »Mer —haba« in »Allah amanet«. Sploh uporabljajo precej turških besed (fildjen, šučur itd.) Ženijo se brez oklicev in brez vsakih formalnosti — fant s konji in svati pride in enostavno ukrade nevesto ter jo odvede na dom. Precej so razširjena »sjela« — zvečer Se zbero žene in dekleta (včasih tudi fantje), klepetajo; če so mladi, tudi plešejo kola in »ašikuju« (no v tem »vasovanju« so tudi stari zelo vešči). Ženiio se le med-seboj. Ce se kdo oženi s katoličanko, je to velik dogodek. -f. Kulturna obzorja Knjiga © kmečkih cenah Ivan Bratko, Gibanje cen in naše kmetijstvo. Mariborska tiskarna. Predelan ponatis iz lanskih »Obzorij«. Cena 6 din. Zadnja leta naša vas gospodarsko propada. Močno so padle cene vsega, kar kmet pridela, kar lahko 'potlej proda. Na drugi strani pa niso prav nič padle cene industrijskih izdelkov, ampak so se še nasprotno zvišale. Po padnjih povojnih gospodarskih krizah prizadeta slovenska vas je bila Bratku temelj razprave, v kateri je iz vidika celotnega svetovnega gospodarskega položaja pokazal, kako je prišlo do tako obupnega padca cen kmetskih pridelkov in do porasta cen industrijskih izdelkov. Med tem, ko je naše podeželsko prebivalstvo ostalo pri primitivnem obdelovanju zemlje itd., se je pred vsem poljedelstvo v svetu močno racionaliziralo. Po svetu obdelujejo ljudje zemljo z stroji, ki obenem orjejo, vlačijo in sejejo. Tam, kjer je treba pri nas za poljsko delo 200 ali 2000 ljudi, zadostujejo pri takih strojih samo 4 ljudje. Vkljub velikim stroškom, ki gredo za take stroje, je jasno, da se uporabi za tako racionalizirano delo manj delovnih sil in da so potlej pridelki iz takega načina obdelovanja močno pod ceno pridelkov našega kmeta. Naš kmet mora nehote prodajati svoje pridelke pod vrednostjo, če hoče z njimi konkurirati na svetovnem trgu. Istočasno je nastopila v svetu industrijska kriza, ki je zmanjšala kupno moč delavca in s tem posredno prizadela kmeta. V dobi, ko so se kupičile zaloge agrarnih pridelkov, ki so zmanjševale njih cene, pa so cene Industrijskih izdelkov padale počasneje, to pa zaradi industrijskih kartelov, ki so cene industrijskih izdelkov vzdrževale umetno in s pomočjo odviška vrednosti kmetskih pridelkov. Prav nič se pa niso znižale na podeželju razne davščine, ampak so ostale iste, v kolikor se še niso zvišale in povečale z novimi' '.davSJSmžHhl.' Vse' 't6/'Jcair se je dogajalo v svetu, je preobrazilo tudi slovensko vas. Naša vas se je začela zadolževati, kar je bila povsem nujna posledica že tega dejstva, da so dohodki izginili, dajatve pa so ostale. Kmet je dobil pri volu za kg žive teže 1923. leta 17 din, 1926. leta že samo 7 din, 1934. leta od 2 do 4.50 din in 1938. leta 3.75—5.75 din. Pri prašičih se je dobilo, za kg žive teže 1924. leta 25 din, lani samo 7.50—8 din. Res je, da so se zmanjšale tudi cene kmetskih potrebščin, samo, da so tu padle cene v veliko manjši meri. Ker je kmet v vedni stiski, je plen najrazličnejših prekupčevalcev in špekulantov. Ti v jeseni in že poleti po nizkih cenah pokupijo kmetske pridelke in jih pozneje prodajo po več 100% zvišanih cenah, že to dejstvo v razpravi močno pokaže na potrebo po močnem kmetskem pokretu, ki naj s pomočjo zadružništva kolikor toliko reši in ohrani cene kmetskih pridelkov. Seveda je pa taka borba le zasilna, kajti vedno se moramo zavedati, da je danes tudi kmetsko gospodarstvo včlenjeno v verigo kapitalistične proizvodnje in da bo hiralo toliko časa, dokler bo vanj vklenjeno. Zato more Bratko s svojo razpravo le pokazati na to problematiko, ki tare naše kmetsko prebivalstvo in pokazati na njeno delno ter začasno rešitev. Ali že sama ta delna rešitev, če bi jo izvedel kmetski pokret, bi pomenila močan psihološki' obrat našega kmeta in bi mu obenem prinesla potrebno zavest, ki je prvi pogoj vsake borbe za njegov težak in zamotan položaj. Razpravi, ki jo pojasnjujejo številne statistične tabele, je na koncu priložena še razlaga vsakodnevnih tujk, ki bo prišla prav kmetskemu bralcu, kateremu je knjiga v prvi vrsti namenjena. —rč. Deca na klopi v parku Za ženo dom Nestroyeva Utopljenca Za uprizoritev te komedije so bili odločilni pač zgolj razlogi, ki z umetnostjo nimajo nikakega posla. Sklep je bil prav enostaven, čemur so se smejali pred sto leti, se bodo smejali tudi danes. Treba je bilo stvar samo nekoliko osvežiti: Gorinšek je napisal nekaj sodobnih kuple-tov, Jiranek je zložil nekaj glasbenih in pevskih vložkov, Skrbinšek pa je vso zadelo zrežiral in zabrisal nekaj že preveč prašnih in zastarelih mest, ki bi jih danes že nekam težko prenesli. Sicer je tudi tako bilo še marsikaj, kar smo »požrli« nekoliko težko. Posebno celo prvo dejanje s svojo bidermajersko dolgočasno sentimentalnostjo je bila huda pilula za tistih nekaj prizorov, ki so sprožili res vesel smeh. Dvomiti bi se tudi dalo, če je glasba tej komediji dala toliko, kolikor je bito vloženega truda v komponiranje in naštudiranj e. Sicer pa, kdo bo kritiziral in presojal. Če bi teh lahkih in lahkotnih stvari ne bilo že nekam mnogo na našem odru, bi bile vse te konstatacije le dolgočasno zabavljanje filistrskega pusteža. Tako pa.. Izmed igralcev so izstopili Skrbinšek kot bogat, več ali manj mlad ljubimec, Kovičeva kot življenja željna vdova, Gorinšek kot prevarani a vendar še pretkani tepček, posebno pa P. Kovič kot star kmet. Igličeva je tudi tokrat žela simpatije publike. jad. KULTURNE VESTI O židovskem vprašanju je izdal knjigo Jerko Dorbič: »Zašto se progone Jevre-je?« V knjigi obravnava v več poglavjih življenje Judov v prvotni domovini, njih mesijansko misel, njih raztepenost po svetu in preganjanja ter nastajanje njih trgovske mentalitete, njih gibanja za povratek v Palestino in poskuse organiziranja judovske države na Krimu, ki bi bila včlanjena v Sovjetski zvezi ter več podobnih poskusov. — Knjiga ima 80 strani in stane 20 dinarjev, naroča se pa pri avtorju: Split, Sustjepanski put 38. —ski. Obvestilo Pedagoška centrala v Mariboru ima v nedeljo 4. jun. ob 10. uri svoj redni občni zbor v slavnostni dvorani drž. učit. z običajnim dnevnim redom in s predavanjem prof. Šiliha: „Načela pri sestavi učnih načrtov '. Žena in tujski promet v podeželju Tihi in čisti kmečki domovi so mnogim meščanom najijubše pribežališče v poletju Zelo bi se zmotili, ako bi mislili, da najde sleherni človek v dobi svojega dopusta užitek v šumnih in velikih kopališčih, ležečih ob morju ali jezeru. Takšna letovišča so v prvi vrsti za zdrave, močne ne mlade ljudi, ki hrepene po vsakovrstnem razvedrilu, šibkejši ljudje, in posebno oni, ki jim je celoletno službovanje v mestu razmajalo živce, si žele tišine in svežega zraka, torej res pravega oddiha. Ti ljudje ne žele niti dolgega potovanja, niti preveč obljudenih krajev. Velikih in razkošnih letovišč imamo pri nas mnogo, manj pa imamo mirnih kotičkov, ki bi bili pripravljeni sprejeti po miru hrepenečega meščana. Tukaj najdejo obširen delokrog naše kmečke gospodinje, ki ipogosto kraljujejo v velikih domovih, ki pa večkrat zevajo od praznote. Sebi •bodo pripravile lep postranski zaslužek, zelo bodo pa pripompgle k'povečanju našega tujskega prometa, kakor tudi k spoznavanju skritih lepot naše domovine. Večina kmečkih domov ima prav lepo lego. Ako je v hiši ljubka sobica, ki je nujno ne potrebuješ, uredi jo kot skromno letoviščarsko sobo. Sobo temeljito očisti, na okna daj preproste bele zavesice in par lončnic, na pohištvo par belih prtič- kov. na mizo pa vazo s cvetjem. Ne pozabi na umivalnik. Sobica je lahko prav priprosta, samo da je čista in suha. Meščan, ki prihaja letovat na kmete, ve, da ne bo našel tam razkošnega hotela, temveč preprosto kmečko hišo. Ako imaš torej na razpolago takšno sobo, mogoče celo dve ali tri, sporoči' to znancem v mestu, lahko pa daš tudi kratek oglas v časopis. Prvo leto boš se morala bolj potruditi, da dobiš goste, v naslednjih letih bodo prihajali že sami, ako bodo spoznali, da je tvoja hiša prijetna in gostoljubna. Zelo verjetno je, da bo tak gost hotel imeti tudi hrano v kmečki hiši, posebno, če ni v bližini dobre gostilne. To te naj samo razveseli. Meščani naravnost hrepene po dobri, zdravi kmečki hrani. Malo mesa, a mnogo zelenjave, masla, mleka, žgancev in domačega kruha. Plačajo'taki gostje navadno'jako dobro, kajti dobro se zavedajo, da bi jih stalo letovanje v velikem letovišču mnogo več. Glavni pogoj pa je, da si .sama, kakor vse, kar pride, iz tvojih rok, čisto. Svetujem vsem gospodinjam, katerim prilike to dopuščajo, da poizkusijo. Ne bo jim žal. + Zaradi višje ocenitve angleškega funta so tečaji nekaterih drugih deviz zadnje dni nekoliko poskočili. Koncem preteklega tedna so plačevali denarni zavodi v Ljubljani za funt 256.— (za valuto 255.12), za dolar 54.60 (54.49), za francoski frank 144.85 (144.36), za švicarski frank 12.31 (12.27) in za holandski goldinar 29.37 (29.27) dinarjev. Notirati je začela v privatnem kliringu tudi češka krona, in so jo ponujali po 1.47 dinarjev, zaenkrat pa je zanjo še malo zanimanja. Več ročnih del v naše domove Ce vstopimo v neko stanovanje, lahko takoj po prtih in prtičkih, zavesah in pregrinjalih presodimo, kakšne ženske so pri- hiši. Seveda, ponekod ne vidimo sploh ničesar, dasi hiša ni revna, in tam si še prav lahko ustvarimo svoje mnenje. Pridno žensko roko spoznamo ob prvem vstopu v hišo. V hiši, kjer prebivajo marljive ženske, ki znajo s pridom izkoristiti čas, ne bomo zagledali na mizah običajne modre ali rdeče gostilniške prte, temveč bel namiznik, izvezen z našimi lepimi narodnimi motivi. Tak prt bo vsak gost opazil, občudoval in pohvalil, dočim bo kupljenega prezrl, četudi je drag, čist in lepo zlikan. Pravtako je z zavesami. Kako malo se podajp, zlasti v kmečkih domovih, v trgovini kupljene zavese, ki so manj lepe, a včasih mnogo dražje, nego bi bile one, ki bi jih izvezle pridne ženske roke. Isto je s posteljnimi pregrinjali. Lepo pregrajena postelja bi morala biti ponos vsake gospodinje, še bolj žalostno je, če stopimo v^ današnje kuhinje. Tam, kjer so se nekoč šopirili lepo izvezeni zidni prtički, vidimo danes poslikane papirnate plakate, ki se dobe v tiskarnah za eden dinar. Teh pač ne bo nikdo občudoval in takšna gospodinja ne bo imela prilike uživati ob pohvalah svojih obiskovalcev. Proč z vso takšno ropotijo. Kupite si trpežnega platna, najbolje domačega, in porabite proste ure v to, da oživite svoj dom. Velikega vzgojnega in poučnega smisla bo pa to tudi za vaše hčerke, ki bodo dobile že v otroških smisel in veselje za ročna dela, pa tudi za leo dom. Pridna roka tiho veze; marljive ženske tudi kljub vsemu delu ustvarjajo prava čuda. Jagode - prvi pomladanski sad Nobeden poznejši sadež nas tako ne razveseli, kakor prva, lepa rdeča jagoda. Divje ali gozdne jagode dozore najprej in so tudi najokusnejše, ker lepše diše in imajo več soka nego vrtne. Letošnja pomlad je na jagodah prav posebno bogata. Nabira jih mlado in staro. Žalostno pa je, da večina ljudi z jagodami ne ve početi nič druga, kakor da jih zanese na trg ali pa jih surove poje. In vendar se dado shraniti za poznejši čas in so okusnejše, nego katerikoli drugi sad. Nadvse dober in okusen je jagodov sok. Isto količino jagod in sladkorja nasujemo pb plasteh v porcelanast lonec. Pokrite pa postavimo na hladno in čez 24 ur odcedimo sok ter ga v dobro zamašenih steklenicah kuhamo 30 minut pri 65—-75« C. Steklenice nato zapečatimo. Zelo okusna je jagodna mezga. Vzameš lahko jagode, ki so ostale od soka in jih še nekoliko osladiš. Če pa vzameš sveže, dodaj 1 kg jagod % kg sladkorja. Jagodno mezgo skuhaš nato kakor ostale mezge. Lahko pa uporabimo sveže jagode tudi za najrazličnejša peciva. KUHINJA Rihe v omaki. Očiščeno ščuko ali klina položi v kozo, potresi z drobtinami m polij s presnim maslom ter pozneje se s kislo smetano. Pari ribo odkrito^ m jo večkrat polij s smetano ali s par žlicami •močne juhe. Obrniti je ne smeš: ko je gotova, jo /. lopatko položi na podolgovat krožnik. Sirova juha. Mešaj, da naraste. 6 dkg presnega masla in 2 rumenjaka. Nato primešaj 6 dkg nastrganega sira, trd sneg dveh beljakov, malo soli in toliko pre; sejanih kruhovih drobtin ,da dobiš precej gosto testo, To testo tlači skozi luknjičav strcalnik v vrelo, juho, ki naj vre poteni še 7-8 minut. Ako imaš malo juhe, lahko zakuhaš tudi na slanem kropu; ko je sirova kaša kuhana, jo odcedi in nalij nanjo juhe ter tako serviraj. Klobase brez črev. Skuhaj nekoliko prašičjih pljuč, malo manj . jeter in peteršilj. Ko je kuhano, zreži drobno ali zmelji v stroju. Potem razbeli v kozici most, prideni zrezano ali nastrgano čebulo in pripravljeno sekanico ter praži kaki dve minuti. Nato pridaj opranega riža in duši pokrito: zalij pritem polagoma s kakršno koli juho. Žačini s soljo, poprom, majaronom in pari 20—25 minut. Jed je izdatna in poceni ter prav okusna. Daj jo na mizo s krompirjem ali s solato. Praktični nasveti Sode, ki imajo vonj po plcsnobi, je treba izžveplali. V ta namen izplakni sod, da bo znotraj povsod enako vlažen. Nato obesi na tanki žici v notranjost soda tanko nit žvepla, ki si jo prej zažgala. Ko je nti že pri koncu dogorevanja, pazi, da ogorek ne pade v sod; potegni ga na žici ven iz soda, ki ga začepi. Tako ga pusti par ur, potem ga odmaši in sod dobro' preplahu i z mrzlo vodo, in če mogoče naposled še z nialo žganja. Sod ne smd ostati v vlažnem prostoru. Kako dobiš velike šparglje? špargelj* ki ‘je zelo okusen in tehta'do 1 kg ■ zraste, če ga pokriješ s steklenico iz temnega stekla in ga tako prisiliš, da raste vanjo. Steklenico obteži zgoraj in jo podpri s paličicami. FILM Križ ob potoku Vsebina tega filma gotovo ne spada v tisto področje, kjer se rešujejo bog ve kaki težki psihološki ali socialni problemi. Preprosta romantična zgodba, ali še bolje, pravljica je to. V tej pravljici nastopajo kaj čudovite stvari, družina nad katero leži težka kletev, ki jo zlomi nepokvarjena, ponižna, trpeča in potrpežljiva žena. Dva brata, ki ljubita isto dekle, oziroma ženo, eden resen in. pameten, drugi lahkomiseln vetrnjak. Skoro je videti, da se bo vse skupaj slabo končalo, toda v zadnjem trenutku, ko je videti, da bo prišlo do katastrofe se vse tako lepo, poravna, da gre človek vesel iz kina. Danes, ko nas mučijo težki in skoro nerešljivi problemi, so nam take stvari že precej1 oddaljene, čeprav še dolgo vse skupaj ni tako osladno-kakor kak film nemške produkcije v takem okolju. Toda eno stvar ima ta film, radi katere si ga je vredno, pogledati, pa čeprav bi bil človek še tako izbirčen. To so slike. Prizor za prizorom se razgrinja češka zemlja v vsej švoji krasoti, da lahko samo strmimo. Odkod so li kinooperaterji nabrali toliko resnično lepih motivov, da se človeku kar pogreje srce? Tudi na igri je videti, da je položil režiser tudi v ta motiv vso pozornost, ki bi bila morda vredna pomembnejšega dela. Glavno vlogo igra Jirina Stepaničkova z vso pridržano in nevsiljeno toplino, ki jo poznamo že z drugih podobnih filmov; jad. Popili ..Edinosti" Okoli Svetine Skrb nas vseh mora hiti, da obmejno prebivalstvo pridobimo, nihče pa ga ne sme odbijali! Po našem zedinjenju, posebno za razmejitve v naših krajih smo rodoljubi lepo složno nastopili in zato tudi skupno rešili, kar se je pač rešiti dalo. Tudi neki ljudje, ki so jim bile Čisto osebne koristi glavna stvar, so nekako sodelovali in govoričili, češ le proč, le proč b- razloga, ker da bomo naše pridelke težko vozih tja ger, lahko pa tja dol in podobno.^ Za pisca teh vrstic navedeno mnenje še danes ne velja, vendar je storil svojo slovensko in moško dolžnost ter je listo, kar je zahteval za obče dobro tudi dosegel. Poleg priznanj in odlikovanj za narodno in gospodarsko delo pa je prejel tudi brezimno grozilno pismo, ki ga je izročd predsedniku razmejitvene komisijo generalu Plivcliču. Le-ta je — ves ogorčen — ob navzočnosti adjutanta Ba- nekoviča, dr. Leona Pitamica in že rajnega dr. Kovačiča rekel med drugimi: ,,Zal, vidim, da vam grozi naš človek „propa-lica“, a poskrbeti hočem, da vam niti lasu ne bo mogel slcriviti.“ Itd. Mislil sem, da obljuba generala Pliveli-ča, ki je obenem izraz zaupanja, še drži, zato sem v obrambo občih koristi našega kraja vložil s svojimi enako prizadetimi tovariši pri okrajnem načelstvu „Pritožbo proti uvrstitvi občinske ceste II. reda v I. red“ od 10. marca t. 1. Iz tega ugovora naj navedem kar mogoče na kratko glavne ugotovitve, odnosno razloge na osnovi § 135. in § 76/2 zakona o občinah in§ 69. zakona o samoupravnih cestah: Občina Svečina je v odborovi seji 5. marca t. I. sklenila, da se uvrsti občinska cesta II. reda, ki vodi od banovinske ceste Kungota—Plač do Krenovega posestva, v občinsko cesto I. reda. Razlogi za ugovor zoper ta sklep so: Občinski odbor je bil tako preuvrstitev omenjene ceste ponovno odklonil, iz stvarnih razlogov, in sicer v seji od 26. febr. h I., v seji od 5. marca t. 1. — po ostri debati — pa zopet sprejel. Ta sklep ni bil P° § 135. zakona o občinah objavljen^ odnosno razglašen. Po § 5. zakona o _ samoupravnih cestah so ceste I. reda tiste, ki so važne za vso občino. Omenjena cesta — samo kakih 1500 m — pa ni važna zta vso občino, ker bi vodila samo od banovinske ceste po Hutterjevem posestvu do Krenovega posestva. Od nje bi imela korist le ta dva posestnika, graditi in vzdrževati pa bi jo morali izključno iz ob'® činskih in drugih javnih sredstev, kar bi bilo tem hujše, ker niti za prave občinske ceste I. reda zdaleka ne zadostujejo predvidena sredstva, kakor zahtevajo splošni gospodarski, narodni in posebno še strategični razlogi. Velika večina občanov j'1 pi-oti Hutter—Krenovi „slepi cesti". Itd. Kr. banska uprava je pritožbo zoper uvrstitev te ceste v cesto I. reda zavrnila z odlokom št. V. 4162/4 od 12. maja t. 1. brez vsake utemeljitve, odnosno brez navedbe razlogov za zavrnitev pritožbe. Prejemši odklonilno rešitev, sem se šele zavedel svoje zmote. Ivan Dreisiebner. Kapla Deževno neurje preteklega tedna je tudi v našem kraju napravilo ogromno škode. Vozne ceste iz Brezna po Pupaherjevem jarku, po St. Ožbaldskem in po Creme-hičkem jarku so popolnoma razdejane ter Za vsak vozni promet nesposobne. Za Binkošti so morali ljudje potrebni živež znositi na Kaplo. Tukajšnje občinsko gospodarstvo ni sposobno brez Izdatne pomoči vsaj za silo popravili ceste. Naša meja kliče — na pomoč. Mnogo smo doprinesli v 20 letih k naši državni skupnosti. V sili, bedi in nesreči pa prosimo pomoči. — Ozrite se na nas pravočasno, da ne bo prepozno. Grahe pri Središču ob O. Kakor vsako leto tako nam je tudi letos meseca maja, napravila reka Drava ogromno škodo. Poplavila nam je njive in travnike, tako da gre škoda v tisoče. Nanosila je na travnike in koruzna polja toliko peska, da je seno popolnoma zanič, koruza pa ne vemo ako. si bo opomogla. Poleg tega pa stalno razkopava njive in travnike, tako da vsako leto v območju kraja Grab, gotovo razkoplje do 20 ha plodne zemlje. Ohlubljena je bila pomoč od oblasti pol milijona din. za obrambo brega, pa ne vemo zakaj se z delom ni pričelo. Po zimi ko je bilo stanje vode sploh nizko, bi se lahko ta škoda vsaj deloma odvrnila. Brezposelnih imamo tudi v lem kraju dovolj, ki bi radi pri regulaciji zaslužili. Sicer bi pa bila boljša splošna regu-eija, kakor pa samo delna obramba brega, ker bi se s tem dravska struga uravnala:, da ne bi tekla tako vije kakor do- zdaj. Ako bi se vsako leto podaljšala regulacija reke Drave od kraja Pušenci_ pri Ormožu tam kjer je že uravnana vsaj za 1 km bi bilo to nujno delo v par letih pri Središču. S tem ‘bi se preprečila škoda, ki se vsako leto tem obdravskim krajem godi. Prosimo oblasti in g. poslance, da tudi ta del reke Drave pride enkrat na vrsto ker drugod se povsod nekaj dela. I. K. Zgornia Polskava Prosvetno društvo je uprizorilo 27., 28 in 29. maja vsakikrat ob 8. uri zvečer na prostem igro „Slehernik". Kljub temu, da jih je vreme zelo motilo, se je ob vsaki prireditvi videlo, da je ljudstvo ime- lo za igro mnogo zanimanja. Potek igre ni bil posebno posrečen. Pragersko ,,čcljar“ na pragerskem sokolskem odru Fantovski odsek Spodnja Polskava—Pragersko, je na binkoštni ponedeljek uprizoril v dvorani Sokola Pragersko ^ veseloigro „Cevljar". Kljub temu, da je že proti koncu meseca, se je dvorana še dokaj napolnila. To pot, bi morali gledati na posamezne igralce, kateri so le delno svoje vloge izpeljali. Videti je bilo, da se igralci na tem odru niso znašli. Priznati je pa treba hvalo Kovačiču Stanislavu, kateri je pa svojo vlogo res dobro izpeljal. Agilno delo Sokola Pragersko. Sokolsko društvo Pragersko je zadnjc_ čase začelo zopet napredovati. Kupilo si je svoje telovadišče v vrednosti 32.000 din. Svojega doma žal nima, upa pa, da bo v najkrajšem času stal na letnem telovadišču, ka lero je sedaj res zapuščeno sokolski domc, kateri je pa za Pragersko društvo prepo-rteben. Brat starosta Roman Božič je vse članstvo pozival k delu in mu dal ge.slo, da si bo društvo edino z agilnim delom Pomagalo iz težkega stališča in v kratkem tt&šlo Sc večje uspehe, kot jih je imelo do sedaj. ie Občinski sejem. Pretekli četrtek je bil v Radečah običajni občinski sejem. Kramarji so pripeljali svoje blago iz raznih krajev ter ga razložili po stojnicah _sredi jrga. Prignane je bilo tudi pcecej zivmc. Zaradi lepega vremena pa ni bilo kupcev, kajti ic-ti so ostali pri svojem poljskem delu. Kupčije so zategadelj potekale ooij slabo. Najboljša goveja živina sc je pio-d"h!a do 5 25 din, slabše vrste pa po l ot din. Sava upada. Pretekli teden je Sava n.a- rastla za 3.75 m nad normalno. Savinja pa celo za 4 m. Ker je deževje ponehaloi, polagoma upadata Sava in Savinja. Zato pa je oživelo delo naših splavarjev, ki v veliki množini splavljajo les v južne kFcljc. Birma v Lobi. Preteklo sredo je bila birma v Loki pri Zidanem mostu. Birmo-val je mariborski škol g. dr. Tomažič. Obeta se nam dobra letina: Zaradi mile zgodnje pomladi in dovoljne moče se nam obeta prav dobra letina. Potrebno je samo še toplo sončno vreme. Če nam usoda prizanese pred točo, bomo imeli zlasti prav veliko sadja. Ponekod so že dozorele orve zgodnje češnje. Prav tako kažejo ablane in hruške, enako tudi marelice in d res k ve ter vinska trta. Tudi poljski pridelki kažejo prav lepo. Akademija naših podmladkarjev JS. Podmladek Jadranske straže na drž. ljudski šoli v Radečah priredi v dvorani hotela 0,Jadran" na Telovo, 8. junija t. 1. ob 16. uri pevski koncert, pri katerem bo nad 50 podmladkarjev zapelo več jugo-sovanskih narodnih pesmi. Na sporedu , e tudi odlomek iz „Snegulčice“ v 2. dejanjih in igrica „Zapeljivec“ v 1 dejanju ter nekaj deklamacij. Ker je čisti dobiček namenjen izletu na morje, se predplačila hvaležno sprejemajo. Podmladkarji odidejo pod vodstvom svojega učiteljstva na morje v soboto, dne 11. junija zvečer. Ogledali si bodo S uš a le, Krk, Kraljevico in Baker. Vrnejo se v sredo 14. junija. Na Posaviu Če krene človek iz Ljubljane proti bljiž-njim vasem v ljubljanski okolici, ki ležijo ob bistri in precej deroči Savi, dobi na prvi pogled vtis, da gre v vasi, kjer vsaj kolikor toliko domuje blagostanje. Čisto iz upravičenih razlogov bi se dalo to sklepati tudi spričo dejstev, da so te vasi prve in najboljše dobaviteljice mleka in drugih potrebščin mestu. Za silo se dado tu res vnovčiti vsi kmetski pridelki, katere se lahko vsak dan postavi na ljubljanski trg, čeprav po zelo nizki ceni. Toda „,za silo" že gre nekaterim imovitejšim kmetom. Veliko pa je v teh vaseh tudi družin, katerih ne more preživeti njihova zemlja, ker je imajo premalo. Zato si morajo člani teh družin iskati zaslužka za vsakdanji kruh, v raznih drugih poklicih. Nekateri se izučijo v obrti, drugi dobijo nastanitev v tovarni, tretji na železnici, mnogo pa ji hje zaposlenih pri raznih težaških delih kot n. pr. pri zidarjih itd. Ti se še tudi „za silo" prebijejo skozi življenje. Ti kar smo jih do sedaj navedli spadajo še med tiste vaške prebivalec, ki jedo vsak dan kruh, čeprav ne belega temveč črnega, in se ga morajo nekoliko pritrga-vati od ust. Toda mnogo pa je na Posavju družin, katerih člani ne morejo zaslužiti niti za sol, zemlje pa nimajo niti toliko, da bi se mogel od njenih sadov preživeti skozi celo leto en sam človek. To so družine s 4, 5 in 6 člani družine in še več, kojih roditelji so brez dnevnega zaslužka. Beda in pomanjkanje vladata v teh hišah. Ponavadi pa se jim pridružijo še slabe stanovanjske razmere, v katerih je pravo leglo vsakovrstnih nalezljivih in drugih bolezni, za katere je slabo hranjen človek lahko dostopen. Zlasti pa otroci, ki so po navadi še nezadostno oblečeni so vedno izpostavljeni, naši najhujši bolezni in morilki, — jetiki. Poznam družino s 4. otroki, katerih oče je nesposoben za delo, ki je že dva mesca brez kruha. Otroci so vsi šoloobvezni, mati pa se mora sama prebijati skozi življenje za vsakdanji kruh. Na čisto majhnem posestvu redijo 1 kravo, da jim daje vsaj mleko, vse druge potrebščine za življenje pa jim primanjkujejo. Po vrhu pa imajo še slabo stanovanje, tako da leži vseh 6 članov družine 'v eni sobi, ki bi komaj zado-dostovala za 2 člaveka. Zopet poznam drugo družino, 4 člansko, ki stanuje v zapuščenem svinjskem hlevu in katere oče je brezposeln. Takih družin najdemo na tem lepem, a bednem Posavju vse polno. V vseh vladajo beda, pomanjkanje' obleke in slabe stanovanjske razmere. S skrbjo in žalostjo gledajo matere na svoje otroke, ko lačni iztegujejo svoje drobne ročice, ter prosijo: mama daj kruha! Kruha in nič drugega ne terjajo ti lačni želodčki. Nihče ne sliši njih prosečega vzklika razen njihovih mater, ki jim je vsaka prošnja vsled pomanjkanja, nož za srce. Tudi nihče se ne zmeni zanje. Kje so sedaj tisti, ki so jim pred lansko letnim decembrom z vabljivimi gesli obljubljali podpore in kruh. Usoda in čast našega naroda zahLcvata, da se tem številnim družinam omogoči vsaj skromno človeško življenje. Koliko jc v teh družinah mladine, naše narodne bodočnosti, zakatero se je treba pobrigati, da ne bo padla naša statistika v narodnem prirastku. Naj se čiuilelji, ki so merodajni za naše narodno blagostanje, zganejo takoj, da ne bo pričela ugašali življenjska sila našega naroda, ki ravno v teh težkih časih potrebuje, zdravih in krepkih ljudi, ter zdravega potomstva, da si osiguramo svojo bodočnost. Dičvanov. Novi pogledi na v Ameriki Dr. VITO KRAIGHER Izseljenci v Ameriki so z naše strani deležni mogoče največ pažnje in pozornosti izmed vseh, ki jih imamo raztresene širom po svetu, čeprav tudi z »Amerikanri« nimamo idealno organiziranih stikov i n povezanosti. Zanimajo nas v glavnem njihov socialni položaj in gospodarske razmere, njihovo kulturno udejstvovanje in izživljanje, ki ga cenimo po številu časopisov in knjig ter po potrošnji slovenske knjige iz stare domovine. Veselimo se njihovih obiskov, ko pridejo pogledat idilično rojstno deželo in poglobit svoje že zameglene in zabrisane vtise o nji. In končno vodimo tudi statistike o njih, kot Slovencih. Globlje pa pri proučevanju njihovih razmer, zlasti pa učinkov njihove naselitve v Novem svetu in izkoreninjenja iz stare domovine, nismo raziskovali. Ti učinki so manj opazni na zunaj, zlasti iz daljave, globoki so pa zlasti na psihološko in čustveno strukturo izseljencev ter naivečje važnosti za raziskovanje, če je prištevanje teh ljudi med člane našega naroda še utemljeno. še bolj kot za prave izseljence, velja to za njihove otroke, v Ameriki rojene Slovence, ki so danes že zelo amerikanizirani. Pa tudi ti že doraščajo, sklepajo zakone in porajajo že tretjo slovensko generacijo v Ameriki. Kaj vemo mi o zavesti, miselnosti in občutju teh naših ljudi, teh sonarodnjakov, bratov in sester po krvi in poreklu? Koliko smo storili, da bi ostali Slovenci po svoji zavesti, miselnosti in občutju? Koliko smo stali ob strani njihovim starišein pri njihovem trudu, da to dosežejo in ohranijo slovenstvo svojih potomcev? Pojaviti se je moral med nami Louis Adamič, amerikanizirani Slovenec, ki piše v angleščini ter je danes eden najbolj citanih pisateljev v Ameriki, da nam je odgrnil globine sprememb, ki jih je doživljal in jih že doživlja naš živelj v Ameriki ne samo v svoji socialni in gospodarski strukturi, marveč tudi v psihološki, čustveni in narodnostni. Leta 1932., ko je prišel med nas, nas je presenetil s svojo osebno pojavo popolnoma amerikaniziranega Slovenca, ki je še slovenski jezik deloma pozabil. Takrat se je marsikdo med nami zamislil nad relativnostjo pojmov v zvezi z narodom in narodno pripadnostjo in misli, ki jih je Oton Župančič objavil o Adamiču v Ljubljanskem Zvonu«, so takrat v tedanjem ostrem narodnostnem boju pod režimom 6. januarja, vzbudile ostre polemike ne samo v literaturi, ampak tudi v politiki. Vendar nas tu sedaj ta dogodek sam ne zanima, omenjam ga samo za to, da opozorim, kako že Adamičeva oseba sama meče povsem novo luč na razmere in usodo naših izseljencev v Ameriki. še bolj jasno pa nam slikajo razmere med njimi in zlasti razvoj in smer njihove duhovnosti Adamičeva dela o Ameriki in ameriških problemih. Med slednjimi je po Adamiču daleko najvažnejše ravno vprašanje izseljencev — gledano s stališča Amerike, priseljencev — ki ga v svoji najnovejši knjigi »Moja Amerika« tudi obširno obravnava. To stori on kot Amerikanec, amerikansko misleči in za Ameriko kot svojo domovino delujoči človek. Mi pa beremo njegove stvari kot Slovenci in jih kot taki tudi dojemamo. Marsikatera njegova ugotovitev je obsodba našega prepovršnega zanimanja za usodo Slovencev v Ameriki, prikaz naše nesposobnosti, voditi pravilno izseljeniško politiko, dasi Adamič niti črhne ne o tem in sploh tudi ne misli na to stran vprašanja. Je pa njegovo delo tudi obsodba dosedanje uradne in neuradne Amerike, starih Amerikancev, ki so v priseljencih videli le maso za izkoriščanje, nudili jim pa razen dolarjev niso ničesar. Ob času depresije so še to odvzeli najprej njim, jih prve odpuščali od dela. V času zadnje velike krize začetkom tega desetletja pa so se pojavila proti njim celo podobna gibanja in stremljenja, kakor jih poznamo v Evropi v nekaterih državah proti Judom. Louis Adamič nam jasno analizira učinke občutkov manjvrednosti, ki prevladujejo pri ameriških priseljencih vseh narodov, na njihovo duševnost in odnos do Amerike in stare domovine. Ti občutki so posledica same preselitve iz tehnično zaostalih agrarnih kmečkih dežel v ameriške industrjske centre in tehnični napredek, kakor tudi nizkega socialnega položaja, ki so ga prve generacije priseljencev bile deležno v Novem svetu, kjer so bili sprva po večini in stalno delavci najnižje plačanih kategorij. Stari, pravi Amerikanci so jih zato gledali po strani kot prišleke in kot socialno nižje stoječe sloje. Posledica je bila občutek manjvrednosti pri večini izseljencev ter zaprtost vase ter svoj narodnostni krog. To pa ni ostalo omejeno le na generacijo pravih izseljencev samih, ampak se je raztegnilo tudi na njihove že v Ameriki rojene otroke. Ti so bili v ameriških šolah v posmeh svojim tovarišem, pravim Amerikancem radi svojih za nje nemogočih imen, pogosto se jim iz tega razloga posmehujejo tudi sami učitelji. Razen tega pa tudi otroci pravih Amerikancev kakor njihovi stariši gledajo na nje kot prišleke zviška. Tako ni bila ta druga generacija prav nič na boljšem kakor njihovi stariši, prej na slabšem. Stariši so imeli vsaj predstavo o svoji stari domovini, kulturno in historično dediščino, ki so jo prinesli od tam in v njej so našli oporo — koliko bi v tem pravcu mi Slovenci stare domovine lahko našim ljudem v Ameriki pomagali in jih za stalno in skozi generacije privezali na sebe — dočim druga generacija stare domovine ne pozna več, nova jih pa od zgodnje mladosti odbija, zasmehuje in celo prezira. Posledica je, da stoji danes okrog 30 milijonov pripadnikov te druge generacije izseljencev daleč proč od nacionalnega življenja Amerike, enako kakor od življenja narodov in narodnostnih skupin, iz katere izhajajo. Te so mnogi zatajili, angliziraH svoja imena, misleč, da se bodo tako lažje zrinili naprej in prodrli v ameriško družbo in delili vse prednosti položaja starih Amerikancev. Drugi so se vrgli y pretirani amerikan-ski patriotizem in postali do neke mere opora tamkajšnjim fašističnim gibanjem, upajoč, da bodo na ta način prišli do priznanja s strani pravih Amerikancev. Poskus je v obeh smereh seveda propadel, že samo radi svoje površne in Izumetničene narave. Iz teh ljudi, ki pa dosegajo* le 5% priseljencev, vsi ostali pa stoje ob strani, so postali le mlahavi, nestanovitni značaji, brez korenine in hrbtenice. Postaja pa problem za Ameriko samo, problem abstinence tolikega števila njenih prebivalcev od njenega življenja, kar pri takem razvoju tako velikega dela svojega prebivalstva sama trpi največjo škodo. Saj se iz te druge generacije danes poraja že tretja in v nekaj desetletjih bo polovica prebivalstva Združenih držav priseljeniškega po-koljenia — naraščaj priseljencev se namreč letno pomnoži za 1 milijon. S te strani zadaje problem priseljencev skrbi Adamiču. Za nas pa iz te njegove analize izhaja, da smo pri delu za svoje ljudi v Ameriki storili mnogo premalo, čeprav je bil za to teren med njimi vedno zelo pripraven. Ali se da zamujeno še popraviti? Na to bomo našli odgovor, če bomo sledili nadaljnji Adamičevi analizi o rešitvi priseljeniškega vprašanja v Ameriki, ki jo bomo podali prihodnjič. O Cerkniškem sezeru Cerkniško presihajoče jezero, v izmer. 2345 ha so clelno napolnili dotoki raznih strug ob zadnjem deževju. Malo je znana la velika ravan, ki je v mesecih julij, „ avansi polna koscev in grabljic, vendar je vložena tožba proti zamisli osušitve, z obstojajo zadnje čase sem debate, da bo-1 neko baje .visoko vsoto odškodnine, c£ do to presihajoče jezero popolnoma osušili. Prav bi bilo osušiti to nemalo ravan; in zemljo preustvarili iz rasti kisle v sadko krmo. ki bi uspevalo napredku tukajšnjih vasi. V Cerknici obstoja „Vodna zadruga" za osušitev jezera, katere člani so vsi lastniki parcel, ki tudi plačujejo letno določene prispevke. Precej se je ‘že reguliralo strug m požiralnikov,' da zdaj voda hitreje odteče. Cuje se, o več milijonskem fondu za osušitev od države in banovine. Ta denar bi potem odplačevali interesenti po približno din 300 letno. Načrti zalo, so baje že izdelani, zdaj jih samo še izpopolnjujejo. Trn v peti, je ta zamisel zakupniku ribolova, ko ne vidi v Bodočnosti več toliko dobičkanosnega ribolova. Sliši se, da lO »■! AMrt I n r\M/\l l rm .1 J C1 1 7 ne bo več jezera. Ne vemo, kdo je napisal; ali čitalo se je v „Jutru", da bi bilo zamašiti vse požiralnike in ustvariti tukajšnjo okolico za tujsko-promelni kraj, Gotovo bi to bilo za ene prav, kaj pa za 100 odst. tukajšnje živeče kmetsko Ijurt-Ivo, ki bi potem imelo v hlevu le eno ali dve živinčeti? 4f. Jugoslovenski izseljenci bodo lahko odslej pošiljali domov svoje prihranke po ugodnejšem tečaju. V kratkem izide določba, da bodo prejemniki od izseljeniških deviz lahko prodali 25% za interne dinarje, t. j. inozemske dinarske zneske pod zaporo, ostalih 75% pa Narodni banki po svobodnem tečaju 259 dinarjev za angleški funt in 55 dinarjev za ameriški dolar. MARIBORSKA TISKARNA d. d. VOOilMO TISKARSKO PODJETJE SEVERME SLOVENIJE POS T REZ E M O HITRO. DOBRO IN PO NIZKIH CENAH TELEFON 25-67. 25-68« 25-69 * ' :51 Polopljašbi zron s katerim so rešili 33 mornarjev podmornice „Squalus“ Mornarji s podmornice „SquaIus“, ki so jih rešili gotove smrti. Ko bo vladal človek oblakom, megli, soncu... Če bi znanstveni poskusi uspeli in bi patent za vreme kupila zasebna društva Zamislimo si, da je v neki deželi neki učenjak iznašel način, kako narediti lepo vreme, dež, točo, sneg itd. in da je dal ta svoj izum patentirati. —• Patent pa je kupila »Splošna družba za vreme«. Splošna držba je zgradila po vsej državi postaje za uravnavanje vremena. V bližini vsake postaje je aerodrom. Stotine avi-jonov je pripravljenih, da vsak trenutek zlete in napadejo oblake. Skoro vsi meteorologi v deželi so v službi Splošne družbe. Glavni urad sprejema naročila za dež, sneg, meglo, sončno vreme... — Naročeno vneme se »dostavi« tistemu, ki več plača, železniške in ladijske družbe žele lepo vreme, isto tovarnarji avtomobilov, koles, fotografičnih aparatov, kopalnih oblek, letne obutve, lastniki kopališč, potniških pisarn, hotelov... Za dež, sneg in meglo so kmetje, z njimi so dež-nikarji, izdelovalci smučk, trgovci s kurivom, zdravniki, lekarnarji, pogrebna podjetja... Listi objavljajo članke: »Dež je potreben«, »dež je škodljiv«, »Megla je potrebna«, »Ne potrebujemo megle«. — Razprave v parlamentu. Danes ima večina poslancev lepo vreme, jutri grdo. Ministrstva padajo. Korupcija uspeva, kakor že nikoli. Sodniki in advokati ne vedo kam 2 delom. Razpravljajo o vprašanjih: »Čigav je oblak nad zemljiščem?« »Ali sme Splošna družba razgnati ta oblak brez; dovoljenja lastnika zemljišča?« — »Ali je treba plačati tudi dež, ki pada jeseni?« Cene dežju, megli, lepemu vremenu rastejo. Meso se je podražilo, ker se je podražilo seno, cena sena je poskočila, ker je dež dražji... Cene rastejo krompirju, dežnikom, gledališkim vstopnicam. Na zemlji ie popoln nered. Zdaj je suša, zdaj poplava, ladje se potapljajo, tisoče ljudi kašlja,.. Ljudstvo se upira in kriči pred parlamentom: »Dol Splošna družba! Hočemo brezplačno vreme! Hočemo načrtno vreme!« Postaje za uravnavanje vremena čuvajo orožniki in vojaki... Nekega dne se ustanovi nova družba: »Nevihta in vihar d. d.«, »Oblak na kredit«, »Z. z o. z. štirje elementi«, »Nebeški sindikat«. In-ženerjf Splošne družbe sb prodali tajnosti! Boj med društvi. Toda tudi v drugih državah se ustanavljajo že take družbe. Ne bore se le trusti med' seboj, temveč čele države! Prodajalci dnevnikov kriče po cestah: »-Italijanski trusti so ukradli lepo vreme francoskim!« »Nemci so ustavili meglo, ki je prihajala Iz Azorov v Evropo!«... Sto povodov za vojno! Pa ne le to. Gospodarji vremena so uničili Hffllgii--'! ravnotežje naravnih sil. Nekje je dež zalil sedem vasi, drugod je suša izsušila ogromna polja ... Letni časi so pomešani. Nič ni mogoče vedeti vnaprej. Ljudje, tisti, ki morejo in imajo denarja, nosijo s seboj kopalno obleko, krznen plašč, smučke in drugo. Gospodarji vremena so postali njegovi sužnji. Družbe so vodili sebični interesi in vsak poklic je imel drugo željo. Ljudje premišljujejo: Kako naj uredimo svet, da si naši interesi ne bodo več nasprotni, temveč se bodo dopolnjevali? Da bomo res gospodarji sonca, dežja in megle? Gospodinja kaj moraš vedeti Ali naj sc svetilka natoči do vrha s petrolejem? Nikdar ne, koliko nesreč se Je že zgodilo samo raditega, ker so goi spodinje same, ki se jim ne zdi škoda petroleja, nalivale svetilke do vrha. Kdor hoče imeti debelo zeleno, naj ji pridno rahlja zemljo in naj jo zaliva z gnojnico. Gornje korenine se lahko odstranijo. Zabe račja hrana. Mlade race so na meso posebno požrešne. Ko vlovimo žabe jih razkosajmo in dajmo racam. Tudi kokoši ga rade jedo, toda tem ga ne smemo dajati preveč ,ker ne bi bila potem jajca tako okusna. Race žro jako rade razkosano žabje meso. Kako preženeš kuram uši? Vzemi surovo nezgoščeno karbolno kislino, zmešaj jo z vodo in sicer zmešaj en del karbolne kisline s 100 enakimi deli vode prav dobro in namaži s čopičem za be-lenjc s to tekočino strop, stene in tlak in tudi vse droge, kamor hodijo kure čepet. Pa tudi gnezda poškropiti s to tekočino. Stearinova sveča gori zelo počasi, če li as uješ krog stenja, do tam, kjer postaja črn, plast v fin prah zmlele soli. Hiša s pekarno na prometnem mestu, dobro uvedena, sigurna eksistenca, takoj na prodaj. (Cena 55.000 din.) Karl Vaupotič, čerensovci 100, Prekmurje Kupujte ori tvrdkah ki oflašyiefo v MARIBOR KOPAUSKA ULICA 6 TISKARNA litografija O FFSETTISK KAMNOTISK BAKROTISK ANILINSKI TISK KNJIGOVEZNICA KARTO NA Z A PLAKATIRANJA Kopalna sezona je tu fhauiot, (falski ie? 1 Dražestni modeli tVS9 Kopalni kostumi Kopalne čepice Kopalni pasovi Kopalni plašči Kopalne torbice Kopalni čevlji Garniture za plažo Robci in shorts Continenta Samoprodaj a IVAN LEGAT, 4768 izdelek Wanderer-Werke 5 let jamstvo-! Maribor, Vetrinjska ulica 50 podružnica: Ljubljana, Prešernova ul. 44 KEMINDUSTRIJA D. Z O. Z. BARVE LAKI KEMIKALIJE MARIBOR Aleksandrova 44 Nova prodajal niča Vetrinjska utica 18 Da omogočim vsemu cen j. potujočemu občinstvu, kakor domačinom, tako izletnikom, letoviščarjem, turistom in dopustnikom ugodnosti uporabe avtobusa pri posetu našega vedno lepega Pohorja, kakor istega metropole „letoviščarskega in pianinsko-zdraviliškega kraja Sv. Lovrenc na Pohorju", od koder je najlepši in najkrajši dostop na razne pohorske vršace in postojanke, sem se odločil, znižali voznino na avtobusni progi Sv, Lovrenc na Pohorju železu, postaja —Sv. Lovrenc na Pohorju trg, m sioer: od din 10.— v eno smer na din ti.— in od din 15.— v obe smeri (povratno) na »Mn 18.- V-sem cenj. posetnikom našega lepega trga Sv. Lovrenc in zelenega Pohorja, kakor tudi vsem cenj. domačinom se vljudno priporočam s prošnjo, da se gornje ugodnosti v oblini meri poslužujejo. Z odi. spoštovanjem Avtobusni promet OTMAR FORNEZZI Sv. Lovrmmt na PoHorfti Ifnr in',mi i' i.L.-jT-jii r .....................- i . in ...... ■ i ===== ^ n m.' •■J.i.HJ..!....................._........................................ — — Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., preds-t. ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru