Stališča in odmevi 
Erozija verodostojnosti - strokovne kritike? 
Pod naslovom "Erozija verodostojnosti" v ntbriki 
Stališča in odmevi Gozdarskega vestnika (GozdV 1 O, 
1998) mag. Milan Šinko, tako ·kot pravi sam, z vidika 
''verodostojnosti" analizira stališča treh avtorjev, prav-
zaprav replik na njegova stališča, ki so bile objavljene 
v preteklih številkah Gozdarskega vestnika. V središču 
te njegove "analize'' se tako znajdem tudi sam. Mag. 
Šinko v mojem primem izhaja iz podmene, da je v 
predhodnem prispevku "utemeljil vrsto metodoloških 
pomanjkljivosti in napačno rabo pojmov" (GozdV 3, 
1998) v mojem članku "Uspešnost novega sistema 
sonaravnega gospoda1jenja z gozdovi v Sloven..iji" 
(GozdV 2, 1998). Pri tem mojega odgovora (GozdV 
4, l998), ki je njegovo podmeno ovrgel, sploh ne upo-
števa. Naj zato omenim le, da danes vse tovrstne pre-
soje "uspešnosti gospodaljenja" (strokovno-znanstvene 
ali strokovno-politične) temeljijo na t. i. kriterijih in 
indikatorjih . ln tako sem tudi sam uporabil takšno 
metodologijo za oceno uspešnosti, in sicer na podlagi 
osebnih izkušenj in sodelovanja pri oblikovanju vse-
evropskih kriterijev in indikatorjev trajnostnega gospo-
daljen ja z gozdovi. preden smo le-te sploh uspeli izo-
blikovati v Sloveniji. Uporabil sem šest glavnih krite-
rijev (stanje gozdov, gospodarjenje, odziv lastnikov 
gozdov, uresničevanje programa razvoja gozdov, de-
lovanje javne gozdarske službe in uresničevanje za-
konskih določil), od katerih je vsak opredeljen z večjim 
številom (kvantitativnih oziroma deskriptivnih) indi-
katorjev. Pri tem sem uporabil na nacionalni ravni 
razpoložljive indikatorje oziroma podatke in infor-
macije (z zanesljivostjo in verodostojnostjo, ki je zna-
čilna za ro raven in razmere pri nas) in jih nikakor 
n..isem "subjektivno izbiral". Glede mojega razumevan-
ja "kakovosti'' kot možnega potencialnega kazalnika, 
ki naj bi mag. Šinku dalo povod za oceno o "napačni 
rabi pojmov", pa Je še to, daje (nasprotno kot razlaga 
on) "kakovost" na okvirni (nacionalni) ravni lahko kar 
Popravek 
neposredni (deskriptivni) indikator uspešnosti gospo-
darjenja (podobno kot npr. intenzivnost, učinkovitost, 
donosnost), na podrobnejši pa seveda ne. Pono\mo pa 
naj poudarim, da objektivne ocene kakovosti gospo-
darjenja z gozdovi (vsaj v nekaj stopnjah), ki bi izhajala 
iz dejanskega stanja (npr. po oddelkih oz. odsekih, 
revirjih ali GGE) v nacionalnem me1ilu še nimamo. 
Ali gre za kriterij ali indikator, torej zavisi tudi od ravni, 
za katero se oprav tja jo tovrstne presoje. Sicer pa danes 
že obstaja bogata literatura o oblikovanju "bioloških'' 
kriterijev in indikatmjev, v teku pa so tako nekateri 
mednarodni kakor tudi domači projekti na tem pod-
ročju. 
Subjektivna analiza moje "raziskovalne verodo-
stojnosti", ki si jo posredno dovoli mag. Šinko, temelji 
na popolnoma napačni oceni "mojega razwnevanja 
raziskcNalnega dela", k.i si jo je izoblikoval na podlagi 
napačnega razumevanja mojih stališč "o rabi vzročno­
posledičnih zvez v povezavi s kriteriji znanstvene ana-
liti ke na ekološkem področju" . Moje stališče, ki je bilo 
tudi objavljeno v odgovom (Gozd V 4, 1998) na njegovo 
repliko, je namreč bilo le, da je uporaba nekaterih 
vzročno-posledičnih zvez oziroma kazalnikov na bio-
loškem področju, kjer imamo vedno opravka s po-
srednimi kazalniki pojavov, res lahko problematična, 
zato smo jih pri si ljeni premišljeno uporabljati, namesto 
da bi takšne kazalnike zavrgli oziroma jih postavili oa 
"indeks" vprašljivih vzročno~posledičnih zvez. Menil 
sem torej, da takšnih zvez oziroma kazalnikov zaradi 
morebitnih (pre)togih kriterijev znanstvene analitike 
(ki naj bi tudi na "biološkem" področju zahtevali ab-
solutne vzročno-posledične korelacije) ne bi smeli pre-
zreti, predvsem pa, da bi jih morali premišljeno upo~ 
rahljati v okviru in ne namesto uveljavljenih metod 
znanstvene analitike. 
Mag. Franc Ferlin 
V prispevku Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku, avtorjev N. Pogačnik in M. Prosena, 
objavljenem v Gozd V 56 (1998) 1 O, se besedilo v prvem odstavku poglavja 3.2 na strani 44 7 pravilno glasi: 
"Vrh Snežnika pokriva čvrsti šaš (Carexfirma) z različnimi vrstami sviščev, planjke in ostalega gorskega cvetja." 
Na napako nas je prijazno opozoril prof. dr. Tone Wraber, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. 
Uredništvo 
GozdV 57 (1999) 1 4 3