Domoznanski oddelek
tp 05
SNEŽNIK
2013
070(497.12 Ilirska Bistrica)
2002134,268	cobiss ®
!
1
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group &2
Bistrica • Hrpelje-Kozina • Pivka • Postojna
TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo	Letnik XXI • št.: 268
Predstavitev kovanca ob 800. obletnici obiskovanja Postojnske jame
Banka Slovenije je v letu 2010 zbirala predloge dogodkov, ki bi bili v letu 2013 primerni za zaznamovanje z izdajo priložnostnih kovancev. Prispelo je 24 predlogov dogodkov, Vlada Republike Slovenije pa je določila dva dogodka za izdajo priložnostnih kovancev: 800. obletnica obiskovanja Postojnske jame (spominski kovanec za 2 €) in 300. obletnica velikega tolminskega punta (zbirateljski kovanci: zlatnik, srebrnik in dvokovinski zbirateljski kovanec).
Samoobramba za vsakogar
V mesecu decembru je v OŠ Jelšane v organizaciji Karate kluba Oldersi potekal tečaj samoobrambe. Udeležile so se ga vse generacije - tako najstniki, kot tudi starejši. Namen tečaja je naučiti udeležence, kako se z malo sile ubraniti napadalcev. Poznavanje samoobrambe kot borilne veščine je lahko v nepredvidljivih situacijah neprecenljivo, saj lahko reši življenje.
Obisk Vlade Republike Slovenije v Notranjsko - Kraški regiji
strani 2-3
»Projekt Ilirska Bistrica se bo pospešeno nadaljeval in bo, financiran s sredstvi sedanje evropske perspektive, po vsej verjetnosti zaključen do leta 2015. S temi podpisi pa so utemeljeni tudi pogoji za umestitev obvoznice Pivka in Postojna oziroma naselji Rakitnik, Matenja vas in Prestranek v naslednji finančni perspektivi. To je posebnega pomena, ker se po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo pričakuje povečanje prometa, seveda pa tudi zato, ker so postopki umestitve avtoceste Postojna oziroma Divača -Jelšane v zadnjih letih zastali. Vlada RS je to pat pozicijo na začetku letošnjega leta presekala s tem, da je variante, ki so zelo grobo posegale v srce pivške doline odpravila in tako omogočila nadaljevanje priprave prostorskega načrta in umestitve v prostor na ta način, da se v zgornjem delu iščejo rešitve v severni, srednji in zahodni varianti. Pivška obvoznica bo dokončana kakšno leto potem, ko bo končana bistriška obvoznica, v finančni perspektivi do leta 2020 pa bodo vsi projekti dokončno izvedeni.«
			
j		Hi	1 T 1
/	i			
Praznično v Harijah
llirsko-bistriška občinska proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti je potekala v Harijah. Ker ta državni praznik (dan po Božiču) sovpada s praznovanjem Štefanovega, kije Harijski zavetnik, so organizatorji proslave- KETŠD Alojzij Mihelčič oba praznovanja združili in hkrati opravili še žegnanje šestnajstih navzočih konjev ter obudili star običaj Štefanovo lučanje. Ob bučnem in veselem praznovanju o čemer priča fotografija, so izdali tudi 14. številko Harijskih novic, le dva dni poprej pa so v harijski cerkvi sv. Štefana izvedli božični koncert.
V Ilirski Bistrici bi ukinili Državni svet in Varuhinjo človekovih pravic
"Zlasti je potrebno jasno opredeliti dolžnosti pri izvedbi volitev in sankcije za opustitev dolžnosti župana ter učinkovita pravna sredstva za varstvo volilne pravice," je presodila Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic, ko je preiskala postopke v bistriški občini glede volitev v državni svet.
Poizvedbo o bistriškem primeru z vprašanjem, ali ima obstoječa pravna ureditev vgrajene primerne varovalke za preprečevanje samovolje organov, je naslovila tudi na državno volilno komisijo (DVK). Tam so ji pritrdili, da je bilo ravnanje župana Emila Rojca sporno, zato bodo o dogodku pripravili poročilo in predlagali spremembe zakona o državnem svetu.
stran 9
FNI	DRŽI
I	LISTA
Občinski odbor Državljanske liste Ilirska Bistrica vabi na okroglo mizo
IZZIVI IN PRILOŽNOSTI OB VSTOPU HRVAŠKE V EVROPSKO UNIJO, ki bo v četrtek, 14.02.2013 ob 18:00 v mali dvorani Doma na Vidmu.
Z našimi sogovorniki, predstavniki obmejne policije, davčne uprave, kmetijstva in gospodarstva bomo skušali poiskati priložnosti, ki se bodo za naše občanke in občane pojavile z vstopom Hrvaške v EU.
Bistriška občina je od nekdaj gravitirala na območje Reke in Kvarnerja, s pojavom meje pa so se pred leti vezi med državama pretrgale.
Gotovo je prišel čas, da jih ponovno obnovimo.
Vljudno vabljeni!
NOVI UMTS APARATI ZA 1
<s> -F
ZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV
PAKETI:
•	POVEZAN1120	• 12 €
•	POVEZANI 400 • 18 €
•	POVEZANI 2000 • 23 €
•	POVEZANI 2400 • 30 €
•	POVEZANI 4000 • 45 €
•	ITAK DŽABEST
-12 do 30 let starosti + PETKA
Pooblaščeni prodajalec
>	PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV
*> PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME
>	SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ
POLETNI
8”-12” in 15™ -19” ZIMSKI
8“-12” in 15”-18” SOBOTA 9”- 12”
Rozmanova ulica 2 • 6250 Ilirska Bistrica • TEL.: 05/7100 333, MOB: 031/779 169, www.gsm-kopija.si
ne prezrite...
Letnik XXI, št. 268
»IZ DOMAČIH bLOGOV«
Negotove poti slovenske privatizacije
Slovenska država je že vse od svoje ustanovitve najpomembnejši lastnik v največjih slovenskih podjetjih. Peščico paradnih konjev smo v teh 20 letih uspeli privatizirati, velik del
slovenskega gospodarstva pa je še vedno v rokah takšnih ali drugačnih paradržavnih skladov oziroma z državo povezanih inštitucij. Nekako se zdi, da se privatizacijske ideje pojavljajo v valovih, pri čemer je vsekakor kot večja potrebno omeniti tistega, uspešnega, povezanega s prodajo Leka leta 2002 ter kot spodletelega tistega, povezanega s prodajo Telekoma v letu 2008. Pri slednjem je bil razlog za odstop t.i. »nacionalni interes«, podkrepljen z zahtevami po višji ponujeni prevzemni ceni (islandski Skipti je takrat ponujal za delnico vrtoglavih 400 eur), ki pa se z današnjega vidika (cena delnice je pod 100 eur) zdi »mission impossible«.
Tudi sicer smo Slovenci zelo navezani na državno lastnino, četudi se je izkazalo, predvsem v zadnjih letih, da država podjetij ne zna upravljati. »Nacionalni interes« je bil zlorabljen za bogatenje posameznikov, ki pa so s prihodom krize »potegnili kratko« ter - žal - s tem v težave, če ne celo stečaj, spravili tudi marsikatero podjetje. Poleg tega so državna podjetja več kot primeren poligon za kadrovanje političnim strankam naklonjenih kadrov. Slednje niti ne bi bil tak problem, če bi bi bili ti ljudje kompetenti, a se vse prevečkrat dogaja, da ti »strokovnjaki« začnejo pravzaprav svoje znanje pridobivati šele s prihodom v podjetje.
Glede na poteze vlade v zadnjih mesecih je bilo razbrati, da se pripravlja v Sloveniji nov privatizacijski val, ki pa se s pojavom vladne krize iz dneva v dan bolj odmika. Privatizacija bi sicer nastopila tokrat z nekoliko grenkim priokusom, saj smo do določene mere zaradi splošne javnofinančne situacije primorani prodajati, cene pa seveda še zdaleč niso takšne, kot smo jih bili vajeni pred petimi leti. A vendarle - izstop države iz gospodarstva je nujen korak, v kolikor želimo dvigniti svojo konkurenčnost. S prodajo lahko okrepimo javne finance (znižamo proračunski primanjkljaj), pridobimo sredstva za večje državne projekte, damo tujcem signal, da vendarle nismo »banana republika« ter preprečimo napajanje raznih političnih frakcij, katerih interes ni maksimizacija dobička podjetij, ampak maksimizacija dobička lastnih žepov. Hkrati bi prevzem katerega od večjih slovenskih podjetij pripeljal v državo tuj kapital, ki lahko prinese nov zagon, inovacije ter do določene mere nov pogled na svet, ki ga dandanes še kako potrebujemo. In nenazadnje - večji prevzem bi nekoliko obudil domači borzni trg, ki je že več let na infuziji in za dolgoročni obstoj prej ali slej potrebuje takšno ali drugačno spodbudo.
Državo upravlja aktualna politika, kije sicer trenutno tudi sama v krizi, zato so večje odločitve, tudi privatizacijske, pod velikim vprašajem. V zadnjih tednih je bilo razbrati, da politika - zopet - glede načina prodaje ni složna. Nekateri so ponovno obudili ideje nacionalnega interesa, ki ga sicer tokrat poimenujejo »domača lastnina«, najbolj pogumni pa so šli celo tako daleč, da državno lastništvo povezujejo s pojmom »gospodarji na domači zemlji«. Takšna razmišljanja so zmotna, peljejo v napačno smer, to lekcijo smo v zadnjih letih že kasirali.
Andraž Vrh
Andraž Vrh piše blog na www.andrazv.blogspot.com in objave na www.twitter.com/andrazvrh.
VABILO NA BREZPLAČNO IZOBRAŽEVANJE
Inšpektorat RS za delo bo od 1. marca dalje pričel s poostreno kontrolo ustreznega izvajanja del na višini, zato vas vabimo, da se v sredo, 20. februarja 2013 udeležite izobraževanja v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Koper. Za člane Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je izobraževanje brezplačno, namenjeno pa je vsem, ki svoje delo opravljate na višini in v zvezi s tem potrebujete dodatne informacije.
Poudarek bo dan izvedbi prijave nekaterih kratkotrajnih del na višini in izpolnjevanju zahtev iz Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
Prijaviti seje potrebno do 17.02.2012 na e-naslov: ic@ozs.si ali na 01 58 30 560. Prijavnice lahko dobite na zbornici v Ilirski Bistrici.
NA SEJEM V LJUBLJANO
Obveščamo vas, da je podaljšan rok za prijavo na 3. Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem LOS 2013. Več informacij o sejmu, ki bo potekal pod sloganom Na sejem v Ljubljano, v času od 17. do 20. aprila 2013 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, najdete na www.sejemlos.si.
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica
Obisk Vlade

r
Letnik XXI, št. 268
ne prezrite...
ImiStm O
Obisk Vlade Republike Slovmije v Notranjsko - Kraški regiji
Ob obisku vlade Republike Slovenije Notranjsko Kraške regije je v jutranjih urah Občino Postojna obiskal minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač, spremljali pa so ga direktor direkcije RS za ceste Gregor Ficko in sodelavci. V svoji pisarni jih je sprejel župan Občine Postojna Jernej Verbič, skupaj z direktorjem občinske uprave Boštjanom Udovičem in strokovnima sodelavcema, pomočnikoma župana na posameznem področju, Robert Ozbič in Ivan Žnidaršič. Srečanje je bilo namenjeno pregledu infrastrukturnih projektov na območju občine Postojna in dokončni utemeljitvi poti za pripravo in izvedbo tistih projektov, ki so bili že nekaj časa načrtovani ter da se omogoči pospešitev enega izmed projektov, ki že teče, to je gradnja avtocestne obvoznice Ilirska Bistrica. S podpisom protokola je omo-
v Evropsko unijo pričakuje povečanje prometa, seveda pa tudi zato, ker so postopki umestitve avtoceste Postojna oziroma Divača -Jelšane v zadnjih letih zastali. Vlada RS je to pat pozicijo na začetku letošnjega leta presekala s tem, da je variante, ki so zelo grobo posegale v srce pivške doline odpravila in tako omogočila nadaljevanje priprave prostorskega načrta in umestitve v prostor na ta način, da se v zgornjem delu iščejo rešitve v severni, srednji in zahodni varianti. Pivška obvoznica bo dokončana kakšno leto potem, ko bo končana bistriška obvoznica, v finančni perspektivi do leta 2020 pa bodo vsi projekti dokončno izvedeni.«
Minister Černač je prisotne seznanil tudi s postavitvijo protihrupne ograje ob avtocesti Ravbarkomanda-Jelšane in s tem, da je Dars pristopil k
bi jih lahko počrpali. Pri tem pa med drugim posebej izpostavil projekt Čista Ljubljanica in projekt, ki ima danes že odločbo, to je odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Ljubljanice prvi sklop. Aktivnosti se izvajajo v Cerknici, v Postojni in Pivki pa se strokovne službe prebi-
jajo skozi zahtevne postopke javnega naročanja. Projekt, ki je v celoti težak kar 56 milijonov evrov, bi lahko izvedli še v letih 2013, 2014, 2015, oba skupaj pa bosta v prihajajočem obdobju daleč največji okoljski zalogaj v Sloveniji.
Pripravil in uredil: MILAN ŠTULC
Podpis protokola je seveda razveselil predvsem župana Občine Postojna Jerneja Verbiča, ki je ob tem dejal: »Skupaj ugotavljamo, da je cestni križ v občini Postojna zelo lepo urejen, s temi dodatnimi deli pa bo to območje še
gočeno sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi in razmejitev pristojnosti in obveznosti pri pripravi vseh projektov.
Ob tem je minister Zvone Černač povedal:
»Projekt Ilirska Bistrica se bo pospešeno nadaljeval in bo, financiran s sredstvi sedanje evropske perspektive, po vsej verjetnosti zaključen do leta 2015. S temi podpisi pa so utemeljeni tudi pogoji za umestitev obvoznice Pivka in Postojna oziroma naselji Rakitnik, Matenja vas in Prestranek v naslednji finančni perspektivi. To je posebnega pomena, ker se po vstopu Hrvaške
njihovi postavitvi ob avtocesti pri Postojni, kjer gre za zaščito pred hrupom Stare vasi in z deli za zaščito Javorniške ceste.
»Prebivalci si to zaščito nedvomno zaslužijo, saj so njihovi objekti stali tam veliko prej, kot je bila tod speljana avtocesta,« je še poudaril minister Černač.
Izrazil pa je tudi veselje nad dejstvom, da po 20. letih nekih polovičnih rešitev, ki niso obrodile sadov, končno pospravljajo z mize brezplačni prenos raznih vojaških stanovanj na lokalne skupnosti. V vsej državi gre za 90, na Postojnskem pa za 10 takih stanovanj.
lepše in kakovostnejše, predvsem pa bo prevoznost veliko boljša. To je seveda rezultat pravilnih potez in odločitev v zadnjih desetih ali dvanajstih letih, seveda pa se zavedamo, da bo treba za dokončanje vseh del v tej in prihodnji finančni perspektivi še veliko postoriti.«
Ministri so ves dan obiskovali gospodarske subjekte, razne institucije in druge organizacije v regiji, potekala so številna srečanja, z vsemi ministri pa se je srečal tudi župan občine Postojna Jernej Verbič. Odsotna sta bila le oba ministra DL.
V popoldanskem času so pred novinarje, ki so multime-
Časopis Snežnik ISSN 1318-3656
Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347.
Izdajatelj:
Provocativa, Bojan Oblak s.p.
Odgovorni urednik:
Bojan Oblak
Uredništvo:
Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40,6250 Ilirska Bistrica
E-pošta:
info@e-sneznik.net
Trženje:
oglasi@e-sneznik.net 040 / 888-452
Tisk:
Delod.d.
-Tiskarsko središče, Ljubljana
Naklada: 15.000 izvodov
Navodila in pravila:
Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Projekt »Ne prezrite...« sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva.
Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina in Postojna.
Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini.
Datum izida: 31.01.2013 Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva.
dijsko dvorano Parka vojaške zgodovine v Pivki dobesedno okupirali, na novinarski konferenci stopili predsednik vlade RS Janez Janša, minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač ter minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.
Pri tem je predsednik vlade RS Janez Janša poudaril pomen tega, da vlada pride med ljudi in se na terenu prepriča in seznani s potrebam in pričakovanji lokalnih skupnosti, gospodarskih in drugih subjektov ter raznih institucij in organizacij. Poudaril Pa je tudi, da je bila v minulem obdobju v primerjavi z osrednjo Slovenijo Notranj-sko-Kraška regija deležna bistveno manjših vlaganj s strani države v razvoj in je bilo na to območje vloženih bistveno manj sredstev. Prav zato se v prihajajočem obdobju pričakuje namenitev veliko več razvojnih sredstev prav v to regijo, zato je izrazil tudi pomisleke glede želje Občine Ilirska Bistrica za izhod iz te regije. Pravzaprav je odgovorne pozval, naj še enkrat razmislijo o tej nameri.
Minister Zvone Černač je še enkrat izpostavil eno izmed bistvenih potez, ki jih je v zvezi s postojnskim obmo-
čjem izvedla vlada v mandatu 2004-2008, to pa je podelitev koncesije leta 2007 za upravljanje s Postojnsko jamo. Na podlagi tistih odločitev so bile iz naslova koncesijskih dajatev izvedene številne druge aktivnosti, pa ne le ureditev komunalne in cestne infrastrukture, temveč se je bistveno razvila tudi širša družbena infrastruktura.
Minister Franc Bogovič je med drugim izpostavil veliko razvojno priložnost v izkoriščanju lesne biomase, nadvse
OBISK MINISTRA V ZDRAVSTVENEM DOMU ILIRSKA BISTRICA
V sklopu gostovanja Vlade RS v Notranjsko-kraški statistični regiji 23.1.2013, je minister za zdravje Tomaž Gantar obiskal Zdravstveni dom Ilirska Bistrica. Direktor in ožje vodstvo so ministru predstavili specifike območja, uspehe in težave ZD ter dileme glede bodočega poslovanja. Minister pa je predstavil probleme pri sistemskih spremembah in financiranju zdravstva, s poudarkom na problemih ruralnih območij. Pokazal je da dobro pozna teren in problematiko gostiteljev, ob tem izkazal veliko razumevanja, pohvalil prizadevanja kolektiva in obljubil nadaljnjo pomoč pri reševanju nakopičenih problemov. Na srečanju so podpisali soglasje Ministrstva za zdravje k pismu o nameri o sodelovanju z Bolnišnico Sežana, Zdravstveni dom pa je zaprosil za podporo pri neodplačnem prenosu premoženja MORS na Občino za potrebe zdravstva in pri dodatnih ukrepih za krepitev enote NMP, ki ima na tem območju velik pomen.
Ob ogledu prostorov ZD seje minister lahko prepričal tudi, da je kljub stavki javnega sektorja, kije potekala na ta dan, delo potekalo nemoteno, predstavniki sindikatov pa so mu predali pismo s protestno izjavo in podporo stavki.
pa je pohvali Srednjo lesarsko šolo Postojna, ki s svojim strokovnim pristopom izstopa iz slovenskega povprečja. Nanizal je vrsto projektov, ki so predvideni za izvedbo v tej in naslednji finančni perspektivi za Notranjsko -Kraško regijo, v naslednjih treh letih pa je na razpolago še za trikrat po 140 do 150 milijonov evrov letno kohezijskih sredstev, zato je Bogovič izrazil upanje, da
V Ilirski Bistrici se je dan zaključil z družabnim zaključkom in prijateljsko nogometno tekmo med vladno ter domačo ekipo predstavnikov regije. Kljub borbeni igri domačih igralcev so več športnega znanja prikazali predstavniki vlade, ki so svoj dan v Notranjsko kraški regiji zaključili z zmago in tremi goli, medtem ko so prejeli le enega. Za okrepljeno vladno ekipo sta sicer zaigrala tudi Mladen Rudonja in Miran Pavlin.
AGROSERVIS Vod©^^™
PRODAJNO SERVISNI CENTER
m R A KfTIO Ril I ■! M OjTlO KHILVTil VATQ RUI
StiBINRROjGRES
•***	r-y»>. nfV**Vr*V~'\
— ' (-(5)nn^v^
[Ei™uK®a
STROJI IN OPREMA ZA KMETIJSTVO, VRTNARSTVO IN KOMUNALO
|_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________|
Iz poslanskih klopi
Iz zakulisj'a Državnega zbora
Marsikdo si je želel in pričakoval, da bomo leto 2013 začeli umirjeno, preudarno, s konkretnimi potezami in novimi ukrepi vlade, ki bodo Slovenijo popeljali iz krize. Pa nam je januar postregel s številnimi presenečenji. Preživeli smo stavko javnega sektorja, državljani svoje nezadovoljstvo še naprej izražajo na protestih. Tako splošno kot politično javnost pa je zagotovo najbolj razburila objava zaključnega poročila o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, ki gaje, skladno z zakonom, pripravila Komisija za preprečevanje korupcije. Navedbe v poročilu so tako obremenjujoče, da so povzročile tudi razkol v koaliciji.
Smo pa v tem mesecu doživeli tudi marsikaj pozitivnega. Naša regija in tako tudi naša občina je 23. januarja gostila delovni obisk vlade. Pri nas se je mudil tako predsednik vlade kot tudi posamezni ministri z namenom, da se seznanijo s stanjem in akutnimi problemi v naši občini. Rezultat obiska so podpisani nekateri pomembni sporazumi, med njimi npr. neodplačni prenos posameznih nepremičnin iz države na občino in protokol za izgradnjo obvoznice. Vsi, ki lahko kakorkoli pripomoremo k temu, da se dane obljube ministra o izgradnji obvoznice uresničijo, moramo v to usmeriti vse napore.
V Državnem zboru, kljub odhodu državljanske liste iz koalicije, obravnava predlogov zakonov oz. zakonodajni postopek poteka nemoteno dalje. Največ aktivnosti in razprave je bilo namenjene obrtnemu zakonu, dvema »policijskima« zakonoma in spremembi referendumske ureditve.
Glavni namen novele obrtnega zakona je ukinitev obveznega članstva, ki pa ima zaradi zgodovine in specifičnosti obrtne dejavnosti velik pomen za celotno obrtno panogo. Opravljena splošna razprava, pri kateri je sodelovala tudi zainteresirana strokovna javnost, je pokazala, da nekatere določbe novele še vedno ne rešujejo probleme v praksi na zadovoljiv način. Zlasti v delu, ki se nanaša na statusno preoblikovanje obrtne zbornice in območnih obrtnih zbornic v osebe zasebnega prava in s tem povezan prenos obstoječega premoženja, vodenje obrtnega registra, deregulacijo dejavnosti oz. poklicev kar posledično vodi do uničevanja posameznih gospodarskih panog. Zaradi navedenega matični odbor DZ še ni zaključil obravnave zakona, saj pričakuje, da se bo pristojno ministrstvo v zvezi z odprtimi dilemami uskladilo z obrtno zbornico.
Drugi pomembnejši zakonodajni zalogaj je bila obravnava dveh t.i. policijskih zakonov, ki urejata naloge, organiziranost in pooblastila policije. Predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije ima ambicijo delno nadomestiti sedaj veljavni zakon o policiji iz leta 1998, ki je sistemski zakon ter eden najpomembnejših represivnih zakonov te države. Policistu podeljuje celo vrsto pooblastil, s katerimi v skladu z načelom sorazmernosti posega v temeljne človekove pravice in svoboščine. Zakon povsem na novo ureja uporabo poligrafov, maskirnih pokrival, uvaja privedbo tako imenovanih nebogljenih oseb, tako imenovano kriminalistično obveščevalno dejavnost ter na novo še podrobneje opredeljuje uporabo celo vrsto policijskih pooblastil in prisilnih sredstev.
Drugi zakon iz tega paketa je Zakona o organizaciji in delu policiji, ki nadomešča in nadgrajuje obstoječi Zakon o policiji v tistem delu, ki se nanaša na normativne podlage za sodobno policijsko organizacijo, njeno vodenje in usmerjanje ter jasno razmejitev pristojnosti med Ministrstvom za notranje zadeve in policijo, ureditev specifičnih delovnopravnih razmerij v policiji, status in zaščito policista, usposabljanje in izobraževanje. Posebej bistveno pa je, da predlog zakona vrača večjo vlogo lokalni skupnosti pri določanju prioritetnih nalog, predpripravo letnega načrta dela policijske postaje in poročanja komandirja policijske postaje o varnostnih razmerjih na območju lokalne skupnosti. To bo zagotovo prispevalo k večjemu sodelovanju policije z lokalno skupnostjo, s tem pa izboljšalo javno varnost in zmanjšalo strah pred kriminaliteto ter posledično izboljšalo učinkovitost policijskega dela.
Parlamentarne stranke že več mesecev iščemo skupne rešitve za ureditev referendumske zakonodaje. To pa lahko dosežemo le s spremembo ustave, zato pa je potrebnih 60 glasov poslancev. Dejstvo je, da je naša ureditev referenduma, ki je še iz leta 1991, zelo pomanjkljiva, kar ugotavljajo tudi ugledni pravni strokovnjaki. Ravno zato je bila na predlog Ustavne komisije oblikovana posebna strokovna skupina, ki je pripravila predlog referendumskih sprememb. Le te so bile na januarski seji Ustavne komisije DZ tudi sprejete. Te spremembe sledijo cilju, da referendum ponovno postane inštrument volivcev, da javno izrazijo svojo voljo in ne orodje za politično obračunavanje in za doseganje parcialnih interesov. Predlagane spremembe tako:
- omejujejo število kvalificiranih predlagateljev zgolj na 40.000 volivcev (Državni svet in poslanci referenduma ne morejo več predlagati),
-	jasno so določene vsebine za katere se referendum ne more razpisati in
-	s predpisano minimalno volilno udeležbo se doseže resnost volivcev do uporabe tega instrumenta.
Pravi namen pa bomo dosegli, ko bodo na referendumu ljudje odločali o vprašanjih, vsebinah, ki jih zanimajo, zato pa je potrebno spremeniti predvsem politično kulturo. Pot v boljšo in bolj pravično družbo je moč doseči samo z medsebojnim spoštovanjem in ohranitvijo človekovega dostojanstva. Na to pa politiki v praksi prepogosto pozabimo.
Kristina Valenčič, poslanka
Letnik XXI, št. 268
©IkliatK	iz občine Hrpelje - Kozina...
Minister Bogovič v Brkinih
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je obiskal naše kraje in prisluhnil konkretnim težavam, ki pestijo kmete v Brkinih. Poudarek je bil na škodi, ki jo povzročajo divji prašiči, medved, volk, krokarji, šoje in drugo. Peljali smo ga na ogled Odoline, kjer so prašiči popolnoma uničili 25 ha kmetijskih površin, da bi mu konkretno predstavili škodo. Minister se je nato ustavil še na kmetiji Marjana in Bogdana Drožine iz Gradiške. Zaključek in pogovor je sledil na Ekološki kmetiji Železnik. Pogovoru so prisostvovali živinorejci: Marjan in Bogdan Drožina iz Gradišice, Nikola Djak z Golca, Marko in Mitja Benčič z Varej, Jadran
Železnik in Helena Gašperšič z Artviž, sadjarja Milan Renko iz Slivja in Silvo Pečar iz Prešnice. Poleg kmetov so prisostvovali še Andrej Sila iz Zavoda za gozdove Sežana ter Aleks Dariž in Milena Štolfa iz Kmetijske svetovalne služ-
be. Minister prihaja iz drugih krajev in mu težave na terenu, kot so Brkini, niso poznane. Sadjarji so mu predstavili tudi problem postavljanja mreže za zaščito pred ptiči, ki v praksi dejansko ni učinkovita rešitev.
Na pogovoru je bilo sproženih veliko perečih problemov, minister pa je tudi podal nekaj konkretnih kontaktov oseb, na katere se kmetje lahko obrnejo, pomoč pa je obljubil tudi sam.
Ester Mihalič
Zemljevid ugodnosti
Zemljevid »Živi Kras«
Za zdrav razvoj določene regije je nujno sodelovanje, povezovanje in izmenjevanje informacij. Kras in Brkini, dve tako različni geografski enoti, hkrati pa močno povezani in neraz-družljivi pokrajini, sta osnova, na kateri sloni trajnostni razvoj turizma našega območja. Prav zaradi tega je neformalna koor-
dinacija turistične destinacije Kras preteklo pomlad ponovno okrepila medsebojno vodenje skupne politike razvoja turizma na Krasu in v Brkinih. Predstavniki vseh kraških občin: Divača, Hrpelje - Kozina, Sežana, Komen in Miren - Kostanjevica, Javnega zavoda Park Škocjanske jame, Slovenije in Lipice turizem, pod koordinacijo Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana, enote Mladinski hotel Pliskovica, so izdali zemljevid
ugodnosti. Cilj zemljevida je spodbuditi priložnostne obiskovalce Krasa, da se vrnejo oziroma iz enodnevnih obiskovalcev postanejo večdnevni in resnično zaživijo Kras in Brkine, saj zemljevid poleg glavnih znamenitosti opozarja tudi na številne skrite kotičke in edinstvena doživetja. Z nakupom zemljevida ugodnosti »Živi Kras«, ki vključuje kar 34 bonov, lahko gostje prihranijo pri nočitvah, ogledih kraškega podzemlja, spoznavanju enogastronomi-je, nakupu vin in pri vodenem ogledu Pepinega vrta, Štanjela in Kobilarne Lipica. Prihranijo pa tudi pri najemu koles ali pri vodenem pohodu po poteh miru, pri kamnoseku ... S pomočjo zemljevida lahko tudi obiščejo naravne in kulturne znamenitosti na Kraški vinski cesti in Brkinski sadni cesti. Priložen zemljevid s popusti je obenem tudi hiter vodič območja. Za ceno 1 € tako prihranijo več kot 50 € in si tokrat Kras in Brkine privoščijo s polno žlico!
Takšen projekt bo na Kras in v Brkine zagotovo prinesel več individualnih gostov in s tem si lahko obetamo tudi večje število nočitev, naše območje pa bo predstavljeno celostno, s ponudbo doživetij. Zemljevid Živi Kras je dosegljiv pri vseh ponudnikih, ki sodelujejo v projektu, na vseh TlC-ih Krasa, v Mladinskem hotelu Pliskovica, v Parku Škocjanske jame in Kobilarni Lipica. Veljavnost bonov na zemljevidu je eno leto, do oktobra 2013.
Laura Lozej
Razmišljanja
FEBRUAR - mesec kulture, protestov in iskanja vrednot
Letos smo kulturni praznik praznovali nekoliko drugače. Precej ljudi je izkoristilo prosti petek ter se odpravilo aktivno preživljati praznik na športen način.
Spet drugi so odšli v Ljubljano, eni na protest podpore vladi, drugi na protest proti vladi.
Resnica se skriva vmes, ljudje so naveličani sedanje vladajoči garniture bodisi v vladi bodisi v opoziciji. Isti obrazi, ki se v večini odvrtijo vsaka 4 leta. Pač kultura politike. Je pa ta kultura presegla meje dobrega okusa, z izrazoslovjem ki sloni na časih med in po drugi svetovni vojni. Kako hitro se pozablja besede ki so bile sinonim za genocid v Evropi, kako hitro je Slovenija izgubila svoj ugled pridobljen v kratkem času. Le kako se je kultura izgubila v zadnjih 20 letih v Sloveniji. Smo ena izmed redkih držav na svetu, ki praznuje dan kulture. In kar nam je lahko v ponos. Ali se tega zavedamo dovolj? V zadnjem času je videti da ne. Daje politična kultura padla zelo nizko. Kar se odraža tudi v dejanski kulturi. Protesti kulturnikov, visokega šolstva. Vedno manj je tudi mecenstva podjetij ali posameznikov kulturi ali športu. Gospodarska kriza je zmanjšala tudi delež vložka v mecenstvo umetnosti in sponzoriranju prireditev s področja kulture in športa.
Mnoga društva iz področja kulture, športa, turizma imajo sedaj primanjkljaj v svojih proračunih. In poraja se misel le kako naprej. Ampak v zgodovini Slovencev seje ta misel večkrat porajala. In bila je zatirana. S strani av-strogrskega imperija, s strani fašistične Italije, nacistične Nemčije. A Slovenija se ni dala. V teh zgodovinskih dejstvih je velik del zgodbe odigrala tudi Primorska. Primorska si ni pustila vzeti svoje besede, svoje govorice ampak seje ponosno borila proti temu. In končala z zmago leta 1945. In ponovno seje Primorska dokazala skupaj s Slovenijo leta 1991. Zopet smo svoj jezik, svojo kulturo, svojo miselnost postavili na prvo mesto interesa naroda. In ravno to ljudstvo sedaj zahteva vrline, moralne vrednote in zaupanje.
V naših Brkinih je bilo še ne dolgo let nazaj vse polno opasil. Opasila so bila prireditve, ki so združile vso vas, predvsem pa mladini dala veljavo, preizkušala njihovo organiziranost, pripravljenost pomagati. In nato se je pričelo z novo davčno organizacijo, predpisi in opasila so počasi začela izgubljati na veljavi. Podjetja v našem prostoru so z letom 1990 znašla v krizi, pritoka sponzorskega denarja je bilo manj. Obenem pa je tudi v naše kraje priromala kriza vrednost, ko ni bilo nič pomembno, če se ne zasluži. A ne povsod. Še vedno imamo vasi, kjer vaščani živijo dokaj složno, kjer si pomagajo, kjer tudi ustvarjajo. In vsa čast le tem ljudem, kajti to so ljudje, ki pomagajo pri razvoju kulture. Kajti slovenska kultura nekoč je bila pomagati sočloveku. In to mora postati tudi vodilo sedanjosti. Kultura zgodovinskih dejstev naroda skozi stoletja mora postati realnost. Zato mora tudi politika spoznati pravo vrednost ljudstva, iz njega vzeti ven prave vrednote. Za preporod države je potrebno imeti dobro ljudstvo. In Slovenija ga ima. Gaje imela in ga bo imela.
POSLOVALNICE
ribarnica
CerKveniKOZ|na
Proizvodnja BAKALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net
Andrej Cerkvenik
M: 041 633 593
KOZINA
Obrtniška 2,6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA
Cankarjeva ulica 26,6250 ilirska Bistrica,T:"05 714 45 79
POSTOJNA
Tržaška cesta 11 a, 6230 Postojna, T: 05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640 - Aljoša
Sedežne garniture so privlačnih in modemih oblik, ter nudijo udobje ter sprostitev vseh generacij.
Pot k Studenc« 8,6257 Pivka tel: 05 75715 32, tet /fax: 05 757 3174 Salon:
Trgovski center Spar Pivka, Postojnska 18 a te!.: 05 757 06 43, tei/fax: 05 75716 44 e-mail: tapetnistvozele@sioi.com, www.tapetnistvo-zele.com
Izdelava sedežnih garnitur po merah strank.
•oprema in obnova tapeciranega pohištva (stoli, klopi, navtika,...) * izdelava jogi vzmetnic, postelje, tudi višje postelje,...
H| TAPETNIŠTVO *Sd ŽELE /5EEEEEEE
Letnik XXI, št. 268
iz občine Hrpelje - Kozina...

PRAZNIČNI SEJEM
O decembrskih prireditvah na Kozini in v Hrpeljah bi lahko razpravljali na dolgo in široko. Nikoli še niso povsem uspele, pa najsi so bile organizirane s strani zasebnika ali s strani društev. Med ključnimi dejavniki je tudi naša lokacija: na križišču, ki je še tako pomembno tudi pri glavnih datumih, kot so pust, novo leto in ostali. Decembra se veliko dogaja povsod okrog nas, v četrt ure si lahko na kateremkoli od večjih prizorišč in težko je konkurirati.
Ne glede na pomisleke smo na pobudo Admirala iz Kozine postavili šotor ob njihovi stavbi. Takoj smo ugotovili, da je bil šotor kljub temu, da je lokacija za organizacijo idealna (urejen
V soboto popoldne so nas obiskali vodniki reševalnih psov iz Postojne in pripravili dveurni prikaz vaje reševanja s psi. Maloštevilni otroci so lahko spoznali pse, njihove lastnosti in izvede-
darilce. Ob tej priložnosti se županu zahvaljujemo za pomoč pri nakupu daril.
Dobrih sto obiskovalcev se ni ustrašilo mraza in ostali so še na prazničnem koncertu naših kulturnikov. Slavnostno je začel Brkinski kvintet trobil, nato pa so ob Moškem pevskem zboru Slavnik z zborovodkinjo Andrejo Hrvatin nastopili še solisti: Eva Sluga in Sabrina Vatovec ob spremljavi Žige Dodiča in Nika Ražmana, Nina Počkaj z Adelino pesmijo Make
dostop in urejeno parkirišče), preveč odmaknjen in premalo oziroma skoraj nič viden. Poleg lokacije in konkurenčnih prireditev bomo v bodoče morali nameniti večji poudarek tudi reklami in ogrevanju šotora. Slednje so občutili predvsem stojni-čarji, ki so v šotoru preživeli celo soboto in nedeljo. Treba jih je pohvaliti. Stojnice so bile praznične in ponudniki so se res potrudili s prazničnimi aranžmaji. Poleg Rdečega križa, ki je imel dobrodelno stojnico, so prišli še: čebelarstva Ukovič, Bernetič in Kavre, Kmetija Pustotnik s siri, Kmetija Železnik s suhimi mesninami, Kmetija Pri Lokčevih, Cvetličarna Ana iz Kozine, Vesna Rems iz Klanca s sivkinimi aranžmaji, Davorina Petrinja z umetniško okrašenimi svečami, Vinakras iz Sežane ter Franc Jelušič z brkinskim slivovcem in kraškim brinjevcem.
li vse o reševanju. To j bila zelo atraktivna vaja, za kar se klubu iz Postojne iz srca zahvaljujemo. Plesni nastop so baletke iz Divače in hrpelj-sko-kozinske skupine odpovedale, ker je bilo premrzlo. Tako smo bili primorani odpovedati še skupini tvvirlinga in mažoretk iz Povirja. Najti bo treba kakšno primernejšo priložnost, da nam pokažejo svoje delo. Sobotni večer so imeli v rokah Malibujevci. Vedno dobre volje in razigrani pa so skoraj ostali brez občinstva in plesalcev. Razen redkih parov, ki so izkoristili široko plesišče in se zavrteli, skoraj ni bilo ljudi.
Nedeljski Dedek Mraz je v šotor pripeljal 130 otrok in njihovih staršev. Najprej smo poslušali vedno aktualno predstavo Muca Copatarica v izvedbi dramske skupine Mravljice, nato pa je Dedek Mraz vsakemu otroku stisnil roko in mu izročil sladko
you feel my love in VVhite Christmas, ob tej priložnosti pa sta vokala in instrumente ponovno združila Andreja Hrvatin in Matic Štavar. Zaključna pesem Bela snežinka nas je zazibala in popeljala božičnemu času naproti.
Admiral je poskrbel za polne želodčke in se trudil, da ni zmanjkalo »kuhanč-ka«. Organizatorji bi se radi zahvalili še: Interini d.o.o. Kozina, PGD Materija, Andreju Resinoviču s.p., Elektro Primorski, izpostava Hrpelje - Kozina, Jadranku Jakulinu s.p., KSP d.d. Sežana, tehniku Alenu Hrvatinu in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve.
Preden se bomo ponovno lotili podobnih projektov, bo treba še marsikaj razmisliti in oblikovati program, ki bo všečen širši množici.
Ester Mihalič
I vse za vašo streho
hLOSAR

Robert Slosar s.p. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590
e-mail: robert.slosar@gmail.com
-	izdelava ostrešij
-	pokrivanje streh
(opečnate in pločevinaste)
-	zaključna dela v gradbeništvu
-	izdelava fasad, ometov
-	delo na višini 18m (dvižna košara)
-	dobava in montaža izolacijskih panelov
ŽELITE SE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO KRITINO? IZBERITE NAS IN SODELUJTE V NAGRADNI IGRI
ZA 1.000 €
(TRGOVINE

BRAMAC SALONIT ISOLA ROSER SKRIN TONDACH CREATONE GERARD
Prireditev
Demenca
Bolezen, ki prizadene
se z naraščanjem števila starostnikov drastično
povzpenja in da je negovanje naporno tako za svojce kot negovalce, ni potrebno posebej poudarjati. Mag. Valen-čičeva je licenco za izvajanje delavnic prejela preko ameriške avtorice tovrstnih delavnic, ge.
Beville iz Giorgie, Atlanta (ZDA). S pojavom demence se občuti večje spremembe na čustvenem, kognitivnem in socialnem področju; govori se o začetni, delni ali popolni izgubi osnovnih človeških sposobnosti. V Sloveniji je za demenco obolelih in registriranih okrog trideset tisoč ljudi. Glede na raziskave Alzheimer's Disease International je na svetu trideset milijonov obolelih, letno se jim pridruži 4,6 milijona obolelih, kar pomeni, da vsakih sedem minut nekdo zboli za omenjeno duševno boleznijo. Pri delu z dotičnimi bolniki so potrebni velika mera empatije, potrpežljivost, čas, razumevanje in ponavljanje istih besed, tona ter načina dodeljevanja nalog. Pri delavnicah, ki jih Valenčičeva izvaja,
izvajajo delavnice v primerno opremljenih sobah ali apartmajih s pomočjo študentov, prostovoljcev in zaposlenih. Da so spremembe v odnosu do oseb z demenco zelo potrebne, dokazuje veliko povpraševanje po delavnicah s strani različnih institucij in posameznikov, ker pa ima dan samo 24 ur, zatrjujeta mag. Valenčičeva in njena sodelavka Fiora Šturm, jima nemalokrat zmanjka časa, da bi lahko nudile vse potrebne in zadovoljive instrumente za senzibilizacijo, najsi bo zaposlenim v zdravstveni negi kot laični javnosti. tekst Patricija Dodič, foto Jadran Šturm
Gabrijela Valenčič prihaja iz Rodika, živi v Hrpeljah, večino časa pa svoje življenje posveča starejšim v Obalnem domu upokojencev, kjer je zaposlena kot namestnica direktorja za področje zdravstvene nege. Magistrski študij zdravstvene nege je posvetila bolezni, ki zajame predvsem starejše ljudi, demenci, in delavnicam simulacije s senzibilizacijo udeležencev. Število obolelih
gre za simulacijo izgube vida, fine motorike, bolečin v stopalih in izgube sluha. S pomočjo pripomočkov (posebne rokavice, slušalke, očala, posneti zvoki ipd.) in knjig z navodili,
iz občine Postojna...
Postojnska jama

Letnik XXI, št. 268

PREDSTAVITEV KOVANCA OB 800. OBLETNICI OBISKOVANJA POSTOJNSKE JAME
Republika Slovenija na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih izdaja priložnostne kovance ob različnih dogodkih, ki so splošnega pomena za Slovenijo ali imajo širši mednarodni pomen. Priložnostni kovanci se delijo na spominske kovance, ki so enaki tečajnim kovancem za 2 € in se izdajajo ob enem dogodku na leto ter na zbirateljske, ki se v Sloveniji izdajajo ob največ dveh dogodkih na leto in so izdelani iz zlata, srebra in drugih kovin. Za pripravo strokovnih predlogov sta guverner Banke Slovenije in minister za finance imenovala Komisijo za izdajo priložnostnih kovancev. Banka Slovenije je v letu 2010
zbirala predloge dogodkov, ki bi bili v letu 2013 primerni za zaznamovanje z izdajo priložnostnih kovancev. Prispelo je 24 predlogov dogodkov, Vlada Republike Slovenije pa je določila dva dogodka za izdajo priložnostnih kovancev: 800. obletnica obiskovanja Postojnske jame (spominski kovanec za 2 €) in 300. obletnica velikega tolminskega punta (zbirateljski kovanci: zlatnik, srebrnik in dvokovin-ski zbirateljski kovanec).
Nato je bil objavljen javni anonimni natečaj za oblikovanje idejnih osnutkov teh kovancev. Prispelo je 52 idejnih osnutkov, katerih strokovni pregled in ocenjevanje je
opravila posebna strokovna žirija, ki jo sestavljajo predstavniki oblikovalske stroke. Vlada Republike Slovenije je na predlog Komisije za izdajo priložnostnih kovancev soglašala z izborom idejnega osnutka kovanca avtorja gospoda Matevža Zalarja. Z izdajo kovanca sta soglašali tudi Evropska komisija (izdaja je objavljena v Evropskem uradnem listu) in Evropska centralna banka (odobrila je obseg emisije kovanca).
Avtor je v obrazložitvi idejne rešitve navedel, da spirala na kovancu predstavlja jamo, ki se konča z dvema "ikoničnima" kapnikoma, in sta tudi simbola Postojnske
jame. Oblika spirale, kot simbol neskončnosti, ponazarja neizmerno dolžino in starost jame. Kaže na dolgo dobo obiskovanja in prikazuje pot, ki že 800 let vodi obiskovalce v to čudovito jamo. Strokovna žirija pa je v oceni poudarila, da kovanec deluje izjemno prepoznavno in likovno jasno identificira vsebino Postojnske jame, najbolj znane in iz davnin izpričane naravne in turistične znamenitosti. V središčnem krožnem prostoru, obkroženem z zvezdasto obrobljenim kolobarjem kovanca, je oblikovalec premišljeno postavil piktogramsko zasnovano znakovno jedro, ki ga na začetku izpeljuje z na-
pisom Postojnska jama, nato se spiralno poglobi, figuralno zaobjame prostore jame in izriše podobo jamskega sveta z značilnima stalagmitoma. Risba učinkuje prvinsko, kot grafit ali ročni izris. Trajnostni vtis najdenega osemsto-letnega zapisa, semantično zgovorno definira oblikovano učinkovitost večpomenskega znaka, ki seje prepričljivo vtisnil v figurativni značaj podobe spominskega kovanca.
Kovance je izdelala kovnica Kremnica iz Slovaške (dolgoletni poslovni partner pri izdelavi tolarskih kovancev) in sicer na podlagi mednarodnega razpisa. Po skoraj treh letih
aktiv-	nosti
je izdan ta kovanec, obseg emisije pa je 1 milijon kosov. Menim, da bo izdaja tega kovanca kot zakonitega plačilnega sredstva držav Evrosistema še povečala prepoznavnost jame in s tem tudi njen turistični obisk. Želim vam, da bi jih imeli čim več in z njimi tudi uspešno poslovali.
dr. Brane Bertoncelj
Šolski center Postojna
SOLSKI CENTER POSTOJNA, SREDNJA IN VIŠJA SOLA
Začetek delovanja Šolskega centra Postojna predstavlja izobraževanje v programu gimnazije, ki se je v Postojni začelo novembra 1945. Kasneje so se gimnaziji pridružili novi programi. Od leta 2002 delujemo kot Šolski center Postojna z dvema organizacijskima enotama: Srednjo šolo in Višjo strokovno šolo.
V okviru Srednje šole delujejo gimnazija, ekonomska in strojna šola ter dislocirani oddelki v Ilirski Bistrici, ki so v sestavi Šolskega centra Postoj-
na od šolskega leta 2004/05. V šolskem letu 2009/10 se je gimnazijskemu programu v Ilirski Bistrici pridružil še program tehnik računalništva.
Naše poslanstvo je ponuditi dijakom in dijakinjam splošno in strokovno znanje, širino duha in fleksibilnost. Trudimo se ustvarjati prijazno in varno okolje, v katerem se dijaki in dijakinje dobro počutijo in ki spodbuja ustvarjalnost in ambicioznost. Pomemben nam je njihov šolski
uspeh, vendar tudi kultura komuniciranja in medsebojnih odnosov, medsebojno zaupanje in spoštovanje. Pokazati jim želimo tudi pomen trdega dela, kritičnega razmišljanja in ustvarjalnega delovanja. Uspeh naših dijakov na splošni (gimnazija) in poklicni maturi (strokovni programi) je vsa leta nad slovenskim povprečjem. Ponosni smo tudi na naše zlate maturantke in maturante, ki nas vsako leto razveselijo s svojimi dosežki. Vrsta obšolskih dejavnosti,
krožkov, projektov, šol v naravi, mednarodnih izmenjav in strokovnih ekskurzij je za naše dijake in dijakinje dobrodošla življenjska izkušnja in drag spomin na srednješolsko obdobje.
Višja Strokovna šola Postojna je izobraževalno središče z bogato ponudbo treh različnih programov šeste (VI) stopnje izobrazbe, in sicer: Poslovni sekretar, Strojništvo ter Gozdarstvo in lovstvo. Šola je z letošnjim študijskim letom 2012/13 vpisala že de-
seto generacijo študentov in v teh letih so študenti in zaposleni dobili potrditev domneve, postavljene pred ustanovitvijo - da so se ljudje v regiji pripravljeni izobraževati na naših strokovnih programih.
Naša želja je, da bi študentom in zaposlenim nudili možnost osebnega in delovnega razvoja, zato stremimo k prilagajanju učnega procesa modernemu tempu življenja, ki od vseh nas zahteva čim večjo mero prilagajanja - glede na-
čina izvedbe študija in časovne fleksibilnosti. Šola ima tudi Erasmus univerzitetno listino (EUC), ki predstavlja splošni okvir oz. predpogoj evropskega sodelovanja znotraj Erasmus aktivnosti na področju terciarnega izobraževanja. Le nosilke listine lahko sodelujejo aktivnostih individualne mobilnosti in koordinirajo Erasmus projekte. Študentom ponuja možnost, da del študijskih obveznosti ali praktično usposabljanje opravijo v eni od sodelujočih držav.
pasem,
k
0*
ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
SREDNJA ŠOLA
Cesta v Staro vas 2, Postojna
spletna stran: www.scpo.si
vabi na informativni dan za programe:
*	gimnazija
*	ekonomski tehnik
*	strojni tehnik
*	oblikovalec kovin - orodjar
*	avtoserviser
*	pomočnik v tehnološkem procesu
Postojna:
■F
t
v petek, 15.2.2013, ob 9.00 in 15.00 v soboto, 16.2.2013, ob 9.00
*	gimnazija
*	tehnik računalništva
v petek, 15.2.2013, ob 11.00 in 15.00 v soboto, 16.2.2013, ob 9.00
0*
ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Ljubljanska cesta 2, Postojna tel.: 05 / 721 23 30 in 05 / 721 23 31
spletna stran: www.vsoo.si
vabi na informativni dan za programe
Poslovni sekretar (vi. st. izobrazbe) v petek, 15. 2. 2013, ob 9.00 in 15.00 in v soboto, 16. 2. 2013, ob 9.00
Strojništvo (VI. st. izobrazbe) v petek, 15. 2. 2013, ob 10.00 in 16.00 in v soboto, 16. 2. 2013, ob 10.00
Gozdarstvo in lovstvo (VI. st. izobrazbe) v petek, 15. 2. 2012, ob 11.00 in 17.00 in v soboto, 16. 2. 2012, ob 11.00
redni in izredni študij


S Prvo prijavo za vpis v višje šole se lahko prijavite do 8. 3. 2013


Letnik XXI, št. 268
iz občine Postojna...

Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica
Javno dostopni defibrilatorji
DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE
Na dan svečnice, smo končno dočakali nji, ki nima starostne omejitve članov zato med-ustanovitev Društva podeželske mladine Pivka, se vabimo tudi starejše od 40 let, da pomagajo Ilirska Bistrica ih Postojna (DPM PIP) tudi v naši društvu s svojimi izkušnjami in znanjem, čeprav regiji. Kljub izredno neugodnim vremenskim nimajo volilne pravice, kakor tudi ne mladoletni, razmeram, se nam je kar 13 članom DPM PIP vendar lahko sodelujejo pri vseh aktivnostih uspelo prebiti čez sneg in priti na občni zbor društva in svetujejo pri vseh odločanjih uprav-v Zagorje. Izvolili smo delovna telesa društva, nega odbora.
Nadvse veseli smo bili obiska predsednika sveta Smo prostovoljno, samostojno, nestrankar-postojnske območne enote Kmetijsko gozdar- sko in neprofitno društvo, ki bo skušalo oživiti ske zbornice Slovenije (KGZS) Tonja Janežiča, tradicionalne vrednosti, spoštovanje narave in ki je spodbudil nastanek društva. Članom je družbe, ohranjati tradicionalne šege in navade, zaželel predvsem srečno in uspešno delo ter prenašali znanje iz starejše na mlajšo generacijo, poudaril, da na mladih svet stoji. Prav tako smo Organizirali bomo več izletov, prireditev, kvizov, bili veseli pozdravnih in spodbudnih besed pod- tekmovanj itd. Ob tej priložnosti zato vabimo župana občine Pivke Andreja Godine, ki je vsem tudi vsa društva s podobnimi interesi k medse-prisotnim članom podal kar nekaj koristnih na- bojnemu sodelovanju in povezovanju.
svetov za uspešno delovanje društva. Društvo V društvu so vsi delovni organi sestavljeni smo ustanovili prvenstveno z namenom pove- številčno enakovredno za vse tri občine. Upravni zovanja mladih na območju treh občin, ki sicer odbor tako sestavljajo trije člani iz Pivke, trije iz ne sodelujejo ravno pogosto. Upamo, da bomo Ilirske Bistrice in trije iz Postojne. Predsednica je zgled vsem soobčanom in spodbudili tovrstno postala Špela Sedmak, podpredsednika sta An-sodelovanje med občinami.	d rej Sedmak in Rebeka Pipan, tajnica Ester Za-
Društvo bo delovalo na povezovanju mla- muda, blagajničarka Erika Batista ter ostali člani dih s podeželja, pomagalo pri razvoju in sku- upravnega odbora: Martin Žužek, Andrej Torjan, šalo širši javnosti približati kmetijstvo, šport in Tinkara Primožič in Valentina Volk. Vse zaintere-turizem. Delovali bomo na področju socialnega sirane bodoče člane vabimo da nam pišejo na povezovanja ljudi in spodbujali humanitarnost, dpm.pip1@gmail.com in obiščejo naš Facebook Smo prvo društvo podeželske mladine v Slove- profil.	Upravni odbor DPM PIP
DEFIBRILATORJI V TRI POSTOJNSKE VASI
Na Postojnskem so v treh vaseh postavljeni prvi javno dostopni defibrilatorji, ki so najnujnejši pripomoček za hitro posredovanje pri oživljanju. Nosilec akcije za nakup defibrilatorjev in tudi financer je Lista Krajevnih skupnosti »POPER« (Postojna, podeželje, ekologija, razvoj). V letih 2012 in 2013 so se za nakup odpovedali sredstvom, ki jim pripadajo po Pravilniku o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih članov Občinskega sveta Občine Postojna.
Za vse tri defibrila-torje so odšteli 8000,00 €, za občino Postojna pa pomeni nabava in postavitev javno dostopnih defibrilatorjev prvi korak k izvedbi širše mreže javno dostopnih defibrilatorjev na lokacijah, ki so od centra oddaljene več kot 10 min. Splošno znano je namreč, da so za rešitev človeškega življenja ob zastoju srca pomembne prve minute.
V občini Postojna je bilo nekaj defibrilatorjev sicer že postavljenih, vendar ti niso javno dostopni. Novi, javno dostopni defibrilatorji so postavljeni na gasilskem domu v Planini in na trgovinah v Bukovju in na Razdrtem. Za te tri lokacije so se odločili po posvetovanju z reševalcem na urgenci Postojna Stojanom Boličem. Razdrto je sicer res ob avtocesti, vendar je tudi izhodišče pohodov na Nanos in zelo tranzitna pot, Planina in Bukovje pa sta od centra oddaljeni celo več kot 10 min.
Omenjeni defibrilatorji so torej vsakemu javno dostopni 24 ur, so ogrevani in pod alarmom, za uporabo pa so enostavni. Slediti je treba zgolj napotkom, ki jih defibrilator daje zvokovno v slovenskem jeziku, posebnost teh defibrilatorjev pa je tudi v tem, da ga lahko uporabljajo tudi gluhe osebe. Napotki za uporabo se za vsak korak posebej namreč tudi izpišejo.
Če občan, ki bi želel nuditi pomoč z defibrilator-
jem, tega vendarle ne bo upal uporabiti, bo poklical na številko 112 in center bo preko pozivnikov nemudoma sprožil akcijo usposobljenih . gasilcev za upravljanje z defibri-latorjem, ki so svoje znanje osvežili ali pridobili na usposabljanjih. Teh je po 9 na vsak defibrilator, skupaj bo torej kar 27 gasilcev v stalni pripravljenosti na morebitno intervencijo.
V naslednjem letu je želja Liste Krajevnih skupnosti »POPER«, da z lastnimi sredstvi poskrbi še za nabavo in postavitev dveh defibrilatorjev na južnem in severnem delu Občine. Na ta način bi postavili mrežo defibrilatorjev po najbolj oddaljenih vaseh. Defibrilatorje bi bilo dobro in smiselno postaviti po vseh drugih krajih po občini, ki so oddaljeni 10 minut in več od samega centra. Defibrilatorji bodo vneseni tudi v državno mrežo.
LISTA KS-"POPER" Boštjan Stegel
SGLŠ Postojna
KO ŠOLA NI SAMO ŠOLA
SGLŠ Postojna ima najdaljšo tradicijo v izobraževanju na področju gozdarstva. Že več kot 50 let je edina šola v Sloveniji, ki redno in izredno izobražuje za poklice, znanja in veščine, ki so potrebna za varno in uspešno delo v gozdu. Prav po tem jo zelo dobro poznajo v strokovnih krogih po vsej Sloveniji in tudi po širni Evropi. Uspehi dijakov na evropskih prvenstvih šolo uvrščajo tudi med najbolj elitne gozdarske šole v Evropi.
Šola pa si je zadala še eno nalogo: tudi izobraževanje za poklice v zdravstvu in za poklice v lesarstvu pripeljati v slovenski kvalitetni vrh. Tako dijakinje in dijaki v zdravstvenih programih v okviru strokovnih vsebin izkusijo zelo raznolika delovna okolja v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, domovih za ostarele in
imajo možnost delati z vsemi starostnimi skupinami. Dijaki v programu mizar dobijo znanja in veščine, ki so potrebna za raznolika lesarka področja. Posebno pozornost šola namenja ta trenutek najhitreje rastočem delu na področju lesarstva:	gradnja lesenih
objektov.
Šola spodbuja dijakinje in dijake, da se vključujejo v raznolike obšolske dejavnosti, ki oblikujejo mladostnikovo celovito osebnost in postavi
dober temelj za vstop v življenje odraslih. Dijakinje in dijaki se lahko udejstvujejo v bogati paleti obšolskih dejavnosti: plesna skupina, (spletni) časopis, strelstvo, lokostrelstvo, gledališki abonma, smučanje, obiski strokovnih sejmov, lovski krožek, prostovoljstvo...
Da pa je tesno povezana tudi z življenjem v Notranjsko
Kraški regiji, ne zvemo prav pogosto. Vsem, ki bi želeli obogatiti svoje znanje, SGLŠ Postojna ponuja tudi bogato paleto tečajev. Ta trenutek so najbolj obiskana brezplačna izobraževanja tehnike dela z motorno žago in spravilo lesa, povpraševanje pa je tudi po tečajih strojne sečnje, dela z adaptiranim gozdarskim traktorjem, dela z gozdarsko polprikolico in hidravličnim nakladalnikom, delo z gozdno žičnico, žagarstvo, varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki (F-kategorija)... Tečaj za vozniški izpit iz F-ka-tegorije lahko najceneje pridobite prav v SGLŠ Postojna. SGLŠ je tudi edina ustanova v Sloveniji, ki ima licenco za izvajanje vseh nacionalnih poklicnih kvalifikacij s področja gozdarstva in lovstva, izvaja pa tudi NPK s področja lesarstva in zdravstva.
V dijaškem domu SGLŠ je tudi mladinski hotel in dobro poznana okrepčevalnica. Na novo prenovljeno jedilnico z veseljem najamejo tako posamezniki kot tudi skupine za različna praznovanja, občne zbore, obletnice, družabna srečanja... Pevski zbori prihajajo na intenzivne vaje, udeleženci taborov pa se vračajo zaradi odlične kuhinje, lepega šolskega parka in obilo dodatnih prostorov za različne aktivnosti, ki jih nudi mladinski hotel.
Pridi PO znanje, uresniči svoje sanje.
SGLŠ Postojna
vpisuje v šolskem letu 2013 / 14 v izobraževalne programe s področja gozdarstva, lesarstva in zdravstva:
GOZDARSKI TEHNIK ZDRAVSTVENA NEGA
■■ eeumBMt - negovalec
)ZDAR
mizar
SGLŠ Postojna nudi raznoliko izbiro mednarodnih izmenjav, učbeniški sklad, pestro izbiro prostovoljnega dela in bogato izbiro obšolskih dejavnosti. Dijaki se udeležujejo številnih tekmovanj v Sloveniji in v Evropi.
Ob šoli je tudi dijaški dom z odlično kuhinjo.
Vabljeni, da se nam pridružite na informativnih dneh v petek, 15. 2. 2013 (ob 9.00 in ob 15.00) in v soboto, 16. 2. 2013 (ob 9.00).
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Tržaška cesta 36, 6230 Postojna tel.: 05/850 10 20 URL: http://sola.sgls.si
PODPIS POGODBE
Danes so v sejni sobi Občine Pivka predstavniki prostovoljnih gasilskih društev Občine Pivka, Gasilske zveze Postojna, Prostovoljnega gasilskega društva Postojna in župan Občine Pivka Robert Smrdelj podpisali pogodbo o financiranju javne gasilske službe za leto 2013.
Javna gasilska služba obsega naloge gašenja in reševanja ob požarih, preventivne naloge varstva pred požarom, naloge zaščite in
požarov, naravnih in drugih nesreč, izvajanje preventivnih nalog na nivoju teritorija delovanja PGD, načrtno kadrovanje, izobraževanje in usposabljanje na nivoju društva, druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva, ki zagotavljajo izvajanje operativnih nalog, članstvo pri GZ Postojna in Gasilski zvezi Slovenije, nabavo in vzdrževanje gasilske zaščitne in reševalne opreme, zagotavljanje varstva pri delu.
plače strokovnega sodelavca PGD Postojna, ki opravlja naloge za prostovoljna gasilska društva v Občini. Za redno dejavnost gasilskih društev in GZ je Občina Pivka letos namenila 34.500,00 €, ki se jih bo GZ Postojna nakazovalo po dvanajstinah.
Sredstva iz požarne takse se razdelijo tako, da se nameni 3.000 € PGD Pivka, 3.000 € PGD Palčje, 3.000 € PGD Košana in 7.000 € PGD Zagorje.
reševanja ob poplavah ter drugih nesrečah v skladu z načrti zaščite in reševanja občine Pivka. Javno gasilsko službo opravljajo štiri PGD, ki imajo sedež v Občini Pivka, status društva v javnem interesu in določen požarni okoliš, ob pomoči GZ Postojna in PGD Postojna. V okviru svojih nalog prostovoljna gasilska društva skrbijo za gašenje in reševanje v primeru
Občina Pivka seje s podpisom pogodbe zavezala, da bo financirala dejavnost javne gasilske službe v skupni višini 126.000 €. Za izvajanje preventivnih programov in izobraževanja gasilske mladine ter tekoče vzdrževanje gasilskih domov je skupno načrtovanih 7.500 €. Del sredstev v višini 3.000 € je namenjenih PGD Postojna in sicer za sofinanciranje
Občina Pivka bo v letu 2013 namenila 65.000 € ter pripadajoči znesek požarne takse, za investicije in investicijska vzdrževalna dela na objektih in gasilskih opremi. Navedena sredstva se v višini 55.000 € namenijo PGD Zagorje za nadgradnjo gasilskega vozila GCGP-1, sredstva v višini 10.000 € pa se namenijo PGD Pivka za nakup intervencijskih oblek.
Šembije
REPA VELIKANKA
Leto pričeli s prvo pomočjo
Kneški gasilci smo novo leto 2013 pričeli zelo aktivno, saj smo že v soboto 12.1. organizirali interno usposabljanje iz prve pomoči. Usposabljanje smo izpeljali s pomočjo gasilcev-bolničarjev iz sosednjega Zagorja, ki so z velikim veseljem pripravili vse segmente usposabljanja, od teoretičnega s pomočjo multimedijske predstavitve, do praktičnega z uporabo avtomatskega električnega defibrilatorja. Usposabljanje, kije bilo namenjeno razširitvi splošnega znanja in pa tudi obnovitvi že pridobljenega, je poželo pozitivne odzive med udeleženci. tekst in foto: Erik Delost, PGD Knežak
Oglasi
Uburnia
Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica
tel.: +386 5 71 01 060 e-mail: liburnia@siol.net www.liburnia.si
Terme Olimia
Kamp Natura
Oddamo počitniško hiško za 4-5 oseb.
28.06. - 24.08.2013 70 €/dan Najem v pred in po sezoni že od 30 €/dan.
0b prijavi nakup kart po znižani ceni 11,05 C/oseba/dan.
25.04. - 20.06.2013 35 €/dan 21.06. - 24.08.2013 50 €/dan 25.08. - 10.10.2013 35 €/dan
Cena najema / dan vključuje 2 karti za kopanje.
Informacije in rezervacije: 041 / 860 306
nOegoteffV1!!
TRGOVIN* Z* TOPEL DOM
Kotel na pelete PELLSON X3
CESTA 25. JUNIJA 1G. KROMBERK.
5000 NOVA GORICA tel.:05/333-40-77, 333-40-76, info@megaterm .si, www.megaterm.rom PE POSTOJNA Volaričeva 5c, tel.: 05/726-21-96
. iLir-smh
nrihrankiido
',ifiwfrifi>iiitrin»r	• •
Eko sklad
Slovenski okoljski javni sklad
Eco Fund
Slovenlan Environmental Public Fund
-
- SMREKA •MACESEN • lES/AlUMitm,;
MIZARSTVO ŠEMRL
Gregor Primc
Gregorčičeva 9 6250 ILIRSKA BISTRICA
Tel.: 05/71-00-510
PON-PET 8-12 in 15-18 SOBOTA 8-12
j Z vidom pridobimo j najmanj 80-j informacij Jz okolja. J zato poskrbimo j za jasen pogled I :	na svet.
•	MERITVE DIOPTRIJE
•	OKULISTIČNI PREGLEDI
•	MERJENJE OČESNEGA TLAKA
•	IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BEZ
• ROČNE URE e ZLAT NAKIT e SREBRN NAKIT •
ENERGETSKO VARČNA OKNA
Letnik XXI, št. 268
ne prezrite...
^jglsm O
Primorske novice
V Ilirski Bistrici bi ukinili Državni svet in Varuhinjo človekovih pravic
"Ravnanje župana je sporno"
Zakonsko varstvo volilne pravice je nezadostno, ocenjujejo v uradu Varuhinje človekovih pravic. Da bi v prihodnje preprečili podobne primere, kot se je zgodil ob volitvah v državni svet v Ilirski Bistrici, bodo predlagali ustrezne dopolnitve zakonodaje.
ILIRSKA BISTRICA - "Zlasti je potrebno jasno opredeliti dolžnosti pri izvedbi volitev in sankcije za opustitev dolžnosti župana ter učinkovita pravna sredstva za varstvo volilne pravice," je presodila Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic, ko je preiskala postopke v bistriški občini glede volitev v državni svet.
Poizvedbo o bistriškem primeru z vprašanjem, ali ima obstoječa pravna ureditev vgrajene primerne varovalke za preprečevanje samovolje organov, je naslovila tudi na državno volil-
no komisijoTDVK). Tam so ji pritrdili, da je bilo ravnanje župana Emila Rojca sporno, zato bodo o dogodku pripravili poročilo in predlagali spremembe zakona o državnem svetu.
Kot je pojasnila varuhinja, si župan v postopku izvedbe volitev treh elektorjev in kandidata za državni svet ni dovolj prizadeval za zakonito in pravočasno izvedbo. Predvsem je bila sporna županova odločitev, da zaradi sestanka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje 18. oktobra lani občinsko sejo prekliče, s čimer ni bila mo-
žna izvedba evidentiranja kandidatov. To je vodilo do prve kršitve volilne pravice, saj je občina s tem dejanjem zamudila rok, ki ga je določila DVK. Za odlašanje ni nobenega opravičila, pravi varuhinja, pri čemer meri na
to, da župan ni znal dovolj prepričljivo pojasniti, zakaj za vodenje seje ni pooblastil katerega izmed dveh podžupanov.
"Sporna pa so tudi druga ravnanja župana. Odgovoren je namreč za izvedbo
kandidacijskih postopkov in glasovanje, zato se ne more izgovarjati, da ni prejel gradiva komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ampak mora v okviru svojih strokovnih služb in razpoložljivega časa zago-
toviti, da se vsi postopki izpeljejo zakonito in pravočasno," varuhinja opozarja na 14. in 15. člen zakona o državnem svetu, ki določata, da občine izvolijo svoje predstavnike v volilno telo v skladu s svojimi pravili.
Toda pravil v občini niso pripravili. "To je ugotovilo tudi Vrhovno sodišče, ki je zapisalo, da so prav težave pri sprejemanju pravil pripeljale do nezakonitosti v naknadnem postopku 25. oktobra, zaradi katerih je volilna komisija postojnske volilne enpte zavrnila listo kandidatov za člane državnega sveta in seznam elektorjev," je Čebašek Travnikova sklenila poročilo.
Lori Ferko, Primorske Novice
Ukinil bi državni svet in varuha
Na poizvedovanja varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik na bistriški občinski upravi je pisni odgovor sprva podal podžupan Vojko Tomšič, ki je zapisal, da se z županom Emilom Rojcem zavzemata za ukinitev državnega sveta. Pri tem je Tomšič še navrgel, da se "zavzema tudi za ukinitev vseh oblik varuhov".
Po besedah varuhinje ima lahko vsak svoje mnenje o potrebi po spremembi ustavne ureditve, vendar je nedopustno, da visok predstavnik lokalne oblasti svoja mnenja podkrepi z dejanji, ki ovirajo oblikovanje državnega sveta kot ustavne institucije.
"Glede mnenja podžupana o ukinitvi institucije, ki je z ustavo RS določena kot varuh človekovih pravic in temeljih svoboščin v razmerju do organov oblasti, ugotavljamo, da je glede na raven spoštovanja volilne pravice v obravnavanem primeru in ravnanje župana institucija varuha še kako pomembna za varovanje človekovih pravic posameznikov ter celo temelj demokratične ureditve, kot jih določa ustava," seje ostro odzvala varuhinja, ki se pri svojem delu sklicuje tudi na mednarodne pravne akte.
Psi lajajo, karavana gre dalje...
Pravijo, da se vztrajnost obrestuje, a to nikakor ne drži v občini Ilirska Bistrica. Da boste lažje razumeli problematiko, ki ne pesti le mene, pač pa tudi sovaščane bom najprej podal nekaj podatkov.
Nekje v letu 2009 (če me spomin ne vara) so na Bač pripeljali prvi kopači, kamioni in z njimi prišli tudi delavci nekdanjega Primorja. Če smo do njihovega prihoda imeli še dokaj urejene
-	asfaltirane ulice (ki so bile narejene s samoprispevkom krajanov!!) in avtobusno postajališče, je slika po njihovem odhodu (mislim, da je bilo leto 2010) popolnoma drugačna. Ko se človek zapelje skozi vas ima občutek, da kljub napredku in razvoju o katerem se toliko govori, se vas vrača v skoraj kameno dobo. Spopadamo se z nedokončano meteorno kanalizacijo, ulice so ostale ne asfaltirane, ostaja neurejena javna razsvetljava in kar še najbolj bode v oči
-	OSTALI SMO BREZ AVTOBUSNEGA POSTAJALIŠČA, kar pa pomeni da naši otroci čakajo na šolski avtobus v dežju, snegu, mrazu in vetru. Seveda, naši otroci niso iz sladkorja in brez dvoma lahko tudi malo potrpijo, vendar potrpeti in počakati nekaj časa je popolnoma druga zgodba kot biti brez prometno neurejene in neoznačene avtobusne postaje že od leta 2009.
Vaščani smo o proble-
matiki razpravljali in prišli do ideje da postavimo sami avtobusno postajo, vendar so pristojne službe opozorile vaško skupnost, da mora biti avtobusna postaja v skladu s predpisi in normativi, kar pa mi ne zmoremo. V sled navedenega so se predstavniki vaške skupnosti in posamezni vaščani obrnili neposredno na župana, kije iskreno povedano, pokazal zelo velik interes za ureditev nastalega problema. Moram poudariti (vsaj kot pravijo v vaški skupnosti), da je župan celo dvakrat, če ne mogoče celo trikrat od pristojnih zahteval popis neurejenih avtobusnih postajališč v občini, ker je to po njegovem mnenju prioriteta, a žal smo ostali le pri popisu. Razumem sicer, da obstajajo težave z denarjem, vendar če bi človek normalne in zdrave pameti malce poslušal, prekoračil svoje osebnostne omejitve bi z lahkoto uredil avtobusno postajališče na Baču, pa tudi še kje drugje.
Župana so predstavniki vaške skupnosti opomnili oz. seznanili (ker menda da do tistega trenutka ni vedel za pogodbo med občino II. Bistrica in MORS) z možno-
stjo pridobitve denarja s strani MORSA - kot odškodnina za hrup in težave, kijih vojska povzroča vaščanom vasi Bač, v višini 130.000,00 eur. Omenjena možnost mu je bila predlagana, ker iz naslova odškodnine lahko vaščani vasi Bač urejajo infrastrukturo, ne moremo pa denarja porabiti za neke druge nesmotrne namene. Žal, smo tu naleteli na veliko oviro, kar je milo rečeno skregano z zdravo pametjo, župan ni želel zahtevati denarja od MORS-a, ker češ da je država v težavah. V vaški skupnosti, pa tudi mi vaščani smo prvo leto to skušali nekako razumeti in upali da bo župan oz. občina pripravila ustrezno projektno dokumentacijo ter od MORS-a zahtevala rento v višini 130.000,00 eur. Žal iz te moke ni bilo kruha.
Vaška skupnost in vaščani smo zaradi neodzivnosti ubrali drugo pot, se pozanimali na Ministrstvu za obrambo v zvezi z našo rento in dobili uraden odgovor, da je pogodba sklenjena med Občino Ilirska Bistrica in pristojnim ministrstvom zato se z nami o odškodnini in projektih oz. investicijah ne morejo pogovarjati. A, z vztrajnostjo in zbiranjem podatkov nismo kar tako odnehali. V doglednem času nam je uspelo priti do točnih podatkov o odškodninah oz. rentah, ki so bile izplačane ostalim upravičenim občinam po Sloveniji in to kljub težkim in kriznim časom. Res je, da so bile te odškodnine nekoliko nižje od upravičenih, vendar so bile in tega denarja občinam ni bilo potrebno iskati med svojimi prihodki.
Kaj pa v naši občini? V naši občini, kljub pozivom in predlogom s strani vaške skupnosti Bač nismo storili nič, vse od leta 2010 in tako smo osvojili lovoriko edine občine v Sloveniji, ki je upravičena do odškodnine oz. rente (po pogodbi) pa zanjo ni zaprosila oz. jo zahtevala. Še razmislek, s tem smo bili sicer neposredno prizadeti vaščani Bača in smo zaradi tega naravnost ogorčeni,
vendar prizadeti ste bili tudi vsi ostali prebivalci naše občine. Zakaj? Preprosto, če bi KS Knežak dobila denar od rente na osnovi projekta in zahtevka Občine Ilirska Bistrica, bi to pomenilo da bi potrebovali bistveno manj denarja s strani občinskega proračuna kot ga sicer potrebujemo.
Glede na dosedanjo prakso vodstva Občine Ilirska Bistrica, pričakujem »napad« na vas Bač in vaščane, kljub temu da članek sestavljam sam. Nič ne de, izgubili smo že na dlan prinesenih
390.000.	00 eur pa verejtno bomo izgubili še dodatnih
130.000.	00....nič	hudega,
bodo smeti malce dražje, pa voda tudi in bomo ta denar nadomestili iz svojih žepov. Žal je tako.
KOREN JOŽKO
Koseze 3, Ilirska Bistrica*! tel.: 040/240-118
SHit VSAKDAN JMONUNM 7.00.22.00,
©laHUsm	za gurmane...
Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno
Redna kuharska rubrika je stalnica časopisa Snežnik. Ker smo prepričani, da smo 'veliki mojstri kuhinje' pravzaprav vsi, ki se lotimo kuharskega ustvarjanja, je ta rubrika namenjena vsem tistim, ki si želijo svoje male skrivnosti ter okusne recepte deliti z drugimi. Vabljeni torej k soustvarjanju rubrike, v kateri bomo mesečno predstavljali zanimive nasvete, zdrave predloge, nove ideje, slastne recepte...
BAKLAVA
sestavine:
vlečeno testo 450 g orehov 3 žlice olja 2 jogurta 1 kisla smetana sok 1 limone Vi del ruma Vi kg sladkorja % I vode
Pekač dobro naoljimo in vanj položimo plast vlečenega testa. Testo namažemo z maso, ki smo jo pripravili tako, da smo dobro premešali jogurte, kislo smetano in olje. Po premazanem testu posujemo pest zmletih orehov. Položimo naslednjo plast testa in postopek ponovimo. Postopek ponavljamo toliko časa, da porabimo vse sestavine (običajno 5 do 6 plasti vlečenega testa). Na vrhu mora biti seveda čista plast testa. Pomembno je, da baklave preden damo v pečico razrežemo. Pečemo jih najprej 15 minut pri višji temperaturi (okoli 200 stopinj Celzija), da porumenijo, nato pa 45 minut pri nižji temperaturi (okoli 170 stopinj Celzija). Pečene baklave zalijemo s tekočino, ki smo jo pripravili na sledeč način: sladkor in vodo zmešamo, dodamo sok ene limone, rum in
segrejemo do vrenja ter vremo 20 minut. Tekočina mora biti gosta, vendar ne pregosta, sicer se baklave ne bi dovolj namočile.
Mala skrivnost: Pri pripravi baklav moramo paziti, da si tekočino s katero zalijemo baklave pripravimo prej, saj mora biti tekočina s katero zalivamo vroče baklave hladna. Lahko pa uporabimo obraten proces in sicer najprej spečemo baklave, jih ohladimo in zalijemo z vročo tekočino. Pomembno je, da je ena sestavina hladna, druga pa vroča. Baklave se morajo dobro napojiti, zato so užitne šele potem, ko so se vsaj 24 ur močile.
Igor Štemberger
Letnik XXI, št. 268
,ri "Matetu *
umi
SREDA ZAPRTO
O	t—
T \ ILIRSKA r*OLC BISTRICA

Dobrodošli • Benvenuti VVlLLKOMMEN • VVELCOME
Tel.: 05/71412 07
Mob.: 041/424 974
ICA TRNOVO
no
aosfilvM p

GATERJNG
REZERVAGIiE m Z^KLlEtžENE

RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE
Za vino skrbijo tudi vitezi vina
V eni izmed številk smo opisali delo someljejev, danes pa bomo opisali delo vinskih vitezov, ki je dokaj skrit, nepoznan pojem. Pa tudi društvo vitezov je malce zavito v skrivnost v svoji dejavnosti. Pa vseeno vam ga bomo danes malo približali.
»In honorem dei et in honorem vini« je geslo Evropskega reda vitezov vina, s sedežem v Avstriji, v Eisenstadtu. Konzulat za Slovenijo deluje vse od osamosvojitve, torej od leta 1991, ko so s slovesnostjo na Ptuju ustanovili slovenske vinske viteze.
In kako so evropski vinski vitezi sploh nastali? Ordo eque-stris vini Europae, kar je latinsko ime reda, izhaja iz tradicije viteškega rodu svetega Jurija. Ta red je bil ustanovljen leta 1468 pod vodstvom cesarja Friderika III., papež Pavel II. pa ga je potrdil z bulo naslednjega leta. To tradicijo so obudili na Gradiščanskem v Avstriji 1984 z ustanovitvijo Gradiščansko panonskega reda vitezov vina s sedežem v Eisenstadtu. Tako so želelni obuditi tradicijo vinskega viteštva, kar seje hitro razširilo na sosednje države, ki so prav tako želele ohranjati to tradicijo. Kasneje so red preimenovali v Evropski red vitezov vina.
Čeprav Konzulat za Slovenijo deluje v okviru Evropskega reda, pa ima tudi svoje pravice. Tako je v njegovi pristojnosti predlaganje in sprejemanje novih članov ter predlaganje in potrjevanje napredovanja članov po redovnih stopnjah. V redu so naslednje stopnje: ho-spes ali gost omizja, ki je vabljen k vsem prireditvam, nima pa pravice glasovanja.
Naslednja stopnja je vinski svetnik, zatem sodnik in najvišja je vitez vina. Vitezi pa se naprej delijo po stopnjah in funkcijah; ki jih opravljajo v okviru Evropskega reda vinskih vi- tezov. Konzulat za Slovenijo vodijo konzul, prokonzul in častni konzul ter člani Sveta konzulata, ki ima naslednje funkcionarje: notarja, zakladnika, konzularnega vikarja, gastronoma, enologa, maršala (zadolžen je za protokol) in atašeja za stike z javnostmi.
Najvišji organ Konzulata je Konvent, na katerega so vabljeni vsi člani in častni gostje, zatem Velika letna svečanost in Tiha svečanost, namenjena strokovnim in meditativnim razsežnostim zaprisežencev. Poseben pomen pa ima Vinski viteški turnir, s katerim želijo na specifičen način ovrednotiti vino kot plemenit viteški napitek in dati podporo določenim sortam oziroma vinom. V okviru slovenskega konzulata deluje šest Vinskih viteških omizij, in sicer Pomursko, Mariborsko, Celjsko, Posavsko, Ljubljansko in Primorsko.
Gre torej za vinski viteški red, v katerem je središče vino, povzdignjeno v simbol. Čeprav red ni verski, je za njegovo delovanje pomembna bližina oltarja. Redovne slovesnosti so povezane z blagoslovom vina in spoštovanje krščanskih vrednot. Čeprav red ni političen, to ne pomeni, da ga ne zanima
politika v smislu odnosa države in družbe do zemlje, vinogradov in pridelovalcev vina. Posebno skrb posveča negovanju visokih vrednost duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva. Zato je moto delovanja reda: »Šele ko boš premagal zavist in se boš začel zavzemati za druge, boš postal pravi viteški človek.«
Vitezi vina so bojevniki za mir in sožitje med narodi. Meč jim je simbol časti in ne orožje sovražnosti. Kdor pije plemenito vino in prijateljuje, se ne vojskuje.
Zato je reklo vinskega reda vitezov tudi: »Položimo orožje, dvignimo čaše!«
Delovanje vitezov vina je usmerjeno v prizadevanje za sožitje družbe, za spoznanje vina kot dobrine, na katero moramo biti ponosni. Predpogoj za užitek v vinu kot kvaliteti svojega življenjskega sloga, pa je blagostanje v družbi. Zato si vitezi prizadevajo za vzpostavitev takega stanja in vzdušja v družbi, kije naklonjeno človeku in vinu.
Poleg utrjevanja vinske kulture pa si evropski vitezi vina prizadevajo tudi za prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo. Poleg tega si prizadevajo tudi za splošen napredek na kulturnem in znanstvenem področju, kar pomeni, da v njihovih niso le ljudje, ki so na kakršenkoli način povezani z vinom, ampak tudi drugi. Lahko bi torej rekli, da red združuje vse ljudi dobre volje, ki so svoje znanje in izkušnje pripravljeni deliti z drugimi. Združuje jih skupna želja po ohranjanju in bogatenju slovenske vinske kulture ter vinske kulture na sploh. Iz tega izhaja tudi njihovo prizadevanje za utrjevanje slovenske in širše evropske identitete.
V Sloveniji pa imamo tudi Slovenski red vitezov vina. Ta združuje samo člane iz Republike Slovenije. V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub. Slovenski red deluje v devetih viteških omizij (Pomurje, Ptuj - Ormož, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najvišji skupni organ pa je Svet reda. Stopnje v redu pa so vitez pripravnik, vitez II stopnje, vitez I stopnje in vinski vitez.
Slovenski red vitezov deluje šele deveto leto, a kljub svoji adosti" je članstvo naredilo veliko na promociji vina in kulture pitja. Vitezi skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohranjanje običajev povezanih s slovenskim vinogradništvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, razglašajo žlahtna in plemenita vina v Sloveniji, ob tem vsako leto, v Gornji Radgoni, izbirajo »viteško vino". V okviru vsega tega
pa je, dvig domoljubja. Delujejo v širšem družbenem interesu, saj niso strogo zaprti v svoje vrste. V ta namen izdajajo tudi knjige s področja kulinarike in vina. Tako so doslej izdali že štiri knjige, Prva izmed teh knjig je bila '200 vinskih pesmi in napitnic', ki smo jo poimenovali v čast vinu in domovini, sledijo pa: Tartufi in vino, Vino in stare slovenske jedi, ter na koncu Haloze - pokrajina, ljudje in vino. Za vse te knjige, avtorji so naši člani, so prejeli priznanja doma in v tujini, najvišje priznanje pa so leta 2007 prijeli na Kitajskem za knjigo Tartufi in vino, kije bila razglašena za najboljšo knjigo s področja kulinarike in vina za omenjeno leto. In če vemo, da po svetu letno izide 25.000 takšnih knjig potem je jasno kakšna čast jih je doletela.
Slovenski red vitezov vina s svojimi 110 člani ne skrbi le za promocijo slovenskega vina, za dvig vinske kulture in za ohranjanje tradicije, temveč del svojega delovanja namenja tudi različnim oblikam humanitarne pomoči.
Telečja nabodala po domače
Priprava
Krompir olupimo, narežemo na kocke in pokritega kuhamo v zelenjavni juhi, da se zmehča. Bučko operemo, narežemo na kolobarje in jo dodamo h krompirju 1-2 minute, preden je krompir kuhan. Juho solimo in popramo.
Vsak zrezek narežemo na 4 enako velike kose in na vsakega položimo en žajbljev list. Meso zvijemo. Vsak zvitek ovijemo še z enim žajbljevim listom. Po štiri zvitke nabodemo na lesena nabodala ter solimo in popramo.
V ponvi segrejemo 2 žlici olja, dodamo strt česen in meso opečemo. Pečena nabodala vzamemo iz ponve. Usedlino, ki se je nabrala med pečenjem, zalijemo z balzamičnim kisom in vinom in malo pokuhamo. Prilijemo skodelico zelenjavne juhe in omako zgostimo s škrobom. Meso položimo v omako, na hitro zavremo in odstavimo.
Zelenjavno prilogo, ki se je kuhala v juhi, damo na krožnik, nanjo položimo nabodalo in prelijemo z omako.
Sestavine:
-	2 kosa krompirja -1 kos bučk
-2 žlici olja -1 strok česna
-	0,5 del rdeče vino
-	0,5 I zelenjavne juhe
-	30 d kg teletine
-	sol, poper
-	balzamični kis -žajbelj
Letnik XXI, št. 268
Šmžm O
ne prezrite...
Kmetje OE KGZS Postojna
0 možnostih za rešitev problema divjadi in zveri
Na pobudo predsednika OE KGZS Postojna Tonija Janežiča, so se na sedežu KGZS v Ljubljani sestali nekateri kmetje z območja Ilirske Bistrice, Pivke in Postojne s
vsak dan preko celega leta. Prijavljanje škod tako zahteva veliko časa in potrpljenja kmetov. Tudi odškodnine so velikokrat prenizke in ne odražajo dejanske škode, ki jo
varovanjem živine z ograjami in pastirskimi psi ter izpostavili pomanjkljivosti enih in drugih.
Dejstvo je, da jim ponavljajoče in vse večje škode
strokovnimi sodelavci oddelka za gozdarstvo pri KGZS. Predstavili so probleme, ki jim jih povzroča divjad in zveri ter iskali možnosti za rešitev situacije. Prisotni kmetje so posebej izpostavili več let trajajoče probleme z divjimi prašiči, ki so se lani še razširili. Škode so bile zelo visoke ne samo na kmetijskih kulturah ampak tudi na travinju. Poudarili so, da učinkovite zaščite pred divjimi prašiči ni. Postavitev ograj je zaradi terenskih razmer in razdrobljene posesti praktično nemogoča.
Potarnali so tudi nad odnosom lovcev v postopkih ocenjevanja škod, saj le ti velikokrat ne spoštujejo zakonsko predpisanega postopka. Postopek uveljavljanja odškodnin je neživljenjski, saj se škode pojavljajo praktično
povzroči divjad. Še posebne probleme imajo ekološki kmetje, saj so cenovne razlike pri odškodninah še večje, poleg tega jim lovci ne zagotavljajo ekološkega semena pri sanacijah terena. Pretresljive so tudi pripovedi o škodah, ki jim jo povzročajo volkovi in medvedi na živini in silažnih balah. Tudi tu se kaže problem nerealnih cen živine, še posebno plemenske. Posledica škod so tudi posredne škode kot nižja mlečnost, vedenjske motnje (stres), zvrga-. vanja, težave z reprodukcijo. Te izgube niso odškodninsko ovrednotene. Napadi zveri se ne dogajajo samo ponoči ampak tudi podnevi. Razen tega se brlogi volkov in medvedov nahajajo preblizu naselij. Kmetje so na sestanku predstavili svoje izkušnje z
jemljejo voljo do kmetovanja. Prihaja do opuščanja kmetovanja, vasi se posledično praznijo.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) vseskozi opozarja pristojne institucije na tovrstne težave, ki se pojavljajo v zvezi z divjadjo in zvermi. Prizadeva si za povečanje odstrela na izpostavljenih območjih in zmanjšanje populacij divjadi in zveri. Aktivno sodeluje v postopkih lovsko upravljavskega načrtovanja. KGZS je svetovala OE KGZS Postojna in kmetom, da se tudi sami aktivno vključijo v nastajanje Lovsko upravljavskega načrta za tamkajšnje Lovsko upravljavsko območje (LUO) in se povežejo z nosilci načrtovanja na Zavodu za gozdove Slovenije.
Andrej Andoljšek
Koronarno društvo
NOVA SKUPINA
Koronarno društvo Ilirska Bistrica je eno najmlajših prostovoljnih in humanitarnih društev v občini, saj je bilo ustanovljeno šele oktobra 2010. Ob koncu leta 2010 je imelo skupaj nekaj čez sto članov, ob koncu leta 2012 pa je bilo v društvu registriranih in aktivnih 176 članov.
Poleg dobre prepoznavnosti njihovega dela in privlačnega programa zagotovo vpliva na število vključenih tudi dejstvo, da društvo organizira svoje dejavnosti po lokalni centrih občine in ne le v občinskem središču. Njihov najbolj prepoznavni program redne telesne vadbe, ki poteka dvakrat tedensko v večernem času, je bil doslej organiziran v osmih lokalnih skupinah, čimbližje krajem iz katerih prihajajo telovadeči. Poleg dveh skupin v Ilirski Bistrici, poteka vadba še v dveh skupinah na Pregarjah, po ena skupina pa deluje v Jelšanah, Kuteževem, Knežaku in Podgradu.
Proti koncu lanskega leta se je pokazala potreba in želja, da društvo organizira še deveto skupino za krajane Jasena in okoliških vasi. V dogovoru in ob sodelovanju Krajevne skupnosti Jasen je društvo v mesecu novembru v Vaškem domu Jasen organiziralo za zainteresirane vaščane prvi animacijski sestanek, na katerem so jim predstavili cilje društva, njihov program in odgovarjali na vprašanja. Ker je bilo kandidatov za delo v društvu precej, so pričeli s poskusno vadbo enkrat tedensko. Na ta način so krajani pobližje spoznali aktivnosti društva in preizkusili vadbeni program, posebej prilagojen osebam z dejavniki tveganja na srčno žilne bolezni in drugim, ki imajo težave z gibalno oviranostjo.
S prvim četrtkom v mesecu januarju letos pa je bila nova - deveta skupina društva v Jasenu tudi uradno ustanovljena. Skupino sestavlja 20 članic in članov, večina iz Jasena, nekaj pa tudi iz Ilirske Bistrice in okolice. Redna telesna vadba poteka v Vaškem domu Jasen, vsak torek od 18.00 do 19.00 ure in vsak četrtek od 19.00 do 20.00 ure. Vsi telovadeči so prejeli vadbene podloge in elastične trakove, na voljo pa so tudi gym žoge, tester in drugi vadbeni pripomočki. Vadbo po posebnem programu vodijo dodatno usposobljene vaditeljice, ki poleg vadbenega programa skrbijo tudi za redno merjenje in spremljanje vrednosti krvnega tlaka in srčnega utripa udeležencev vadbe ter spremljajo njihovo splošno počutje.
Z ustanovitvijo skupine Jasen je tako Koronarno društvo pridobilo nove člane in ponosni so na to, da so z letošnjim letom presegli številko 200 članov.
J. V.
Coaching
POTREBUJETE SPREMEMBE, UPORABITE COACHING
Svet doživlja velikanske spremembe z nenehnimi vzponi in padci. V zadnjem stoletju je človeštvo naredilo ogromen korak v smeri znanstvenega napredka in manjši korak v smeri medčloveških odnosov. Možnosti, ki se ponujajo danes, so drugačne. Pretekle izkušnje ne zadoščajo več za reševanje sodobnih problemov, ki nastajajo kot posledica hitrih preobratov.
m
Za preživetje posameznika, organizacije ali vlade so potrebne korenite kulturne spremembe. Zaposleni morajo vložiti vse svoje napore v hitrejše razmišljanje in v modrejše odločitve. Dati morajo domišljiji prosto pot pri iskanju novih idej in se na različne načine povezovati med seboj.
Manager (Levine 1995) mora imeti trezno predstavo in občutek za vrednote organizacije, ki jo želi voditi. Veliko bolje mora obvladovati medsebojno sporazumevanje in znati spodbujati zaposlene. Mora znati ohraniti razsodnost in znati izvleči vso nadarjenost in ustvarjalnost, ki jo premore njegova organizacija. Stuart R. Levine pravi, da je potrebno ljudem pomagati in jih voditi, da dosežejo tisto, za kar so sposobni; da je potrebno zasnovati vizijo za prihodnost, spodbujati, poučevati, svetovati, razvijati in ohranjati uspešne medsebojne odnose.
Poslovna učinkovitost je ključ do uspešnosti organizacije in njenih zaposlenih. Obstajajo različni pristopi do izboljšanja poslovne uspešnosti. Med njimi se v zadnjem času vse bolj uveljavlja coaching. Coaching je v Sloveniji manj znan pristop za razvoj človeških virov, zato veliko managerjev in podjetnikov ne ve, kaj točno zajema ta izraz (Čeč 2007).
Kaj je coaching?
Pri nas še nimamo ustreznega prevoda za besedo coaching, zato se še vedno uporablja angleška beseda. Prevod angleške besede coach pomeni trener, inštruktor, kočija, vagon, avtobus. Tako si lahko coaching poenostavljeno predstavljamo kot proces, ki nam s pomočjo določene osebe, coacha, pomaga priti tja, kamor si želimo.
Coaching je v managementu način za dvigovanje uporabnosti človekovega kapitala zaposlenih. Zaposleni imajo še veliko neizkoriščenih potencialov, ki jih je mogoče z ustreznimi prijemi pretvoriti v praktične veščine za učinkovitejše spoprijemanje s poslovnimi izzivi. Poleg večje poslovne učinkovitosti prispeva coaching tudi k boljšemu vzdušju med zaposlenimi, kar ustvarja zadovoljstvo na delovnem mestu in v zasebnem življenju. To daje dodatno motivacijo za produktivno in predano delo. Pozitivno vpliva na vse zaposlene, od najvišje do najnižje ravni organizacije (Čeč 2007).
Coaching se izvaja s pomočjo različnih psiholoških, andragoških in drugih znanj. V osnovi pa ga gradijo tehnike poslušanja, zrcaljenja, zastavljanja vprašanj in dajanja informacij, ki klientu pomagajo do tega, da začne sam sebi zastavljati vprašanja ter iskati odgovore nanje.
Coaching na ravni organizacije je lahko eksterni ali pa interni. Eksterni coaching izvajajo coachi, ki niso del organizacije in je namenjen predvsem najvišji ravni managementa. Ko coaching izvaja oseba, ki je nekdo izmed zaposlenih v organizaciji, pa govorimo o internem coachingu. Vendar pa interni coach ni klientov nadrejeni, ampak je oseba s širšim pooblastilom delovanja,
kot ga ima klientov manager. Usmerjen je na celovit profesionalni razvoj posameznika in ne samo na izboljšavo na trenutnem poklicnem področju klientovega delovanja.
Kdo jecoach?
Coach je načeloma lahko vsak, ki je enakovreden klientu in mu klient zaupa. Uspešen coach pa je lahko samo tisti, ki ima veliko izkušenj in znanj; je osebnostno dozorel, samozavesten in ima občutek za delo z ljudmi. Je tisti, ki z občutkom za čustva klienta in odlično komunikacijo vodi stranko na način, da se sama prebije do rešitev in sprememb.
Cilj coacha je, da iz posameznika izvleče njegove najboljše lastnosti in sposobnosti ter mu omogočiti, da sprejema tiste odločitve, ki mu bodo izboljšale privatno ali poklicno življenje. Preplet vprašanj in odgovorov med coachom in klientom neprestano spodbuja učenje obeh strani. Zato je učenje pri coachingu dvosmeren proces, pri katerem pridobivata oba, coach in klient.
Odnos med coachem in klientom je izhodišče uspešnega coachinga, zato ga morajo spremljati vzajemno spoštovanje, zaupanje in dopuščanje svobode izražanja. Pri tem je bistvo, da klient s pomočjo coacha opredeli glavne ovire, ki preprečujejo njegovo učinkovitost. Klient ima po zaključenem procesu jasno vizijo bodočnosti organizacije, svojega dela ali osebnih rešitev. Pri coachingu gre za učenje, vendar pa coach ni učitelj in ni nujno, da ve, kako narediti stvari bolje kot klient. Coach opazuje vzorce, pripravlja teren za nove mehanizme in nato dela s posameznikom do uresničitve bolj uspešnih mehanizmov (Bejak 2010).
Prednosti coachinga
Ko se pojavijo potrebe po spremembah, coaching uspešno deluje najprej na ravni posameznika in posledično na ravni organizacije. Koristi coachinga se pri posamezniku kažejo v spremenjenih vedenjskih vzorcih, večji samozavesti in osebni odgovornosti, izpolnjevanju zastavljenih ciljev, večjih poslovnih dosežkih, boljših komunikacijskih sposobnostih, večji odgovornosti do zdravja in drugem.
Sprva se rezultati coachinga ne morejo meriti s finančnimi učinki. Kljub temu neizpodbitno drži, da doslej še ni bilo organizacije, ki ne bi imela koristi od večje iskrenosti, manjšega števila odpovedi, boljše komunikacije med zaposlenimi, zavestnega razvoja talentov in discipliniranih vodij, ki imajo občutek za delo z ljudmi. Iz tega sledi, da je vključevanje coachinga eden bistvenih faktorjev za dolgoročno učinkovitejše in uspešnejše poslovanje (Čeč 2007).
Če se zavemo, da so ljudje v podjetju največja pridobitev in bomo zato vlagali v njihov razvoj, se bo to odražalo tudi v večji kvaliteti storitev in proizvodov. Kot je že povedal C. Darvvin, ne preživijo najmočnejše ali najpametnejše vrste, ampak tiste, ki se znajo najbolje odzivati na spremembe.
Sandra Matjan
%
Letnik XXI, št. 268
ne prezrite - kultura...
Prebiranja
Potepanja po poteh Šavrinke Marije, Špela Ledinek in Nataša Roglja
Knjižnica glasnika Slovenskega etnološkega društva 32, Ljubljana 2000
»Ko bi človek lahko poletel kot Ikarus in si tako ogledoval svojo rodno grudo, bi prav gotovo opazil veliko novega.
Tudi okolje, za katerega si prepričan, da ga poznaš, z drugačnega zornega kota ponovno odkrivaš.«
Nedavno tega meje obiskal znani radijski novinar slovenskega nacionalnega programa in si želel izvedeti več o ženskah, ki so v Brkinih, tako kot znane Šavrinke, nosile živež na prodaj v Trst. Neraziskana tema.
In ja, vprašanje, ki se mi vedno znova poraja je, zakaj tematika naših prednikov zanima tako malo ljudi, morda nekaj usposobljenih etnologov in nekaj ljubiteljskih posameznikov, a nedvomno premalo. Ampak o tem kdaj drugič. Pričujoča knjižica mi je padla v roke, medtem ko sem iskala neko čisto drugo knjižico o slovenski manjšini v Italiji. Tudi Šavrinke in naše none Brčin-ke so z Italijo, vsaj s Trstom (za katerega celo nekateri današnji Italijani še ne vedo, da je del Italije - osebna izkušnja enega poslušalcev na zadnjem predavanju v knjižnici), povezane tako in drugače. Preprodajalke med Trstom in Istro (ali med Trstom in Brkini v primeru Brčink, med katerimi je bila tudi ena izmed mojih non) pričajo o času, ki je v nekaterih glavah mogoče zaraščen z robidovjem, pri nekaterih pa ostaja zabeležen in večen spomin na none, tete, matere, ki so na tak ali drugačen preživljale svoje družine. Po stezicah, ki so vodile iz dežele proti obali in mestom, so se rojevale zgodbe »švercerk«, kontrabandjerk, popotnic, ali preprosteje prvih trgovk. Ena izmed zgodb je zgodba Marije France iz Gračišča, ženske, ki je v obdobju med obema svetovnima vojnama vzdrževala družino s preprodajanjem jajc. Zgodba osredišča Marijino življenje in prehojene poti, ki so živa vez med pripovedmi tistih, ki so take poti izkusili in tistim, kar danes skušamo razumeti in podoživeti. Izseki iz intervjujev z Marijo in njenima hčerama, fotostrip in odlomki iz Marijine knjige Šavrinske zgodbe, izseki iz dnevnika, ki ga avtorici pišeta med potepanjem po Istri, to in še več najdemo v drobni sto stranski knjižici. V njej so predstavljene družbene, zgodovinske in gospodarske okoliščine, ki so pogojevale način življenja istrskih kontrabandjer-jev v prvi polovici 20. Stoletja. »Knjiga je splet Marijinih opisov, fotografij, pogovorov z drugimi trgovkami, današnjih literarnih ter drugih umetniških in folklornih upodobitev Šavrinke in podoživljanja poti ter interpretacije procesa oblikovanja sodobne šavrinske identitete. Knjižica ali raziskava kot je ta, utira pot etničnemu in geografskemu označevanju s Šavrini in Šavrinijo.« Pregnetena realnost, raznotere družbene situacije z medsebojnimi povezavami in sosledji. Povezava stvarne situacije, podatkov in dogodkov s širšo družbeno strukturo, ki situacije pogojuje in je z njimi pogojena sama, so glavna tematika današnjega prebiranja. Interpretativni nivo je specifika etnološkega dela, zato se tudi ločuje od zbirateljskih spominov in beletristike, kar pa nam ne ovira prijetnega branja. »Kaj je eno človeško življenje? Nič. A vendar sem v njem doživela skoraj vso zgodovino,« pravi Marija Franca. Njena družina je štela sedemindvajset članov. Zgodba, ki se še kako tiče tudi naših babic, tet, strin. Priporočam v branje in srečno do prihodnjič,
Patricija Dodič
gl	(j
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
KOREN JOŽKO
Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118
Pralni In sušilni stroji na kovance
• za posteljnino (kovtre, odeje, pregrinjala,...)
-	za osebno perilo In garderobo
-	za zavese, prevleke, tekače, delovne obleke,... fjM
MHsMlantSM 1&3 S3	fUn
JtoiMsaraiatmteea Me 36 SaŠOM	SSfcHOB 16
21
V ceno sta že všteta detergent in mehča
Folklora
PLES BREZ MEJ
Ilirska Bistrica - V drugi polovici decembra se je v Ilirski Bistrici odvijalo mednarodno srečanje folklornih skupin ob 10-letnici delovanja bistriške folklorne skupine Gradina. Bistriška folklora je leto, ki je bilo zanje izjemno uspešno, zaključila z odmevno prireditvijo v nabito polni dvorani Doma na Vidmu. Naj spomnimo, da se je v letu 2012 folklorna skupina Gradina iz Ilirske Bistrice uspela uvrstiti na državno srečanje folklornih skupin v Maribor, kjer so se predstavile najboljše folklorne skupine v Sloveniji.
Ples brez mej, kot so poimenovali prireditev, se je pričel z nastopom folklorne skupine Galicija, ki prihaja iz okolice Žalca. Skupina, ki se s plesi občinstvu predstavlja že sedem let, se je tokrat na oder podala s plesi vzhodne Štajerske. Vodja skupine in umetniški vodja folklorne skupine Galicija je Flelena Turnšek.
Sledil je nastop folklorne skupine Žejanski zvončari, ki prihaja iz sosednje Hrvaške. Skupina goji staro dvoglasno petje, ki ga prepevajo v starem že-janskem narečju in plese iz žejanskega področja. Zaplesali so zanje značilen ples ob instrumentu, ki mu pravijo cindra. Gre za starinsko polko, poleg tega pa so ob spremljavi harmonike zaplesali še čotiš.
Najmlajši nastopajoči so bili otroci folklornega krožka Osnovne šole Podgora Ku-teževo. Krožek pod mentor-
stvom Magdalene Logar deluje že šesto leto. S plesom, pesmijo, pripovedkami, prigodami in izštevankami skušajo oživeti stare čase in na tak način skušajo ohraniti del ljudske zapuščine v Kočaniji. V nastopu, ki so ga poimenovali »V pričakovanju Božiča«, so zaplesali štajeriš, rašpo in sotiš.
Srbsko prosvetno društvo Nikola Tesla iz Postojne je bilo ustanovljeno leta 1992. V začetku seje društvo ukvarjalo v glavnem s humanitarnim delom, danes pa se ukvarjajo izključno z ohranjanjem kulture srbskega naroda iz Bo-
sne in Hercegovine ter Srbije. Poleg otroške in mladinske folklorne skupine v društvu delujejo še gledališka, instrumentalna ter moška in ženska vokalna skupina. V Ilirski Bistrici seje predstavila mladinska folklorna skupina društva, ki je zaplesala »Igre Leskovačkog kraja«. Avtor odrske postavitve je Cvijeta Gojkovič.
Iz sosednje Italije je prišla folklorna skupina Santa Go-rizia iz goriškega predmestja sv. Rok. Skupina deluje že od davnega leta 1928. Nastopa-
jo v glavnem po Italiji, kjer se predstavljajo z značilnimi oblačili na vaških praznikih, vsako leto pa obnavljajo spomin na tradicionalni »Kmečki ples«, staro slovesnost gori-ške ohceti. Folklorna skupina Santa Gorizia predstavlja noše, plese, glasbo, pesmi in običaje italijanske (stare) Gorice.
Kot zadnji so se na oder podali domačini, folklorna skupina Gradina. Skupina deluje že 10 let. Sestavlja jo 7 plesnih parov, ki zaplešejo ob spremljavi harmonike in klarineta. Plešejo v glavnem plese iz okolice Ilirske Bistri-
ce, s Tržaškega in slovenske Istre. Njihov najnovejši projekt poteka pod strokovnim vodstvom Romea Volka. S tem projektom skušajo zbrati, zapisati in prikazati plesno, glasbeno in oblačilno kulturo na llirskobistriškem v obdobju od začetka druge svetovne vojne pa tja do začetka petdesetih let prejšnjega stoletja. Tako je nastal tudi splet »Pljs«, ki prikazuje vaški ples, kakršni so bili omenjenem obdobju v navadi na Veliki Bukovici. Prirejali so ga v času od Božiča do pusta. V »lu-
pah« so ga pripravljali vaški fantje in možje, pri čemer je imel najpomembnejšo vlogo »balkomandant«. Dogodek je bil zanimiv za celotno vaško skupnost, na njem pa so sodelovali takorekoč vsi: od otrok, ki so ples otvorili, pa vse do starejših, ki so si prišli ples zgolj ogledati. Pri postavitvi izstopajo individualni plesni načini, spontanost posameznih plesov, pri noši pa raznolikost oblačilne kulture in pa posebnosti glasbene spremljave v sestavi plonar-ce in triangela. V spletu lahko zasledimo plese kot so: drobljanc, mazurka, veso k valcer, štajeriš in bu-kovška polka. Vodja skupine je Adrija-na Širca, umetniški vodja Romeo Volk, za glasbeno priredbo pa je poskrbel Viktor Mikuletič. Kot že rečeno, se je z omenjenim spletom bistriška folklorna skupina Gradina v letu 2012 uvrstila med najboljše folklorne skupine v državi, ki so se predstavile na državnem srečanju folklornih skupin v Mariboru.
Ob zaključku odmevne prireditve ob deseti obletnici bistriške folklorne skupine Gradina »Ples brez mej« je vodja ilirskobistriške izpostave JSKD Igor Štemberger podelil Maroltove značke. Osem članov je za več kot 5 letno delo na področju folklore prejelo bronaste značke, Vida Vrh, ki v folklorni skupini edina pleše že od same ustanovitve skupine, pa sije prislužila srebrno Maroltovo značko. tekst Igor Štemberger, foto Irena Štembergar
Domoznanstvo
Perspektive slovenske manjšine v Italiji
Kozina - Kozinska knjižnica je v januarju predstavila prvo v nizu predstavljanja diplomskih nalog v letu 2013. Zanimivo temo, vredno poglobljene debate, je predstavil domačin, Vasja Valenčič doma iz Javorja. Nalogo je naslovil Perspektive slovenske manjšine v Italiji v luči padca administrativnih mej in je v prostore knjižnice privabila zainteresirane iz te in bivše one strani meje.
Valenčič je študiral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, smer teoretsko-analitska politologija in leta 2010 diplomiral pri dr. Cirili Toplak. V raziskavi je želel izvedeti več o dejanskem stanju oz. položaju slovenske manjšine v Italiji, posebno pozornost pa je namenil dogodkom po padcu šen-
genske meje. Za pričujoče delo je julija 2011 prejel priznanje Ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od septembra 2011 do marca 2012 je opravljal pripravništvo v Evropskem parlamentu v odboru za zunanje zadeve AEFT.
Avtor je poslušalcem orisal zgodovinski pregled, se zaustavil pri problematiki manjšine danes, nekaj besed je namenil vzgojno-izobraževalnemu sistemu, pravni zaščiti manjšine ter njeni odprtosti do sodelovanja z večinskim prebivalstvom. Avtor se obenem sprašuje, kako je v praksi po padcu meja po visoko letečih razpravah in
frazah, ki so po padcu mej vršale.preko medijev. Ali meja prikliče izoliranost, konflikt ali pasivno nezanimanje? Ali nasprotno, ponuja nove možnosti in spodbuja k odprtosti in povezovanju? Da
sta med dvema krovnima organizacijama v »zamejstvu« prevelika organizacijska razdrobljenost in politična razdvojenost, ni bilo potrebno posebej poudarjati, saj so obiskovalci tudi sami izražali o tem svoja »pro in kontra« mnenja in razmišljanja, debata pa se je razvnela tudi glede tega, koliko matični Slovenci sploh poznajo problematiko slovenske manjšine v* Italiji in zakaj se v tej smeri ne naredi več.
Diplomsko delo Vasje Valenčiča je na izposojo v kozin-ski knjižnici.
tekst Patricija Dodič, foto Tomaž Mahkovic
NAJ-GLEDALISKA SKUPINA PRIMORSKE PRIHAJA V ILIRSKO BISTRICO
VSEGA JE KRIVA DRŽAVA, komedija KD Domovina Osp
JJ. Bricaire / režija: Edita Frančeškin
ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU sobota, 23. februar ob 19. uri
predprodaja vstopnic: Turistična agencija Oaza
Ilirska Bistrica, Osp - V
naslednjih dneh prihaja na oder bistriškega Doma na Vidmu po izboru Primorskih novic v letu 2012 najbolj priljubljena ljubiteljska gledališka skupina Primorske. 3792 bralk in bralcev Primorskih
novic je preteklo jesen izbiralo naj-gledališko skupino. Kar 560 glasov je prejela gledališka skupina Kulturnega društva Domovina Osp in osvojila prvo mesto. S predstavo »Vsega je kriva država« bodo februarja nastopili v Ilirski Bistrici.
Gledališčniki prihajajo na bistriški oder s komedijo, ki se loteva zelo pereče sodob-
ne teme: davkov, ki jih ne plačujejo prav tisti, ki bi jih lahko najlažje, torej bogataši. Skozi mnoge komične zaplete in obilico zmešnjav boste izvedeli, kako jim vedno znova uspeva prikriti zdaj to, zdaj ono in se izogniti svojim
dolžnostim do države. Skupina skrbi za kvalitetno, radostno, zabavno in narečno gledališko ustvarjanje!
Gledališka skupina v Kulturnem društvu Domovina iz Ospa dejavno posega v obmorski kulturni prostor že več kot 20 let. Člani skupine prihajajo iz različnih krajev ob obali in so tako živahni posredniki svojih družbenih,
poklicnih in jezikovnih sredin (igrajo v narečju).
V vseh teh letih so se imeli možnost vzgajati ob poklicnih režiserjih, ki so v skupini puščali svojo plemenito dediščino režiserskega, igralskega znanja, predvsem pa ljubezni, predanosti, zvestobe gledališkemu ustvarjanju. S skupino so ustvarjali: Janko Kle-ibencettl, Sergej Verč, Katja Pegan in Gašper Tič. Vsak od njih jo je sooblikoval in ji ponudil najboljše, kar je lahko dal in je skupina lahko sprejela. Najdlje sta se razdajala Sergej Verč in Gašper Tič, saj sta ustvarila po 3 predstave. V prvih letih od ustanovitve je v skupini kot ljubiteljski režiser ustvarjal Janko Kleiben-zettel, prve osnove pravih gledaliških kodov je položil Verč, inventivno, duhovito, z velikim poznavanjem ljubiteljskega gledališča pa Gašper Tič. Pod njegovo režijo je skupina ustvarila nov slog, nov pogled, nov pogum in pravo, zahtevno predstavo, kot je bila »Ves svet je Osp«.
Zadnja leta v skupini režira Edita Frančeškin, ki vztraja pri vseh prigaranih znanjih, iskanju, učenju in ljubezni, ki so jih igralci, tehniki, vsi sodelavci v skupini sprejemali iz radodarnih rok vseh prejšnjih režiserjev. Skupina se zaveda, da je na ugledni ravni težko obstati, zato izobraževanju in pomlajevanju posveča osrednjo pozornost. Njeni člani redno sodelujejo tudi na kulturnih prireditvah, proslavah, predstavitvah kult. dogodkov.
Že več kot deset let predstave osapskih gledališčnikov režira Edita Frančeškin. Skupaj so dosegli že kar
nekaj lepih uspehov - nenazadnje tudi osvojili več nagrad na Festivalu komedije v Pekrah. Z uprizoritvijo predstave, ki v llirko Bistrico prihaja v naslednjih mesecih »Ali ženske kdaj odnehajo?« so domov prinesli nagrado za najboljšo predstavo, Frančeškinova pa je že pred tem prejela nagrado za režijo »Vsega je kriva država« -predstavo, ki jo bomo v Ilirski Bistrici videli že 23. februarja. V prejšnjih letih pa so žirijo na istem festivalu navdušili še s predstavami »Pokvarjeno«, »Oblast« in »Srečne vdove« - vse so nastale v režiji Edite Frančeškin. Tudi
zato je Frančeškinova letos prejela Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) za življenjsko delo. Nagrado soji podelili 28. januarja v ljubljanski Festivalni dvorani. Edita Frančeškin je zlato plaketo JSKD-ja prejela za življenjsko delo pri razvijanju ljubiteljskega gledališča na Primorskem. Frančeškinova je, kot piše v utemeljitvi nagrade, "ena tistih ustvarjalk, pri katerih beseda ljubitelj zažari v polnem pomenu besede, saj lahko tako vztrajno, predano in uspešno gledališče ustvarja le tisti, ki ga preprosto ljubi". Gledališko ustvarjanje in pedagoško delo Franče-škinove je v več kot 40 letih delovanja "pozitivno vplivalo na mnoge generacije ljubiteljskih igralcev in na kakovost ljubiteljskega gledališča pri nas in še danes navdihuje ljubiteljsko kulturo na Primorskem in v zamejstvu", še piše v utemeljitvi nagrade.
tekst in foto: Igor Štemberger, splet
Razstava
Fotorazstava v Knežaku
Knežak - llirskobistriški Fotoklub Sušeč dobro sodeluje s fotografi slovenskega društva na Reki. Plod tega sodelovanja je bilo srečanje s člani fotografske sekcije slovenskega Kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke v Voloskem, poleti 2012. Tam so organizirali fo-todelavnico v okviru katere je potekalo fotografiranje
bili konec leta 2012 na ogled v razstavišču Fotokluba Sušeč, v Pumpa baru v Knežaku. Vseh osem bistriških fotografinj oz. fotografov, ki so sodelovali na srečanju je naredilo svoj izbor fotografij, katere so posredovali foto-klubu na Reko. Tam je potekalo žiriranje in izbor fotografij. Na razstavi v Knežaku je bilo tako od sredine
obeh strani meje ponovno srečali in bili enotnega mnenja, da fotografija še vedno največ pove na papirju. Avtorji na tak način dobijo otipljiv izdelek, fotografija pa nagovarja gledalca s svojo sporočilnostjo in estetiko.
Srečanje so izkoristili tudi za načrtovanje nadaljnjega sodelovanja in bili enotni, da razstavo v prihodnjem letu

					1 ..	Hii L	- ' Igli	
			SUMI		B	
				% r*	L	KV jljj
fotomodela. Simpatična Vanja jim je tako pozirala na različnih lokacijah tega obmorskega mesteca.
Rezultati tega srečanja so
decembra do konca januarja na ogled 26 fotografij različnih formatov.
Ob otvoritvi razstave v Knežaku so se fotografi z
postavimjo tudi na Reki v prostorih Prosvetno kulturnega društva Bazovica.
tekst Stojan Spetič, foto Tjaša Kalčič
Pravljica
Sonce in Luna v januarju
Kozina - Ne, ne gre za nadebudna astrološka napovedovanja, ampak za pravljično-ustvarjalno urico, ki seje prvič v letošnjem letu pojavila, ne boste verjeli, v pravljični sobici v kozinski knjižnici. In pravljica ni prišla sama. Ne, ne. S seboj je tokrat pripeljala nekaj dežnih kapelj, malce snežne šplundre in trumico bolj ali manj fantkov, ki so z umitimi ušesi in nasmehom, razpotegnjenim do ušes, poslušali knjižničarko, kdo le sta fant, ki sveti kot sonce in punčka, ki sveti kot luna. In kdo leje nesramno zakopal njuno mamico kraljico v kup gnoja, da je tam mogla bivati in trpeti in prestajati muke isusove, ne da bi naredila karkoli narobe, (zelo spominja na neko ne ravno pravljično deželo, v kateri živimo, se vam ne zdi?) Seveda seje pravljica, potem ko je bila premleta, pretipana, prebožana, prežgač-kana poslovila od nas zelo srečna, ker se je tako ali tako da vse srečno končalo in je kralj hudobni sestri pregnal čez devet dežel noter v deseto. Naslednjič nas pravljica obišče 19. februarja ob isti uri na istem mestu, ko bo spet kaj novega prinesla, nič več iz Bolgarije, od koder je tokrat prisopihala na konjskem sedlu, ampak iz katerega drugega končka sveta. Otroci iz vseh končkov našega malega okrogloličnega sveta pa seveda vabljeni naslednjič, da spet kaj lepega skupaj narišemo, ustvarimo, ali pa le poklepetamo in se najemo tistih bonbončkov, ki nam jih mamice ne pustijo zmazati.
tekst Patricija Dodič, foto Pomjana Pregeljc
Letnik XXI, št. 268
OlkggKjaK___________________________.
Razmišljanja
|P	ife
Ma, ki je že pr koncu?
S kakšnim veseljem se oglašam! Skoraj smo preživeli! Ali ni čudež vesolja, ki ne koraka, temveč se vrti, vrti..., in če se vrti, je nekje v vrtenju in mi smo tu. Hvala Bogu.
Morda se boste kremžili, jezili in še kakšno drugo besedo pridali naslovu tega prispevka.
Nikar! To je lep briški izrek, ki velja že od osmega > stoletja naprej. Brici smo takšni kot vsi. In ker sem vmesno postal Kraševec, je vse prav.
Samo poglejte vase, ko se zazrete v nebo. Na kaj mislite takrat? Ne bom opisoval vseh želja, milijard jih je in kaj bi naštevanje pomagalo? Nič.
Meni ta izrek veliko pomeni, saj vsebuje prav vse, kar se v človeških možganih kuha - od ljubezni do sovraštva, od milosti do brezčutja, od vsega do vsega, itd...
Pravzaprav me je pritisk pisanja popeljal nekam drugam in pozabil sem na tisto, kar je.
Z zgornjim vprašanjem se lahko soočimo z Ilirsko Bistrico, ki ji grozijo poplave ali snežne katastrofe ali prometni krči ali pritisk Volovjih veternic ali še kaj drugega. In tudi s tem vprašanjem se lahko soočimo v Komnu, Sežani, Divači, Kopru... povsod so za občinsko politiko podobni izzivi. (Na Krasu je malo manj povodenj.) In ker nismo vsi vpreženi v razmišljanja veljakov in ko stokratno preoblikovana uradna stališča prodrejo do naših ušes, se vprašamo: Ma, ki je že pr koncu? Takrat pomislimo, da teh krajev, pokrajin, ljudi..., ni več. Vseeno so naše »želje« prikrajšane. Vse je še na mestu in takrat se nam porodi tista stara poganska zavest, da moramo čakati tisto našo željo.
Ampak ta vprašalnica ni stisnjena samo v naš krog, je malo širša in hudičevo vsakdanja. Poglejmo, kaj se vse iz nje lahko spelje. Brici smo pač redki z vprašanji.
Če je bila poplava, če je bila suša, če je nekdo umiral, če je nekomu pogorela hiša, če je nekoga zapustila punca, če je nekoga zaprla oblast, je bilo vprašanje, ki ga poznamo: Ma, ki je že pr koncu?
In zanimivo, to vprašanje me z vsakim dnem bolj vznemirja. Geni so pač geni. Skušam se boriti proti njemu, toda... Vznemirjen sem postaviti to vprašanje našemu času.
Nekje za TV zasloni sem videval in videvam neke znance in neznance, kako bi to vprašanje vzeli zase in ga postavljali in postavljali. Čutijo potrebo osmisli-tve že davne danosti, ki jih današnji filozofi, politiki in ekonomisti ponavljajo in ponavljajo. In še huje. Bojim se, da me bodo prejšnji, današnji, jutrišnji politiki popolnoma onesposobili. Zakaj mi je vprašalnica prišla v zavest!
Vseeno čutim neko skladno uresničljivost. Pia Cah nas bo s svojim zborom popeljala v spomine.
Aleksander Peršolja
» - --------------------------------------”
ne prezrite - kultura...
KONCERT GODALNEGA ORKESTRA GLASBENE ŠOLE POSTOJNA
Postojna - Nedeljski večer 13. januarja nam ni postregel le s tako težko pričakovanim snegom ampak tudi z nepozabnim koncertom Godalnega orkestra glasbene šole Postojna. Dirigentka in violinska pedagoginja Marinka Kukec Jurič orkester vodi od ustanovitve in nas vedno znova preseneti z izborom koncertnega programa in seveda kvalitetno izvedbo. Njena skrb za intonančno brezhibnost in muzikalno prepričljivost
je ena temeljnih znanj, ki jih razvija že pri najmlajših, ki jih s prvimi koraki z igranjem v godalnem ansamblu, pripravlja na prave izzive pri igranju v orkestru. Tako se učenci lahko vključijo najprej v mlajši godalni orkester in kasneje, ko je znanja in izkušenj veliko, še v godalni orkester šole.
Na tokratnem koncertu, ki je bil sestavljen v tri sklope, sta se predstavila oba orkestra. Večer se je začel s temperamentno in zvočno zanimivo Istraljo Alda Kumarja, ki v melodijah in
harmonijah odseva barve in karakter Istre, njenih ljudi in starih običajev.
V nadaljevanju seje predstavil mlajši godalni orkester. Prepričljiva izvedba najmlajših je navdušila občinstvo in njihova glasba je bila lahko samo odskočna deska v tretji del koncerta. Seveda je nabito polno dvorano v nadaljevanju čakalo še več glasbe in nedvomno presenečenje večera.
V nadaljevanju koncerta seje na oder ponovno vrnil godalni orkester in za uvod v tretji del zaigral Valček št. 2, D. Šostakoviča. Sledile so optimizma in mladostne razigranosti polne melodije filmske glasbe skladateljev R. Scotta, H. Mancinija, E. Mor-riconeja. Koncert se je zaključil z dvema priredbama znanih rock skladb Smells like teen špirit (Nirvana) in VValk this way (Aerosmith) v katerih se je kot solist na električni kitari predstavil nekdanji učenec postojnske glasbene šole in dolgoletni član orkestra Marko Markovčič.
»Divji« in energije poln zaključekje navdušil dvorano. Občinstvo si je po bučnem aplavzu priborilo še dva dodatka, ki sta zaokrožila nedeljski koncert. Še eden izmed neštetih, ki jih je Godalni orkester glasbene šole Postojna v svojem skoraj petindvajsetletnem delovanju podaril publiki.
Glasba, ki nas obkroži na teh koncertih, je vedno polna pozitivne energije, ki jo mladi nesebično delijo z občinstvom. Zagotovo jo od občinstva prejmejo tudi nazaj in si s tem pridobijo voljo, zanos in željo nadaljevati.
tekst Suzana Furlan Mitev, foto Staša Albreht
Kulturno dogajanje v Sokolskem domu v Ilirski Bistrici
S KULTURO NAD KRIZO
Sobota 9.2.2013 ob 21.00:
ustno rajanje z DJ PARAGLAJDERJEM, DJ ISKRO IN DJ MOSTNIMI PRSTI
Sobota 16.2.2013 ob 19.00:
Film Jaz sem Janez Janša
Ime. Vsak ima ime. Posamezniki, umetniki in akademiki z vsega sveta spregovorijo o pomenu in namenu osebnega imena z vidika posameznika in družbe. Slikoviti primeri iz zgodovine, popularne kulture in vsakdanjega življenja razkrivajo razloge za spremembo imen ter nas pripeljejo do preimenovanja, ki je odmevalo v Sloveniji in zunaj njenih meja.
Leta 2007 so se trije umetniki včlanili v Slovensko demokratsko stranko (SDS) in uradno prevzeli ime Janez Janša. Čeprav so to storili iz osebnih razlogov, so se njihova zasebna življenja prepletla z njihovim javnim umetniškim delovanjem na načine, ki jih nihče ni mogel predvideti. Preimenovanje, označeno kot umetniško dejanje, je sprožilo celo vrsto interpretacij v domačih in tujih umetniških krogih, med novinarji in v splošni javnosti.
Film, ki je v slovenski javnosti povzročil razburjenje, še preden ga je kdorkoli videl, vas bo pripravil do tega, da boste spet poguglali svoje ime.
Sobota 23.2.2013:
Potopisno predavanje ob 18.00: Himalaja nekoč in danes z Marjanom Olenikom; koncert ob 21.00:THE SAVVVER FAMILV (sto-nerbilly - USA) + SVINJSKE TAČKE (hardsentiškaopank - SLO)
Petek 1.3.2013:
Premiera filma: Odnesel te bom na morje (po filmu diskusija z avtorico Manca Filak)
Nina in Domen sta skupaj že dobro leto. Nina je na vozičku, saj ima diagnosticirano spastično cerebralno paralizo, ki krči njene mišice, Domen pa je pred 18 leti preživel hudo prometno nesrečo, Oba imata za seboj močno izkušnjo preživetja, ovir, ki jih lahko prinese fizična poškodba ter drugačnosti, ki jo kot tako sprejema (in hkrati določa) družba. Film z veliko mero intimnosti gledalca popelje skozi njun odnos, s poudarkom na njunih prvih skupnih počitnicah na morju. Prvič sama, prvič kot par in prvič kot "vsi ostali" Dolžina filma 35min.
Koncert ob 21.00: KRLJA (grindcore - Hr), SEPPUKU (grindcore - Hr), ŽIŽKA HLAČE (post/jugo/pank/grind - Slo)
Sobota 2.3.2013 ob 18.00:
Predavanje2 Brezno treh src - najgloblje brezno na Snežniku (predavata Tomaž Šuštar in Franci Gabrovšek)
Skrivnostni podzemni tok Reke (predava Borut Peric)
Koncert: Natečaj Botečaj 2013, predizbor mladih neuveljavljenih glasbenih skupin
Petek 8.3.2013 ob 21.00:
Koncert: ATI EDGE AND THE SHADOVVBIRDS (rockabilly - H), THE INTERNACIONAL R'N'R CIRCUS (Slo)
Sobota 9.3.2013 ob 19.00:
Premiera filma: Naša zgodba (po filmu diskusija z avtorjem Mihom Miheličem)
Film predstavi pogled Severnoameriških staroselcev Lakota na sodobno zahodno družbo. Kakšno je današnje življenje v rezervatih? Kako je potekala asimilacija v polpretekli zgodovini? Snemanje je potekalo v Južni Dakoti (ZDA), Rimu in Ljubljani od leta 2009 do 2011. Dolžina filma 54 min.
Petek 15.3.2013 ob 19.00:
Predavanje: Volkovi v Sloveniji: trenutno stanje, raziskave in sobivanje s človekom (Predaval nam bo Miha Krofel)
Volkovi so živali, ki le malokoga pustijo ravnodušnega. Nekateri jih vidijo kot krvoločne zveri, drugi kot simbol divjine in utelešenje svobodnega duha. V predavanju bomo bolje spoznali resnično plat življenja volkov v naših gozdovih, kot so jo spoznali slovenski raziskovalci, ki že tri leta na različne načine proučujejo volkove v okviru projekta SloVVolf. Med drugim boste zvedeli koliko volkov živi pri nas, da volkovi v resnici ne napadajo ljudi, kako je mogoče učinkovito preprečiti škode na drobnici, prestavljene pa bodo tudi zgodbe nekaterih volkov, ki sojih strokovnjaki opremili s telemetričnimi ovratnicami ter tako natančneje spoznali njihovo življenje. Natančneje si bomo ogledali tudi volčji trop "Gomance", katerih teritorij sega do obrobja Ilirske Bistrice.
Sobota 16.3.2013 ob 19.00:
Vstaja socialnega dela: Kaj lahko in zmore socialno delo storiti v času krize in vstaje.
V sklopu odprte diskusije, na katero so vabljeni vsi socialni delavci in delavke, pa tudi ostali, kijih socialnost zadeva, si bomo ogledali film IZ - HOD in se pogovarjali z dr. Vitom Flakerjem in študenti socialnega dela. Predstavljena bo tudi knjiga Direktno socialno delo in posebna številka ČKZ na temo Iz - hoda.
Sobota 23.3.2013:
Potopisno predavanje ob 18h: Hajkanje po Gruziji (predstavitev bosta imela Manca Filak in Žiga Gorišek)
Koncert ob 21 h: BITCH BOYS (surf rock - Slo)
Sobota 30.3.2013 ob 21.00:
Koncert: LAUTSTURMER (ex DRILLER KILLER - Swe) + TARAN-TUJA (HC punk-Ca)
gsm: 031 644 242, 041 457 125
-	NAJEM VOZIL
-	NAJEM VOZIL (1+8)
• IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
(obnova vozniškega znanja)
-	NAJEM TOVORNEGA KOMBIJA
-	PREVOZI OSEB IN BLAGA
Fabci 4 • 6254 Jelšane TEL.: 05 /788 51 10 • GSM: 041 / 410 343
i	**•
. PRODAJA
'DOtŽKSKADffM Mm BOKOM MM 25 it/35 so/ /MUPHAPUUU
SUMA - UMETNO KOVAŠTVO
Že več kot 20 let /delujemo vse vrste kovanih izdelkov
OIC Trnovo
Vilhaijeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikoroz(jsko zaščitimo in montiramo:
balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem...
telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in I5h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: infoO/umetnokovastvo.com
www.umetnokovastvo.com
Letnik XXI, št. 268
ne prezrite - kultura...
ikli)® O
Glasba
Koncert Bodeče neže
Postojna - Mešani pevski zbor Postojna je pričel s praznovanjem tridesetletnice delovanja z vrhunskim koncertom Dekliške vokalne skupine Bodeča neža. Na povabilo Mešanega pevskega zbora Postojna je v dvorani Glasbene šole Postojna nastopila Dekliška vokalna skupina Bodeča neža. Po nekajme-sečenm projektnem delu z zborovodjo Mirkom Ferlanom so dekleta odpela celovečerni koncert z zahtevnim in izredno zanimivim programom. Dekliška vokalna skupina Bodeča neža je danes uveljavljena dekliška pevska skupina, ki seje razvila iz Mladinske vokalne skupine Vrh sv. Mihaela. Sestavljajo jo pevke iz goriške in tržaške pokrajine pa tudi iz Slovenije. Zbor je zelo aktiven na kultur-
nem področju v zamejstvu, nastopa tako v Sloveniji kot v Italiji. V letu 2007 je vodstvo skupine prevzela Mateja Černič, pod njenim vodstvom se je Bodeča neža izkazala na
različnih mednarodnih in državnih tekmovanjih, na katerih je prejela najvišje nagrade. V okviru posebnega projekta pod vodstvom dirigenta Mirka Ferlana je zbor v dvorani Glasbene šole Postojna nastopil z bogatim programom.
V prvem delu koncerta so dekleta izvajala skrbno izbrane skladbe tujih sodobnih avtorjev, v drugem delu pa so ubrano poustvarjale predvsem dela slovenskih skladateljev.
Koncert, ki ga je pripravil MePZ Postojna, je tako prvi v nizu koncertov in drugih kulturnih aktivnostih, s katerimi bo zbor v letošnjem letu obeležil tridesetletnico delovanja. tekst Katarina Temkova, foto arhiv društva
Koncert v Jelšanah
Jelšane - Že nekaj let se v lepi in akustični cerkvi Marijinega vnebovzetja v Jelšanah izvajajo Božični koncerti. Že drugo leto zapored pa ga organizira cerkveni mešani pevski zbor iz Jelšan. Ker je okrog božiča veliko petja tudi v ostalih krajih na llirskobistri-škem, so tokratni božični koncert v Jelšanah pripravili prvo nedeljo v januarju.
Pod vodstvom Anamarije Surina je prvi pred publiko stopil domači cerkveni pevski zbor iz Jelšan. Sledili so nastopi gostov: po vrsti so se predstavili cerkveni mešani zbor iz župnije Podgraje, pod vodstvom Marte Reberc, pevska skupina Vasovalec iz Rečice, MePZ Avgust Šuligoj bistrške-ga društva upokojencev, ki ga vodi prav tako Anamarija Surina, ženski zbor Prem, pod vodstvom Mete Kirn, pevska skupina Kalina iz Kosez z dirigentko Janjo Konestabo. Slednja je navdušila občinstvo kot solistka v pesmi Ave Ma-
rija. Pevske nastope pa je popestrilo nekaj članov instru-mentalno-vokalne skupine Nostalgija, ki seje ravno za to priložnost pripravila tri večno zelene melodije, pod vodstvom Dimitrija Grlja. Koncert so sklenili Fantje spod Karlovce s Pregarij katere vodi Aleš Bernetič. Vsi nastopajoči so navdušil polne klopi občinstva ter z občutenim prepevanjem ustvarili nepozabno vzdušje v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Jelšanah.
Božični koncert so kot se
spodobi zaključili vsi navzoči pevci, ki so združeno zapeli »Sveto noč« in »Božji nam je rojen sin« ob spremljavi cerkvenih orgel, tako da je prelepa pesem zvenela prav iz vsakega kota akustičnega prizorišča koncerta. Pevce in poslušalce je nagovoril župnik Franc Raspor, ki je poudaril pomen petja in ohranjanje prelepe slovenske pesmi. Prireditev je prijetno povezovala Romana Kompan.
tekst Jožica Bubnič
Nastopi kneških pevcev
Knežak - Leta 2012 se bojo pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Tabor Kalc 1869 Knežak še kako radi spominjali. Leto je bilo obarvano s številnim uspehi, radostmi in spremembami na položajih vodilnih v društvu. Pevski zbor se lahko pohvali s številnimi nastopi doma in na tujem ter odlično organizacijo različnih dogodkov, kot na primer revije »Primorska poje« in prireditve »Kulturi dajemo krila«.
Z željo po nadaljevanju uspešne zgodbe lanske sezone, so tudi letošnje božične praznike polepšali z Božičnim koncertom v kneški cerkvi Marijinega vnebovzetja. Zbranemu občinstvu so se s tremi pesmimi prvi predstavili prav člani MePZ Tabor Kalc. S svojim petjem pa so večer polepšali tudi gostujoči zbori in vokalne skupine -
ŽePZ Tuščak z Bača, vokalna skupina Elum 'iz Postojne in domači cerkveni pevski zbor. Za presenečenje večera pa so s svojim prvim domačim koncertom poskrbela dekleta iz ženske vokalne skupine Tabor Kalc 1869 Knežak. Pod vodstvom Jane Biščak so zapela tri božične pesmi. Večer so s »Sveto nočjo« zaključili člani vseh nastopajočih zborov. V okviru božičnega koncerta je razstavo novoletnih voščil-
nic pripravila likovna sekcija KŠTD Tabor Kalc 1869 in s tem dodala kamenček v božični mozaik.
Tik pred koncem leta, dan po Štefanovem, so kneški pevci na povabilo dekliškega pevskega zbora Mavrica iz Postojne nastopili v tamkajšnji cerkvi in skupaj z ostalimi povabljenimi zbori sodelovali na koncertu božičnih pesmi v Postojni.
tekst in foto Rok Batista
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Območne izpostave
Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana
mmm »neil m*||1
FEBRUAR 2013
sreda 20.	Pivka, Park vojaške zgodovine (multimedijska soba) ob 19:00	potopisno predavanje, »V osrčju Indokine: Vietnam, Laos, Kambodža«, lana Puhar Turistično društvo Pivka
četrtek	Postojna,	večzvrstna prireditev,
21.	športna dvorana 05	»Na krilih besed«, kulturna prireditev ob mesecu
	Antona Globočnika	kulture
	ob 17:00	Osnovna šola More Motrila Postojni
četrtek	Ilirska Bistrica,	predstavitev knjige,
21.	Knjižnica Makse Samsa	»Popotnik«, Zvone Šeruga
	ob 18:00	Knjižna Makse Samsa Ma Bistra
četrtek	Pivka,	potopisno predavanje,
21.	Park vojaške zgodovine	»Pivška jezera povezujejo (kako se pretakajo vode
	(multimedijska soba)	iz doline Pivke in kakšno vodo pijemo«, dr. Janja
	ob 19:00	Kogovšek, Inštitut za raziskovanje Krasa Turistično tfrvštvo ffvka
petek	Ilirska Bistrica,	likovna razstava,
22.	Dom na Vidmu	razstava slik Jožeta Šajna
	(galerija) ob 18:00 do 13. mara	Občim Urška Bistra
sobota	Postojna,	ustvarjalne delavnice,
23.	Mladinski center Postojna »Torba«, šiviljska delavnica (predhodne prijave)	
	ob 9:00	KaMi roler Postojna
sobota	Ilirska Bistrica,	potopisni predavanje,
23.	Sokolski dom	»Himalaja nekoč in danes«, Marjan Olenik
	ob 18:00	MKMŽ-Mladinski klub Mate Žagar
sobota	Juriče,	koncert,
23.	kulturni dom	MePZ Košana, DPZ Mavrica in ŽePZ V. Križaj
	ob 18:00	Orehek KD Juriče in JSKD fosforna
sobota	Pivka,	film,
23.	Krpanov dom	»Prelomnica«, (slovenska kriminalna drama)
	ob 19:00	Kino Pivka
sobota	Ilirska Bistrica,	koncert,
23.	Bar Baladur	Sning večer (DJSamuRaj),
	ob 21:00	Društvo za ortano Mure kompresor
sobota	Ilirska Bistrica,	koncert,
23.	Sokolskrdom	The sawyer family'(stonerbilly; ZDA), Svinjske
	ob 21:00	tačke (hardsenbškaopank; Slovenija) mi-natiski M Kade im
ponedeljek	Pivka,	film,
25.	Krpanov dom	»Pet legend«, (sinhronizirana animirana
	ob 18:00	pustolovščina) Kino Pivka
torek	Ilirska Bistrica,	ustvarjalne delavnice,
26.	Knjižnica Makse Samsa	»Razgibajmo male možgančke«, kviz za
	ob 10:00	osnovnošolce od 1. do 3, razreda (predhodne prijave v knjižnih) knjižno Mate Samsa liska Bistra
torek	Ilirska Bistrica,	ustvarjalne delavnice,
26.	Knjižnica Makse Samsa	»Razgibajmo možgančke«, kviz za osnovnošolce od
	ob 11:00	4. do 6. razreda (predhodne prijave v knjižnici) knjžnfa Makse Samsa trska Bistrica
torek	Kozina,	študijski krožek,
26.	Knjižnica Kozina	Zgodbamica, 5. srečanje
	ob 18:00	knjižnb teina
sreda	Pivka,	film,
27.	Krpanov dom	»To so 40«, (komedija)
	ob 19:00	Kino Pirha
četrtek	Ilirska Bistrica,	ustvarjalne delavnice,
po	Knjižnica Makse Samsa	»Osnove digitalne fotografije«, delavnica za
	ob 10:00	osnovnošolce od 7. do 9. razreda (predhodne prijave v knjižnici) Knifnb Makse Samsa tiska Bistrica
četrtek	Ilirska Bistrica,	likovna razstava,
■O po	Knjižnica Makse Samsa	izbrana dela udeležencev e* tempera »Sladka
	do 8, mara	Istra« v Kopru septembra 2012 knjižno Makse Samsa lirska Bistrica in Ml liska Bistrica
Ilirska Bistrica,	fotografska razstava, Dom na Vidmu	»Pust«, Fotoklub Sušeč (galerija)	Občine Ilirska Bistrica do 20. februarja	
Kozina,	razstava, Knjižnica Kozina »Babištvo v preteklosti«, zgodovinski in klekljarski do 28. februarja	krožek OŠ Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje Knjižna Kom	
Postojna,	fotografska razstava, Mladinski center Postojna »Myt»ay«, Kristijan Smok do 28. februarja	Mladinski center Postojna	
Ilirska Bistrica,	likovna razstava, Bar Baladur	razstava slik Nika Slovenca do 10. aprila	Bar Baladur	
sreda	Postojna,	film, < ) Mladinski center Postojna »Cvetoči posel«, (dokumentarni film) 1 J.	ob 18:00	Mladinski center Postojm	
četrtek	Ilirska Bistrica,	koncert, ji	Bar Baladur	Valentinova glasba in prodaja cvetja 1 "t.	od 8:00 do 22:00	Društvo za iiiteno kulturo kompresor	
četrtek	ilirska Bistrica, večzvrstna prireditev, <4	OŠ Dragotin Kette prireditev ob slovenskem Miram prazniku: 1“»	ob 17:00	recital slovenske poezije, uprizoritev igre Mladi Dragotin Kette, predstavitev slikanice Deček in cvet Osnovna šola Dmročna Ketteja Ilirska Bistrita	
četrtek	ilirska Bistrica, predstavitev knjige, 4 a Knjižnica Makse Samsa »Brkinske stezice«, Slavka Cetin Čufar l*h	ob 18:00	-Knjižno Makse Samsa trska Bistrica	
čeutek	Postojna,	potopisno predavanje, 4 a Knjižnica Bena Zupančiča »Camino de Santiago skozi žensko dušo in oko«, ob 18:00	Damijana Pipan Kuma Bena Zmenita Postojna	
četrtek	Pivka,	film, 4 4	Krpanov dom	»Ljubezen je vse kar potrebuješ«, (romantična **»»	ob 19:00	komedija) Kino Pivka	
petek	Pivka,	film, 4 c	Krpanov dom	»Jack Readier«, (kriminalna drama) 13»	ob 19:00	kino Pivka	
sobota	Postojna,	ustvarjalne delavnice, 4 c Mladinski center Postojna »Patdiroik prevleka za blazino«, šiviljska ob 9:00	delavnica (predhodne prijave) /Urški center Postojna	
sobota	Zagorje,	koncert, 4 e	kulturni dom	MPZ Pivka, MLPZ Urx Postojna in ŽePZ V. Križaj *"»	ob 18:00	Orehek KPO Hiroslav Vilhar Zagorje in M Postnim	
sobota	Ilirska Bistrica, film, 4 c	Sokolski dom	»Jaz sem Janez Janša« _ IV.	ob 19:00	MKMŽ-Mladinski klub kade Žagar	
sobota	Ilirska Bistrica, koncert, 4 e	Bar Baladur	DJ David FRESH Iv.	ob 21:00	Bar Baladur	
nedelja	Košana,	večzvrstna prireditev, 4 j	kulturni dom	Oktet Košana, FS Torbarji, gledališka sekaja 1'1	ob 18:00	Društva »Za hec«, učena OS Košana Društvo »Za hec« in JSKD Postojna	
torek	Ilirska Bistrica, ustvarjalne delavnice, 4 A Knjižnica Makse Samsa zimske delavnice za predšolske otroke lir.	ob 10:00	tipa Makse Samsa Ilirska Bitna	
torek	Kozina,	ustvarjalne delavnice (za otroke), 4 n	Knjižnica Kozina pravljično ustvarjalna urica s Patra in Sonjo 13.	ob 18:00	Knjižno tema	
sreda	ilirska Bistrica, ustvarjalne delavnice, A A Knjižnica Makse Samsa zimske delavnice za predšolske otroke A v.	ob 16:00	Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica	
*1 **
v
INFO: igor.stemberger@gmail.com
1
Poezija
Včasih
Včasih me zavrti kolo sreče.
Včasih se vame zlije celo nebo.
Včasih me tvoj dotik tako prevzame, da padam po tleh, kot zasneženo nebo.
Včasih se smejem kot majhno dekletce. Včasih še ptice mi kaj govore.
Včasih se nadišavim, se ti obesim na rame in znova padam pod tabo, a tokrat miže.
Ne veva, kje bova pristala in niti zakaj.
Atu je pač vlak, ki pelje v nek kraj.
Maja Dobrotinšek
J
Reportaža
PRAZNIČNO V HARIJAH
Harije - llirsko-bistriška občinska proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti je zadnje decembrske dni potekala v Harijah. Ker ta državni praznik (dan po Božiču) sovpada s praznovanjem Štefanovega, ki je Harijski zavetnik, so organizatorji proslave KETŠD Alojzij Mihelčič oba praznovanja združili in hkrati opravili še žegnanje šestnajstih navzočih konjev ter obudili star običaj Štefanovo lučanje. Ob bučnem in veselem praznovanju o čemer priča fotografija na naslovnici, so izdali tudi 14. številko Harijskih novic, le dva dni poprej pa so v harijski cerkvi sv. Štefana izvedli božični koncert.
Dan pred božičem je v organizaciji Kulturno, etnološko, turistično športnega društva Alojzij Mihelčič v harijski cerkvi sv. Štefana potekal božični koncert. V nabito polni vaški cerkvi se je z ljudskimi pesmimi predstavila Brštulin banda, sicer ena od sekcij harijskega društva KETŠD Alojzij Mihelčič. Za tokratni program so si izbrali pesmi, primerne prazničnim dnem. Prepevali so kolednice in božične pesmi ob spremljavi harmonik ja. Kot solisti so se predstavili Emil Novak, Milena Drmpotič in Igor Penko, ob harmoniju pa jih je spremljala Alenka Penko. Za recitatorski del prireditve je poskrbela Katarina Penko, celoten program pa je povezovala Helena Batista. Božični koncert v Harijah je bil nedvomno izjemno uspela prireditev, kar je dokazoval bučen aplavz občinstva, kije do zadnjega kotička na-
Prijazno vabljeni, da se na turistični kmetiji Na Meji v Trnju sprostite v parni, finski ali IR savni ter zunanjem jakuzziju.
Odprto imamo vsak dan od 11“ do 22”.
Možen tudi individualni najem savn.
Zaželena je predhodna najava na telefon št.
040 900 002 ali 05 99 33 716.
Dodatne informacije lahko dobite tudi na nameji@siol.net.
Martfllte neka! »sle idraijs.
polnilo cerkev sv. Štefana.
»Ko boste v teh dneh nazdravljali, dvignite še kozarec na zdravje domovini. Naj Vas ne bo sram, da ste tu, na tej prelepi zemlji, prvič zajokali v svet. Izgovorili prvo slovensko besedo, videli najprej naše nebo in zemljo.« S temi besedami je povezovalec programa Igor Štemberger pričel osrednjo ilirsko-bistriško občinsko proslavo ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je potekala 26. decembra v Harijah. Zbranim je spregovoril predstavnik Občine Ilirska Bistrica, podžupan Dušan Grbec. 23. decembra 1990. leta se je plebiscita za samostojnost Slovenije udeležilo 93 odstotkov volilnih upravičencev, za je glasovalo 95 odstotkov tistih, ki so se plebiscita udeležili ali 88,5 odstotka vseh volivcev. Izidi so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december zaznamujemo kot državni praznik. Najprej se je praznik imenoval Dan samostojnosti, leta 2005 pa je Državni zbor Republike Slovenije Dan samostojnosti preimenoval v Dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena smo poudarili izraženo enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo, saj smo Slovenci na ta dan pokazali največjo mero enotnosti v vsej svoji zgodovini.
V	kulturnem programu proslave je nastopila pevska skupina Hrušiški fanti (na sliki), duo Hana Fatur in Martin Rojc, duo Nejc in Blaž Frank ter solist na harmoniki Domen Barbiš. Za zabavo ob zaključku programa so poskrbeli »Vatreni dečki«.
V	Katoliški cerkvi 26. decembra obhajamo god sv. Štefana, ki je bil diakon in prvi mučenec ter velja tudi za zavetnika konjev in dejavnosti, ki so povezane s konji. Zato po mnogih župnijah na ta dan blagoslavljajo konje, vodo in sol. Z blagoslovljeno soljo potreseno polje je bilo nekdaj varno pred nevihtami in vremenskimi ujmami, blagoslovljena sol in voda pa sta pomagali tudi pri zdravljenju ljudi in živali. Blagoslov pomeni prošnjo za božjo naklonjenost in je tudi znamenje zahvale.
Pravijo, da je običaj blagoslova živali v Harijah star toliko kot cerkev, ki datira v 14. stoletje. Po drugi svetovni vojni je običaj sicer dobil nekoliko drugačno obliko, zamrl pa ni nikoli. Letos seje blagoslova konj in konjenikov udeležilo 16 jezde-
cev. Najmlajši med njimi je bil komaj triletni Ivano Mijatovič s ponijem Meggi (na sliki). Konjenike in njihove ljubljence je predstavila Nataša Frank, blagoslov pa jim je podelil kaplan Niko Čuk. Člani Kulturno, etnološko, turistično, športnega društva Alojzij Mihelčič iz Harij so ob tej priliki prikazali star običaj Štefanovega lučanja. To je obmetavanje z zrnjem, ovsom, ki simbolizira kamenjanje svetega Štefana. Štefanovo lučanje in blagoslov konjev so del razpoznavnosti vsakoletnega praznovanja Štefanovega v Harijah.
Po štirinajstih letih so postale razpoznavni znak Štefanovega v Harijah tudi Harijske novice. 60 strani zanimivega branja o dogodkih v Harijah v pravkar izteklem se letu je že naslednji dan romalo na 5 kontinentov sveta, prvi odzivi iz tujine pa so prišli nazaj takoj po novem letu. Štirinajsta številka Harijskih novic je izšla v nakladi 1.500 izvodov.
tekst Igor Štemberger, foto Katarina Penko
mDFY
RVTODELI
Zdaj tudi v Ilirski Bistrici!
Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica
Delovni čas: Pon.-Pet.: 8.00 - 19.00, Sobota: 8.00 - 1 3.00
Telefon: 05 / 710 07 30
VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA
ZA OSEBNE AVTOMOBILE
Zdravnik za živali svetuje
SKRB ZA MAČKE
Mačka je domača žival, kar pomeni, da je bila vzrejena za sobivanje s človekom in se razlikuje od divje mačke, ki v Evropi živi pretežno v listnatih gozdovih. Divja mačka je tigraste barve in nekoliko večja od domače mačke, katere dlaka je lahko različnih barv in dolžin. Divja mačka je izrazita samotarka, medtem ko so domače mačke nekoliko bolj družabna bitja. Vse mačke imajo določen teritorij gibanja, ki lahko ima pri divji mački premer 10 km, pri domači pa je ta precej manjši. Ponavadi se navežejo nq dvorišče ene hiše, ki ga zapustijo zgolj občasno, predvsem v času paritve. Samica divje mačke ima le eno leglo mladičev na leto. Zležejih spomladi, ko je vreme za mladiče ugodno. Domača mačka pa lahko ima mladiče običajno dvakrat ali pa celo štirikrat na leto. Tako se domače mačke bistveno hitreje množijo, saj ima ena mačka na leto lahko tudi več kot 20 mladičev. Ena sama mačja samica lahko teoretično v svojem življenju skupaj s svojimi potomci spravi na svet do 420.000 mladičev. Ti pa nemalokrat ostanejo zapuščeni, celo preganjani ali pa jih kakšen človek hladnokrvno pokonča. To je nezakonito, za mačjo mamico pa zelo stresno. Mačke, ki se jih preganja ali kar nekje odvrže, postanejo zmedene, nezaupljive in se skrivajo pred ljudmi, takim je zato težje pomagati, ko so pomoči potrebne. Med seboj se še naprej razmnožujejo in pretepajo, živijo v pomanjkanju hrane in neustreznih razmerah, zato velikokrat zbolijo tudi za različnimi boleznimi (mačji aids, mačja levkoza, bolezni zgornjih dihal, mikro-sporija, okužbe z zunanjimi in notranjimi zajedalci).
Skrb za živali v Sloveniji urejata Zakon o zaščiti živali in Pravilnik o zaščiti hišnih živali. Med drugim je zapisano, da mora lastnik mački (oz. katerikoli drugi hišni živali) zagotoviti ustrezno prehrano in bivalni prostor, mora poskrbeti za redno odpravljanje notranjih in zunanjih zajedalcev, ter zagotoviti veterinarsko
pomoč, kadar je žival bolna. Pravilnik določa, da mora lastnik živali poskrbeti, da ta nima neželenih mladičev, v kolikor jo ima za vzrejo, pa samička mladičev ne sme imeti več kot enkrat na leto.
Najbolj učinkovita metoda za preprečevanje nezaželenih mladičev je sterilizacija/kastracija mačke/mačka.
Gre za operacije, kjer mačkam odstranimo spolne žleze in s tem preprečimo proizvajanje jajčnih celic/semenčic in izločanje spolnih hormonov. Sterilizacija mačke je operativni poseg v splošni anastezij (stanje brez zavesti in bolečin), kjer veterinarji prerežemo trebušno steno v okolici popka ter skozi majhno rano iz trebušne votline potegnemo ven jajčnike in jih odstranimo. Mačkone kastriramo tako, da jim v splošni anesteziji prerežemo kožo mošnje in odstranimo moda. S tem dosežemo, da mačka nima več spolnega nagona, se ne "ženi" in se ne razmnožuje. Zmanjša se tudi spolno pogojeno teritorialno vedenje predvsem pri samcih, manj je spopadov med samci in zato tudi manj možnosti za prenos nekaterih bolezni. Primerni kandidati za poseg so zdrave mačke, brez zajedalcev in težke vsaj en kilogram (stare okoli 4-5 mesecev).
Velikokrat nas ljudje vprašajo, ali mora imeti mačka vsaj enkrat mladiče, da je primerna za poseg. Odgovor je NE. Celo bolj zaželeno je, da je sterilizirana pred prvo gonitvijo, saj se na ta način zmanjša možnost nastanka nekaterih tumorjev, npr. na mlečni žlezi. Velikokrat bi ljudje radi sterilizirali mačke, ki še dojijo mladiče, saj se bojijo ponovne brejost. Sicer je poseg mogoč, a če je le možno, ga odložimo zaradi večje možnosti zapletov. V času do operacije pa preprečimo samici stik z samci. Včasih ne vemo, če je mačka v začetku brejosti ali ne. Poseg je tudi pri takih
mogoč, saj se morebitni zarodki po operaciji resorbirajo.
Tudi pri kastraciji mačkonov se pojavljajo dvomi. Kastriran maček bo sicer nekoliko drugačen od navadnega mačkona, če je poseg opravljen v mladosti potem zraste malo večji, nima "ženitvenih" pohodov, ne marklira, a še vedno ostane mačka z vsemi svojimi lovskimi sposobnostmi.
Da bi se čim več lastnikov mačk odločilo za kastracijo in sterilizacijo, imamo do 15. marca v Veterinarski ambulanti znižano ceno. Za mačkona vas bo poseg prišel 42 eur, za mačko pa 60 eur. Činmprej si zagotovite svoj prosti termin na telefonski št. 05/714 50 10, ali se oglasite v prostorih Veterinarskie ambulante Ilirska Bistrica, Vilharjeva 6 od ponedeljka - petka med 7:00 in 11:00 v sredo tudi med 16:00 in 19:00.
Pišeta: Špela Orthaber, dr.vet. med. in Jana Mršnik, dr.vet.
med.. Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica
Novice iz samostana
Vsaka nova članica prinese sebe kot dar, nas spodbuja k rasti in nas bolj zavestno vodi v prihodnost" (PS 44)
EVROPSKO SREČANJE NOTREDAMSKIH SESTER Z ZAČASNIMI ZAOBLJUBAMI
V	Ilirski Bistrici je od 2. - 6. januarja 2013 potekalo evropsko srečanje sester z začasnimi zaobljubami. Udeležile so se ga sestre iz Bavarske (7 + voditeljica s. Angela), Poljske (2 + prevajalka s. Amata) in Slovenije (1 + voditeljica s. Cirila). Za izvedbo programa sta skrbeli s. Cirila in s. Magda. Pa je bilo še bolj mešano, kot je videti na prvi pogled. Narodnostno namreč: 5 Nemk, 1 Madžarka, 2 Romunki, 2 Poljakinji in 3 Slovenke, vse skupaj pa seje odvijalo pretežno v nemškem jeziku.
Drugi dan smo začele v kapeli z molitvijo hvalnic. Pri programu nam je dobrodošlico izrekla provincialna predstojnica s. Darija Krhin. Na kratko je tudi predstavila slovensko provinco in odgovorila na par vprašanj. Uvodno predstavitev smo imele s pomočjo barvnih listov, potem pa smo še predstavile kulturo, iz katere prihajamo. Slovensko zelo domiselno predstavitev so obogatili še otroci iz vrtca, ki so nam zaigrali božični prizor.
V	vsebino smo vstopile prek fotogovorice, ko je vsaka s pomočjo fotografije odgovarjala na vprašanje: »Kaj mi evharistija pomeni?«
Nato je s. Magda 'na kratko primerjala potek svete maše in naše vsakdanje življenje in medosebne odnose, ki se oblikujejo pri obisku.
Po kosilu, sprehodu in počitku smo razmišljale o uvodnem delu svete maše in njenem besednem bogoslužju.
Razmišljanje sme zaključile v jezikovnih skupinah ob svetopisemskih dnevnih odlomkih. Po sveti maši in večerji smo imele skupno čaščenje Najsvetejšega.
Tudi petkovo dopoldne smo oblikovale podobno. Po hvalnicah in zajtrku smo se s pomočjo premišljevanja s. Magde srečale z evharističnimi molitvami. Nato so sestre imele možnost osebnega premišljevanja in sestavljanja osebne evharistične molitve.
Petkov popoldan pa smo preživele ob morju v Kopru. Najprej smo se srečale z gospodom škofom dr. Jurije Bizjakom, ki nas je z veseljem sprejel na škofiji, nam postregel s kavo ter razkazal kapelo in svojo pisarno. Nato pa smo imele kar nekaj časa za ogled koprske stolnice in uživanje ob morski obali. K sveti maši smo šla na Markovec nad Koprom, kjer nam je tamkajšnji gospod župnik Tomaž Kete predstavil mozaik p. Rupnika. Pred sveto mašo smo se pridružile župnijskemu občestvu pri čaščenju. Večer smo sklenile doma z večerjo in večernicami.
Sobotno dopoldne smo posvetile premišljevanju o evharistiji in naši konstituciji. Ugotovile smo, daje kar nekaj točk, ki o evharistiji govorijo neposredno, skozi vse besedilo Poslane ste pa se odraža nujnost povezave evharistije in življenja šolske sestre de Notre Dame. Popoldan smo imele pregled srečanja, odšle smo k praznični večerni sv. maši v Ilirsko Bistrico, potem povečerjale, pokadile in blagoslovile hišo (molitev rožnega venca smo molile v petih jezikih!), nato pa pogledale, kaj in kako bo s srečanji mlajših sester v prihodnje. Ugotovile smo, da imamo za neposredno načrtovanje premalo podatkov in da zato prosimo sestre provincialnih svetov, da določijo kraj morebitnega naslednjega mednarodnega srečanja za leto 2014. Po kratkem sproščenem klepetu smo odšle k počitku, saj sta sestri iz Romunije morali na pot domov že v nedeljo ob 5. uri.
Razšle smo se v hvaležnosti za skupaj preživeti čas, za možnost rasti v edinosti in za to, da smo ponovno izpovedale vero, da je »Evharistija središče našega življenja«.
Pripravili s. Magda Burger in s. Cirila Hostnik
Kulturni dan
DA SE NE BI POZABILO
Dolgo časa je dozorevala misel, kako bi raziskali in zapisali stara hišna imena, ki počasi že tonejo v pozabo. Z njimi se sporazumevamo le še starejši domačini, mlajše generacije pa jih ne poznajo in ne znajo uporabljati.
Na šoli smo v začetku šolskega leta načrtovali enega od kulturnih dni za učence višjih razredov, v katerem bi opravili obiske starejših domačinov in popis domačih hišnih imen v štirih vaseh našega šolskega okoliša. Priprave na ta dan so bile kar zahtevne, zato se je postavitev termina za izvedbo tega dne kar odmikala. Predhodno je bilo potrebno zbrati in obvestiti starejše domačine, ki bi bili pripravljeni pri tem sodelovati, razdeliti učence v skupine po posameznih vaseh in jim zagotoviti varnost v spremstvu odraslega spremljevalca, za učence pripraviti ustrezne vprašalnike za zapisovanje podatkov, za usmerjanje pogovorov pri starejših vaščanih. Končno smo se odločili za torek, 4. decembra 2012.
Učenci Knežaka, Bača, Koritnic in Šembij, ki so prejšnji dan dobili vse potrebno gradivo, v torek zjutraj niso prišli v šolo, pač pa so počakali na vaških avtobusnih postajališčih, kjer so se jim pridružili učitelji in nekateri zunanji sodelavci kot spremljevalci skupin. Razšli so se po vaških domačijah, tam spraševali, poizvedovali in poslušali prijazne in zgovorne domačine, ki so jim odgovarjali na zastavljena vprašanja, zraven pa povedali še in še, da so komaj uspeli vse zapisati. Učenci so jih ovekovečili še s fotografiranjem, jih posneli s kamero, od njih pa prinesli stare fotografije, ki prikazujejo številne družine v prejšnjem stoletju, njihovo težko in skromno življenje, pomembnejše družinske dogodke, takrat
skrbno pripravljene vizite, služenje vojske, odhode ljudi v tujino, ... Domačini so jih gostoljubno sprejeli ter postregli s pijačo in sladkarijami, učenci pa so jim v zahvalo za sodelovanje izročili spominske knjižice in voščilnice z dobrimi željami v novem letu.
smo uredili še oglasna panoja z zapisanimi domačimi hišnimi imeni, zemljepisnimi kartami naših vasi in nekaterimi fotografijami, ki nas bodo spominjali na ta uspešno realiziran etnološko- kulturni dan, s katerim smo izpostavili skrb za kulturno dediščino in pouda-
Odmerjeni dve uri sta prehitro minili; vrniti se je bilo potrebno v šolo, kjer smo nadaljevali s kulturnim dnem. Uredili smo gradivo, fotografije prenesli na računalnik, učenci so se pripravili na zaključno uro, ko so navdušeno poročali o svojem delu, o pridobljenih podatkih, o številnih slišanih zgodbah in anekdotah, o prijetnih vtisih, prijaznosti in gostoljubnosti starejših domačinov, o njihovi pripravljenosti za sodelovanje. V garderobi
rili pomen medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja.
Podatke, ki smo dobili in popisali, pa nameravamo v prihodnje še nadalje obdelati in urediti ter zapisati v trajnejši pisni obliki. Upamo, da nam bo uspelo.
Znova se želimo zahvaliti vsem, ki so tako ali drugače sodelovali v našem zastavljenem projektu.
Jožica Šajn, vodja kulturnega dne
PLAMING
SKUPINA
Plaming skupina,
projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si
Letnik XXI, št. 268
©IdkeEkdk	ne prezrite - iz šolskih klopi...
Osnovna šola Podgrad
NA DRSALIŠČU V LIPICI
Naše prednovoletne počitnice so bile tokrat športno obarvane. V četrtek, 27. 12.
in povedala, da smo prvi današnji gostje. V velikem pričakovanju smo si pomerjali modre
2012, smo se z našo učiteljico Špelo in »Zdravim življenjskim slogom« odpravili na drsališče v Lipico. Na pot smo se odpeljali učenci od 4. do 7. razreda, ki smo želeli drugače preživeti delček počitnic. Po dobrih 40 minutah smo prispeli pred Hotel Maestoso v Lipici in nemudoma odšli proti drsališču. Tam nas je sprejela prijazna gospa
drsalke in že nas je bilo polno drsališče. Eni učenci so bili na drsalkah prvič, a so kmalu ugotovili, daje drsanje super šport. Učiteljica nam je povedala, da je precej podobno rolanju.
Med drsanjem smo se zelo zabavali, saj nas je spremljala odlična glasba. Kdaj pa kdaj je kdo padel, a hudih poškodb na srečo ni bilo. Vmes smo imeli
nekaj minut počitka za obilno malico. Po končanem drsanju smo pospravili drsalke in se za dobro uro odpravili na sprehod. Videli smo mnogo različnih stvari, od kamnitih kipov pred vhodom v lipiško naselje, golf igrišča, bazena, poročne dvorane ter lipicancev.
Na poti domov nas je prijazni šofer peljal mimo vetrnice pri Dolenji vasi. Povedal nam je, da vetrnica služi za proizvodnjo električne energije, je visoka 100m in ima razpon kril dobrih 70m. Pred šolo smo prispeli ob 15.30. Preživeli smo odličen počitniški dan.
Lara Ivančič in Sara Vodopivec, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad
Vrtec Podgrad
ZIMSKO RAJANJE
V VRTCU
Zima je najlepši letni čas za marsikaterega otroka, predvsem ko nas obdari z obilico snega. Tako je bilo tudi v sredini meseca januarja, ko smo prejeli veliko pošiljko snega, katero smo z otroki dodobra izkoristili. Oblekli smo se v smučarska oblačila, se zavili v tople šale ter se odpravili do bližnjega igrišča in se prepustili užitkom na snegu.
Pripravili smo si progo, namesto sank pa smo uporabili kar vrečke za smeti, s katerimi smo drveli po bregu navzdol. Otroci so bili zelo navdušeni in so zelo uživali na snegu. Nasmehov na obrazih in iskric v očeh ni manjkalo.
Nismo se mogli izogniti niti kepanju niti poskušanju snega. V vrtec smo se vrnili precej utrujeni in zelo, zelo lačni. Tako otroci kot tudi vzgojiteljice smo zelo uživali na snegu in komaj čakamo, da ponovno zapade nova pošiljka snega.
Tadeja Kerznar, vrtec Podgrad
Osnovna šola Toneta Tomšiča Knežak
TELOVADIMO SKUPAJ
V torek, 22.1.2013, smo se drugošolci odločili, da povabimo v šolo svoje družine. Želeli smo, da skupaj preživimo en popoldan. Veliko smo razmišljali, kaj bi počeli, nato pa se odločili, da bomo telovadili.
Najprej smo staršem pokazali dva plesa, ki smo se jih naučili pri športni vzgoji, nato pa smo starše, bratce in sestrice ogreli z Račkami. Razdelili smo se v dve skupini in začeli s štafetnimi igrami. Vzdušje je bilo enkratno. Vsi smo pokazali svojo tekmovalno in navijaško plat. Rezultat je bil neodločen. Na navdušenje otrok smo se vsi skupaj igrali Med dvema ognjema. Med igro so se starši zelo vživeli, pokazali so željo po zmagi, vsi skupaj pa smo se do solz nasmejali. Vsi smo se lahko odžejali s sokom in posladkali s pijačo. Za sodelovanje so družine prejele pohvale. Vsi zadovoljni in navdušeni smo se poslovili in odšli v zasnežen večer.
drugošolci OŠ Toneta Tomšiča Knežak
Osnovna šola Dragotina Ketteja
ŠPORTNI
V četrtek, 13. decembra, smo se osmošolci in trije učitelji OŠ Dragotina Ketteja odpeljali proti Pokljuki, da bi si ogledali tekmovanje v biatlonu (moški šprint).
Med potjo smo se ustavili na Brezju, kjer smo obiskali muzej jaslic, in na Bledu. Tam smo se sprehodili okoli jezera, nato pa se odpeljali na Pokljuko, da bi z navijanjem podprli naše tekmovalce, posebej Klemna Bauerja. Udeležbo je približno 2000 učencem s 30 slovenskih šol brezplačno omogočila Zavarovalnica Triglav.
Že nekaj dni prej smo pripravili transparente, s katerimi smo navijali za Klemna Bauerja in ostale, potem pa tudi tekmovali v natečaju za najboljši transparent. Že od začetka tekmovanja smo glasno navijali in
kaže, da se je to obrestovalo, saj je slovenski tekmovalec Jakov Fak zmagal, Klemen Bauer, za katerega smo pripravili transparente, pa žal ni bil uvrščen med prvih šest. Po razglasitvi rezultatov smo šli še v šotor, kjer je potekalo tekmovanje za najboljši transparent. Žal nismo bili uvrščfeni med najboljše tri, a smo se fotografirali
s Klemnom in dobili njegove avtograme.
Domov smo se vrnili zadovoljni (pa tudi malo utrujeni), saj smo videli in doživeli veliko novega. Večina nas na takem tekmovanju še ni bila, zato je bila to za nas nova izkušnja.
Tjaša Klanac (8. b) in Rebeka Ujčič (8. a)
Vrtec Antonina
BOŽIČNI ČAS V VRTCU ANTONINA
V zadnjem času smo v vrtcu namenili veliko pozornosti področju umetnosti. V začetku decembra smo vzgojiteljice otrokom predstavile Božično zgodbo, ki so jo predvsem starejši otroci že poznali. Otroke smo povabile k sodelovanju, tako da so se poskusili vživljati v vloge, s katerimi so se srečali v zgodbi. Vsebino zgodbe smo obogatili tudi z glasbo. Otroci so se naučili nekaj pesmic in jih ob spremljavi klavirja z veseljem prepevali. Tako smo iz dneva v dan veliko dramatizirali, uživali v glasbi, izdelovali božično-novo-letne okraske in voščilnice, pekli piškote... ter se tako pripravljali na božično praznovanje v vrtcu. Takrat so otroci svojim staršem in osta-
lim družinskim članom zaigrali Božično zgodbo ter jih pogostili s slastnimi medenjaki. Z otvoritvijo jaslic, ki smo jih izdelali s pomočjo staršev in otrok pa tudi s prijetnim druženjem smo si pričarali vzdušje najlepšega družinskega praznika. Otroci so sodelovali tudi pri otroški polnočnici v cerkvi Svetega Petra, kjer so dramatizirali Božično zgodbo. Navzoči so z navdušenjem prisluhnili pogumnim otrokom
in občudovali otroške glasove, ki so zadoneli v božičnih pesmih. Ko smo se z božično-no-voletnih počitnic ponovno vrnili v vrtec, smo Božično zgodbo predstavili tujim obiskovalkam Zavoda Notre Dame. 09. januarja smo bili s starejšimi otroci, starimi 4-6 let, v Domu starejših občanov. Varovancem smo uprizorili Božično zgodbo in jim nato zapeli še nekaj zimskih pesmi. V znamenje pozornosti so jih otroci obdarili z okrasnimi zvezdicami, ki so jih sami pobarvali v vrtcu. Pričarali smo jim nasmeh na obraz in toplino srca, ki se najbolj iskri v otroških očeh. Prislužili smo si sladek prigrizek in se z lepimi občutki vrnili v vrtec.
V veselje nam je, da so naše jaslice privabile na ogled številne obiskovalce in da smo se z Božično zgodbo lahko predstavili širšemu občinstvu. Tako so otroci z nastopanjem pridobili nove izkušnje, ki jim bodo pripomogle k osebni rasti.
Vzgojiteljice iz vrtca Antonina
Vrtec Pivka
OTROKOVE PRAVICE
Ker je dan otrokovih pravic 20. november, sva se vzgojiteljici iz vrtca Pivka, skupina Mehurčki, po veselem decembru odločili, da bo to tema v mesecu januarju. Upoštevali sva starost otrok in zato izbrali 7 »osnovnih« pravic (enakost, zdravstvo, svoboda misli, družina, šola-vrtec, prosti čas, invalidnost). Z otroki smo se o tem veliko pogovarjali, se naučili pesmico o pravicah, ustvarili prstne lutke, ki so dobile ime. Lutke so nam pomagale pri utrjevanju pravic, da so si jih otroci lažje zapomnili in razumeli. Tako si je otrok pridobil nove informacije, saj vsi otroci so pomembni in imajo pravico izvedeti, katere so njihove pravice.
Vzgojiteljici Barbara Tomšič in Martina Lenarčič
Kotiček Škocjanskih jam - Novinarska konferenca ob svetovnem dnevu mokrišč
»MOKRIŠČA OHRANJAJO VODNE VIRE«
Pomembnost mokrišč
V iranskem mestu Ramsarje bila 2. februarja 1971 podpisana Konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, bolje poznana kot Ramsarska konvencija. Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti ter njihovi preudarni rabi. Pred 42 leti je mednarodna javnost potrdila, da zaradi uničevanja in spreminjanja teh ekosistemov izginjajo tudi živali, predvsem vodne ptice, ki so nanje življenjsko vezane. Stalni odbor Ramsarske konvencije je zato 2. februar proglasil za svetovni dan mokrišč.
Eden od stebrov konvencije je svetovna mreža mednarodno pomembnih mokrišč, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti lokalno, kot tudi v svetovnem merilu. Slovenija se lahko ponaša s tremi mednarodno pomembnimi mokrišči, in sicer s Sečoveljskimi solinami (1993), ki so bile stoletja osnova gospodarskega razvoja obalnega območja, danes pa so pomembno območje naravne in kulturne dediščine, ter s Škocjanskimi jamami (1999), ki v sistemu kraškega vodonosnika s svojimi zalogami vode oskrbujejo prebivalstvo širšega območja. Tema dvema tudi biotsko pomembnima sistemoma se je januarja 2006 pridružilo Cerkniško jezero z okolico. Z vpisom tega območja na seznam mokrišč mednarodnega pomena poudarjamo celovitost kraških mokrišč. Kljub 42-ti obletnici konvencije in njenim dosežkom mokrišča še vedno spadajo med najbolj ogrožene ekosisteme na planetu in tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo. Slovenija ima veliko število fhanjših mokrišč, ki pa so ravno tako pomembni člen vodnega kroga. Med temi mokrišči so še nekatera, ki bi se morala uvrstiti na seznam ramsarskih lokalitet kot je npr. Ljubljansko barje, poplavna ravnica Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi (Jovsi in Dobrava), Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje.
»Vode povezujejo«
Ramsarska konvencija še vedno ostaja vodilna globalna konvencija, ki opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov ter z njimi povezanih družbenogospodarskih potreb za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Nastala je iz spoznanja po ohranjanju mokrišč za preživetje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Z uveljavljanjem načela celovitosti, povezanosti
in součinkovanja je vedno bolj pomembna za razumevanje današnjih posegov človeka v naravo. Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2013 razglasila za Mednarodno leto sodelovanja na področju voda. S tem želijo ZN vzpodbuditi vse države članice in vse druge akterje, da leto izkoristijo za pospeševanje ukrepov na vseh ravneh, katerih namen je doseganje mednarodno dogovorjenih z vodo povezanih ciljev, ter okrepijo zavedanje o njihovi pomembnosti. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pristojno za področje upravljanja voda, bo aktivnosti obeleževalo s sloganom "Vode povezujejo". Mokrišča in upravljanje z vodami je tema letošnjega 2. februarja, ki poudarja povezovanje vseh deležnikov v skrbi za vodo, njeno rabo in ohranjanje.
Vode, svetovni dan mokrišč in Park Škocjanske jame
Med najaktualnejšimi aktivnostmi PŠJ s področja voda velja izpostaviti več različnih aktivnosti.
Po letu 1991 letu, ko je bil prvi potop v Škocjanskih jamah, so se v zadnjih dveh letih na pobudo jamarjev obudile potapljaške raziskave podzemnega toka reke Reke, ki imajo cilj povezati Škocjanske jame s Kačno jamo. Zaradi slabih pogojev (slaba vidljivost v vodi) je bil preplavan le prvi sifon in raziskan Rov mrzle vode v dolžini okoli 450 m, ob tem pa je bila prvič opažena tudi človeška ribica, za katero se je doslej domnevalo, da je v Škocjanskih jamah ni, videna pa je bila večkrat le v nadaljevanju podzemnega toka Reke, do katerega je mogoče priti v globokih breznih na Krasu.
V	projektu Climaparks, ki se zaključuje v letošnjem letu, potekajo raziskave favne v prenikli vodi Škocjanskih jam, v okviru projekta pa bo letos izdelan tudi hidrološki model Reke. Pomemben mejnik v delovanju parka, pa bo letos predstavljalo tudi obeležje 10. obletnice delovanja mreže šol parka, ki seje začelo prav z »vodno« tematiko.
V	želji, da bi približali strokovno znanje in spoznanja o reki Reki ter vodi na krasu učencem in njihovim učiteljem, je namreč park leta 1999 začel s Phare projektom »Reka Reka - od Snežnika do morja«. K sodelovanju smo tedaj povabili šole, ki se v Sloveniji nahajajo ob reki Reki ter v Italiji v bližini podzemnega toka in izliva Reke v morje.
Tako je Park Škocjanske jame maja 2003 ustanovil mrežo šol parka, v katero je vključenih pet šol v Sloveniji in dve v Italiji. Mreža šol tako povezuje osnovne šole iz vplivnega območja parka in šole iz tranzicijskega območja MAB - biosferno območje Kras.

1 OGLASNIK
-Z


Dodatne informacije in naročila: Turistični promocijski center d.o.o. Rengentova 4a 6280 Ankaran Tel.: 040 888 452 E-pošta: oglasi@pno.si
Zakaj oglaševati v Primorsko-notranjskem oglasniku?
^»Oglasnik brezplačno prejme v svoj nabiralnik 75 000 gospodinjstev
^ Pokritje gospodinjstev v 17-ih občinah: Koper, Izola, Piran, Hrpelje -Kozina, Sežana, Divača, Komen, Ajdovščina, Vipava, Idrija, Logatec, Cerknica, Loška Dolina, Bloke, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica
^Na območju dosega publikacije živi 212.303 ljudi
^Na območju dosega publikacije posluje 19.151 podjetij
^Bralci prebirajo oglasnike, ker se hočejo seznaniti s ponudbo
> Bralci radi shranijo oglasnike, ker so dober vir informacij
šport
• e •
Atletika
SAMOOBRAMBA ZA VSAKOGAR
V mesecu decembru je v OŠ Jelšane v organizaciji Karate kluba Oldersi potekal tečaj samoobrambe. Udeležile so se ga vse generacije - tako najstniki, kot tudi starejši. Namen tečaja je naučiti udeležence, kako se z malo sile ubraniti napadalcev.
Po uvodnem pozdravu predsednika kluba Fide-la Vergana in kratki predstavitvi programa kluba, sta inštruktor Ju-jitsa in telesni stražar Borut Volk ter Mirko Rogač inštruktor borilnih veščin v Slovenski vojski, izpeljala atraktivno demonstracijo samoobrambe, sestavljeno iz tehnik različnih borilnih veščin: karatea, ju-jitsa, juda, ai-kida, kravmaga in drugih.
Sledil je glavni del - usposabljanje. Z nekaj začetnega strahu so se udeleženci razporedili po parih ter pričeli z učenjem. Mojstra sta predstavila različne samoobrambne tehnike, s katero se da hitro onesposobiti napadalca. Udeleženci so spoznali več tehnik prijemov, vzvodov, polaganj, ključev ter celo obrambe pred napadi z nožem ali pištolo. Ker sta program prilagodila začetnikom, je strah kmalu popustil; vsi udeleženci so se strinjali, daje bil tečaj zelo koristen in kakovosten.
Upamo, da bo Karate klub Oldersi v bližnji prihodnosti pridobil svoje prostore za treninge, kjer bi lahko izvajal še več podobnih tečajev.
Poznavanje samoobrambe kot borilne veščine je lahko v nepredvidljivih situacijah neprecenljivo, saj lahko reši življenje. Že poznavanje osnovnih tehnik in prijemov, ob upoštevanju koristnih nasvetov, lahko omogoči rešitev v primeru napada. Prav tako pripomorejo k večanju samozavesti in h krepitvi zaupanja v svoje sposobnosti. Z vadbo se izboljšajo tudi psihofizično počutje, telesna drža ter kondicijska pripravljenost. Vse, ki ste zainteresirani za začetni in nadaljevalni tečaj samoobrambe zato vabimo, da se prijavite preko e-po-šte: karate.oldersi@gmail.com ali na gsm: 041 455 577 in 041 649 951.
Če situacije ne moreš predvideti, preprečiti ali nenasilno prekiniti, jo lahko še vedno nenasilno premagaš. In to se splača.
Meta Oblak
Mednarodni dvoranski atletski miting v Ljubljani
Mlada bistriška šprinterka Lara Jagodnik, članica Tekaškega društva Bistre, se je v soboto, 12.01.2013 udeležila mednarodnega dvoranskega mitinga v Ljubljani. V teku na 60 metrov je dosegla čas 8,78 sekund. V konkurenci 94 tekmovalk njene kategorije je s tem časom dosegla 27 mesto. Trud na treningih se obrestuje, saj je svoj dosedanji najboljši čas (9,05), na tej razdalji bistveno izboljšala.

mm
Srečanje na Reki
Na Reki je bilo v nedeljo 13.01.2013 tradicionalno srečanje najmlajših balinarjev, kombiniranih selekcij Primorsko - Gora-nske županije in selekcije OBZ Postojna - OBZ Sežana. Prvič je bilo na razporedu kombinirano srečanje dečkov in mladincev. V osemstezni dvorani so potekala zelo zanimiva in kvalitetna
srečanja. Bilo je doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov. Matija Polh je v krogu dosegal 26 točk, Nik Švara v hitrostnem zbijanju (3 min. 22 točk), štafeta Nik Švara in Gašper Povh 35 točk. Vrhunski rezultati so pripomogli skupni zmagi 23 :17. Vse čestitke organizatorju srečanja, za vzorno organizacijo srečanja.	Pavel
• ••••••••••••••••••••••••••••••
I ,	~ • " ;
vmuv: n otr anjavrata. «i
MEMJ/
jMMnmnnmiMHMi ^ ^g/mamuta
y*lij£Z£.....f 7**”**^ hitra in kvalitetna REŠITEV!
Mutlhmi vam masivna, »tllna, moderna vrata vstitli atraktivnih ohlik, «elnvemskiht avstrijskih in Italijanskih proizvajalcev.
IZMERE, SVETOVANJE IN DOSTAVA ZA NAROČNIKE »Rt /P!
POMIS Andrej Šilc. «,.p.. Zamostec 31, 1317 SODRAŽICA FAX: U i H itiCI tf !U, E-MAIL: »OHMs • .hims- m-i
Balinanje
Oglasi
	
	
	• m**+*
	VAKUUMSKE VREČKE
	
	
	ZA GOSPODINJSTVA &
	PROFESIONALNE UPORABNIKE
Kot dopolnilno dejavnost opravljam raznovrstne storitve tako zunaj kot znotraj vašega doma.
Za vas opravljam:
•	nakup v trgovini
•	gospodinjska dela (likanje perila, kuhanje, pomivanje posode...)
•	čiščenje bivalnega prostora
•	košnja trave
•	čiščenje okolice	Za več informacij
d6lSL	lahko pokličete na:
•jHk 2ESESESBSSS1
;n e-mail: urhlidiia5@email.com
LESENA OKNA in VRATA NAGODE d.o.o.
• kakovostna izdelava
•	strokovna in zanesljiva vgradnja
•	svetovanje za pravo izbiro, brezplačna izmera
•	pestra izbira izdelkov: senčila in police, panoramske stene, balkonska in vhodna vrata,
TRADICIJA V SODOBNI IZVEDBI:
NALOŽBA ZA PRIHODNOST!
Novi Svet 10 1372 Hotedršica
Tel.: +386 (0)1 7559 557 Fax.: +386 (0)1 7559 018 GSM: +386 (0)41 378 232
info@nagode-nagode.com
www.nagode-nagode.com
Obdobje od 01.01.2013 do 31.01.2013
Poročanje o dogodkih na območju PPII. Bistrica
Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 11 kaznivih dejanj, od tega 7 kaznivih dejanj tatvine, 1 kaznivo dejanje zatajitve, 1 kaznivo dejanje poslovne goljufije in 2 kaznivi dejanji prepovedanega prehajanja državne meje. Policisti so v dveh primerih zasegli manjšo količino prepovedane droge, zoper imetnika pa uvedli hitri postopek.
Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 31 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Po končanem postopku je bilo 22 oseb vrnjenih hrvaškim mejnim organom, 9 oseb pa je zaprosilo za mednarodno zaščito.
Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 1 kršitev javnega reda in miru, in sicer na javnem kraju. Opravili smo ogled dveh manjših požarov in sicer požar na kontejnerju za smeti, ter požar na smetišču. Najdena pa je bila tudi minometna mina iz II. Svetovne vojne, za katero je poskrbel regijski pirotehnik.
Na območju policijske postaje seje pripetilo 9 prometnih nesreč in sicer 4 z materialno škodo, ter 5 s telesnimi poškodbami, v katerih je bilo 5 oseb lahko telesno poškodovanih. Policisti so obravnavali še 5 primerov povože-nja divjadi, ter 4 prometne nesreče s premoženjsko škodo na parkirnih prostorih. Zaradi vožnje s preveliko količino prisotnosti alkohola v organizmu smo 2 kršiteljem odvzeli vozniška dovoljenja in zoper njih podali obdolžilna predloga pristojnemu sodišču.
Pripravil/a:
Tomaž Petrinčič, policijski inšpektor I Karol Iskra, komandir PP, višji policijski inšpektor lil
V spomin.
Franci
Razsvetlila svetloba je naš planet, ko presrečna mati dečka je povila. Ko dečku na silo je bil vid odvzet, svetloba se v temo je spremenila.
Bleščica izginila je iz otroških oči, ki izražale so neizmerno veselje. Svetle dneve zamenjale so noči, ko črn pogled nikamor ne pelje.
Mrtve oči shranile so vso lepoto, ki podarjena je le dobrim ljudem.
V življenju razdajale so dobroto vsem njemu ljubljenim stvarem.
Po izgubi vida se stalno je tolažil, da videl je starše, luno, sij, svetlice, vso lepoto sveta in ni kot močeril, ki ne ve kakšne so v letu lastovice.
Včasih je bil občutek, da vse vidi, bela palica nam izdala je slepoto, sveti Vid ga oskrbel je z zemljevidi in mati mu še to dodala je v doto.
Braillova pisava je bila le tiha vez s svetom, ki ovijal se je v trd oklep. Telefon mu dajal je tisoče obvez in ganljiv pogum, da sploh ni slep.
N. N.
Obrišite solze z vaših žalostnih oči.
Veselite se! Iz oči svetloba mi žari.	Pf A TLTX7 AT A
Zato ne jočite nad mojim grobom,	* ▼ -fm.A_i.fm.
nad grobom naj le pesem zažari.
Brez slovesa nas je nepričakovano zapustil naš dragi brat in stric
FRANC PEROVIČ
(23.7.1937-18.12.2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in faranom Podgraj za izročena sožalja. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Ilirska Bistrica za nego in skrb v zadnjem letu. Hvala trnovskemu kaplanu in župniku iz Podgraj za pogrebno slovesnost in mašo. Posebna zahvala cerkvenemu zborom Zvon, pevskemu zboru A. Šuligoj in pevski skupini Vasovalec za ganljivo slovo od pevskega kolega, hvala tudi Društvu upokojencev in RK. Prav posebej se zahvaljujemo iskrenim prijateljem Dimitrij Grlj-Mitkotu, Sandiju Koršiču, ki je spregovoril v imenu Društvo civilnih invalidov vojne Primorske iz Nove Gorice, Danici Pardo, Bredi Poljšak in predstavnikom Društva slepih in slabovidnih Koper za ganljive poslovilne besede.
Žalujoča sestra Marija, brat Marijan, brat Zenon in Rozanna z družinami
Knjižnica Makse Samsa
BREZPLAČNI RAČUNALNIŠKI TEČAJ ZA ODRASLE
V Knjižnici Makse Samsa smo za naše uporabnike pripravili sklop brezplačnih začetnih računalniških tečajev za odrasle, ki obsegajo spoznavanje in uporabo računalnika, urejanje besedila v programu VVord, rabo interneta in elektronske pošte ter digitalno fotografijo.
Tečaje pripravljamo v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav, ki nam je omogočila nakup dveh računalnikov in projekcijskega platna ter s člani Fotokluba Sušeč, ki bodo sodelovali pri tečaju digitalne fotografije.
Tečaji bodo potekali v času od 28. februarja 2013 do 8. marca 2013 v skladu z dogovorom oz. glede na število prijavljenih.
Prijavite se lahko osebno v Knjižnici Makse Samsa oz. na tel. 05 71 44 188 (Katarina Škrab; katarina. skrab@knjiznica-ilb.si).
Knjižnica Makse Samsa
Ilirska Bistrica
Iščem te v travah, iščem te v morjih,
najdem te v zvezdah,	m ;■
ki sijejo name ... (M. Kačič)	^ -f- <•*•>*
V SPOMIN
Minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi
mož, ate, nono, tast in zet	MF/TT-čli
JOŽE ŠKRLJ
(1948-2011)
Vedno boš v naših srcih in spominu.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Tončka, sin Mihael z ženo Brigito, vnučka Lovro in Jakob, hči Valentina z Erikom in babi Ivanka
Vaše mnenje
Župan, naša cesta potrebuje novo obleko
Pred nekaj leti je bila tarča prekopavanja Cankarjeva ulica. Bilo je kot bi se šli igre braz meja. Na mestu kjer se je prvi dan že svetil asfalt je drugi dan tam zijala enako velika lukanja ali pa celo še večja kot prej. Bodoči arhe-logi se verjetno ne bodo mogli načuditi kaotičnem prekopavanju, oziroma vsemu skritemu pod zemljo, rovom, kablom, cevem in mogoče še čemu, kar je tam spodaj ostalo zasuto.
V zadnjem desetletju se nekaj podobnega dogaja tudi v Gabrijah, kjer je pod cesto nič koliko kanalov v katerih so položeni kabli za elektriko, vodovodne cevi, kabelska, plin .... Kar se plinske napeljave tiče potem,
vse tiho je bilo.Tudi z temi optičnimi kabli se zgodba lahko ponovi. Priključek na te kable res ni, in ne bo poceni.
Da so vse cevi in kabli položeni pod zeljo res ni slabo, kot tudi ne bi bilo slabo, če bi bili vsi mestni kabli, ki ponekod nevarno visijo z drogov spravljeni pod zemljo.
Cesta v Gabrije je prekopana in sflikana, da bog pomagaj. Vsekakor je potrebna prenove, a še prej se pod njo naj zakoplje kar se ima za zakopati. Kar poglejte kako so tisti ozki kanali v katere so stlačeni optični kabli slabo, da ne rečem nemarno zakrpani. Te zime tista reče, ki jih zakriva ne bo preživela. In kdo bo kril stroške, ki bodo nastali v zvezi s tem? Mar občina, ki je pristala na to, da je ivestitor naredil zadevo čimbolj poceni na račun tistega, ki bo moral, če ne danes zagotovo jutri zadevo sanirati. Tista zmes ne bo zdržala nit
mesec dni.
Pa da se v bistrici nič ne dogaja, se se in to močno, samo da je to nekaterim očem skrito. Kar pomeni, da je marsikaj narejeno in še veliko tega je potrebno postoriti.
V letu 2013 prebivalci Ga-brija od našega župana pričakujemo da ne pozabi, da naša cesta potrebuje novo asfaltno prevleko in to čim prej. Kajti še tisto kar je nekaj vredno bo naslednjo zimo vrag z veseljem vzel.
Neta
Pobuda za asfaltiranje ceste v Gornjem kraju
Gre za pereči odsek, ki se priključi cesti pri Domu starejših občanov katere last je občina Ilirska Bistrica. S področja infrastrukture pred-
stavlja določen problem, ki je najbolj opazen ob obilnejših padavinah in kakšnem delu na cesti v Levstikovi ulici.
Že leta seje o tem odseku nekaj govorilo, a žal zaman. Dejstvo je, da v tem času ni bilo na tem storjenega nič opaznega. Sam kot krajan Gornjega kraja bi želel, da bi se enkrat v prihodnosti to tudi naredilo, ker nam predvsem v zadnjem času grozijo močnejše padavine. Pa to ni samo ta problem. Problem predstavlja tudi vtem primeru po mojem mnenju, slabo urejeno kanalno infrastrukturo, kar slika še bolj izrecno prikaže. Poudarjam, da ta na videz mala težava lahko postane velik problem, če ne bo narejenega koraka naprej v pravo smer. Razumem, da živimo v težkih finančnih časih, ampak vsak vložen Evro v infrastrukturo, se bo v nadaljnje še kako obrestoval.
Sprva se marsikateremu
zdi, da bo asfaltiranje tega odseka drago stalo. Ne bo, če bomo vsi stopili skupaj in se glede tega poenotili. Marsikateremu se zdi to nepomembno, češ so tudi drugje še veliko večje težave kot je ta. Ampak ta na videz kratek odsek, se lahko ob ujmi spremeni v gromozanski problem. Če ne bo na tem narejenega nič, se lahko pojavijo velike materialne, gospodarske in finančne težave. To bo šele stalo.
Ing. Patrik Tomšič
Pobuda za postavitev pločnika v Ilirski Bistrici
Ko se vozimo po Šercerjev! cesti proti Šembijam lahko vidimo, da je od table, kjer se Ilirska Bistrica konča, pa do križišča, ki zavije v na-
selje Pod Stražico, nevaren. Tam namreč udeleženci v prometu niso samo avtomobili in tovornjaki, ampak tudi kolesarji in pešci. Najbolj racionalen ukrep bi bil, da bi se tam postavilo pločnik. Največja past na tem odseku je hitrost, ki presega 50 km/h; za bližnje srečanje s pešci ali kolesarji to pomeni, da jih mora voznik obiti, s tem pa malenkostno zaide na nasprotni vozni pas, kar je pri tej hitrosti lahko usodno. Če gredo tamkajšnji prebivalci, ali pa kateri koli, kot sem že omenil, drugi udeleženci v prometu peš v bližnjo trgovino, ali na kmetijsko zemljišče, morajo dobrih 350m hoditi po zanje izjemno nevarni trasi. Razumem, da so finančni časi težki, ampak varnost vseh v cestnem prometu mora biti popolnoma zagotovljena, ker vemo, koliko življenj nam vsako leto vzame cesta.
Ing. Patrik Tomšič
stran za lepši dan...
Letnik XXI, št. 268
©Ifcosle®
Nagradna križanka
Rešitev - vodoravno: tezno, laz, smash, odmik, ada, testo, kiral, red, elton, andrej smrekar, raa, poe, granata, caen, agri, rr, kacin, jeep, uhelj, alt, morje, ijo, pak, vesel, vos, bogart, srečno novo leto, denis poniž, roje, mat, amaril, vek, momo, rag, čekani, atis, eden, potep, jošt, kirn, ptica;
geslo: Vesel Božič, srečno Novo leto vam želi uredništvo
Izžrebali smo 3 nagrajence, ki prejmejo simbolične nagrade.
•	Hrvatin Erik, Ilirska Bistrica
•	Vladimir Urh, Ilirska Bistrica
• Ljiljana Ražman, Koper
Rešitev nagradne križanke nam pošljite na naslov:	ČASOPIS SNEŽNIK,
Bazoviška cesta 40,6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence in jih simbolično nagradili. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo na naš naslov prispeli do torka, 26. februarja 2013.
INSTALACIJE
Kovačič Stojan
Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 ^ GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si
DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ:
•	CENTRALNO OGREVANJE	termotehn.Ha
•	VODOVODNE INSTALACIJE	W rermorenn,Ka
•	PLINSKE INSTALACIJE	Buderus
•	KLIMATSKE NAPRAVE i^Ekodtod
•	TOPLOTNE ČRPALKE	y vie|mANN
•	SONČNI KOLEKTORJI	vlv 5
•	UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE
NAU
BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE
Od privatne hiše do manjšega naselja
Rezervoarji za deževnico
IZREDNA CENA:
Že od 2.150,00 € + brezplačna dostava & montaža!
ioiesMunDus
041 /712 487 rogl.darko@siol.net
Imate poslovno idejo?
Želite ustanoviti d.o.o., vendar pa vam na začetku poti manjka 7.500 € za osnovni kapital?
Ponujamo vam nakup popolnoma novega podjetja!
(za katerega ne potrebujete 7.500 osnovnega kapitala) Hitro in ugodno!
Postanite lastnik popolnoma novega podjetja, ki do sedaj se ni poslovalo.
Za dodatne informacije nam	^-ag6ncija
pišite na info@agencijaspin.si ali /pokličite na 041 77 77 61!
- Agencija Spin d.o.o. Šolska 2.8250Brežice	WWW.3g6nClJ3Spin.SI
J**' .7
©kpmm
^ Podjetje za komunalne storitve
tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si
G ASFALTIRANJE ročno, strojno G TLAKOVANJE tlakovci, porfido, ostalo...
G NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ
G IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih...
POGREBNE STORITVE 041 / 377 294
Horoskop januar 2073
Oven - Več pozornosti namenite partnerstvu, saj vam v tem mesecu ne bo postlano z rožicami. Razmislite kako boste razporedili svoje aktivnosti in ne pozabite, da majhne pozornosti delajo čudeže. V zasebnem in poslovnem življenju vam spogledovanje ne bo obrodilo sadov. Na poti do sprememb delajte majhne korake. Le tako boste ohranili zdravje, mirnost in vzdržljivost. Nič ne bo narobe, če si boste vzeli odmor.
Bik - V ljubezni boste žareli, zato ne bi bilo nič pre-senetljivega, če pade kakšna pozornost s strani tihega oboževalca. Zaupajte si in poskusite tvegati nekaj no-vega. V poslovnosti ste si zastavili visoke cilje. Začnite jih uresničevati najprej sami, saj boste s tem povečali motivacijo vseh okoli sebe. Imeli boste izjemen občutek za finance. Mesec vam prinaša nadpovprečno aktivnost, zato poskušajte ohranjati mirne živce.
Dvojčka - Obstajajo možnosti, da se obudijo stara znanstva in ljubezni. Da boste pri druženju čim bolj zapeljivi, ne razkazujte svoje moči in energije. Druženje z znanci in prijatelji vas bo napolnilo z novimi močmi, vendar pri tem ne pretiravajte. Poskrbite za več ravnovesja v vašem življenju. Šefi bodo veseli, če boste svoje delo opravljali mirno in zbrano. Pomembnih stvari ne potiskajte v kot, saj boste na ta način deležni le kritike.
Rak - Druženje vam je trenutno na drugem mestu, vendar bi bil greh, da svojo očarljivost in privlačnost tiščite za štirimi stenami. Stopite ven in se zabavajte. Odpira se vam nekaj težkih delovnih situacij, kjer boste morali pokazati smisel za diplomacijo in reševanje težav. Pazite s kom komunicirate in kaj razkrivate. Napetosti februarja blažite s pozitivno naravnanostjo in sprehodi v naravi.
Lev - Nekaj težav v ljubezni vas ne bi smelo ovirati in spravljati v obup. Vaše ljubosumje je nepotrebno. V tem obdobju boste uživali v dobrem zdravju. Polni boste energije in moči, zato boste v poslovnosti cveteli predvsem z močno voljo, vztrajnostjo in podjetnostjo. Pred vami bo nekaj pomembnih poslovnih sestankov; da boste pustili dober vtis, poskrbite za urejen videz.
Devica - Device boste uživale in skoraj bi lahko pozabile na vse težave okrog vas. Pozitivna čustva vas bodo polnila z energijo. Verjetno bodo nekateri prijetno presenečeni, ko bodo ugotovili, da znate biti tudi polne strasti. Če se vam zdi nemogoče vzeti čas za počitek, potem počnite tisto kar vas resnično razveseljuje. Vendar pa ne zapravljajte in ne delajte nesmiselnih nakupov, saj bo denarnica bolj tanka.
Tehtnica - Dohodki bodo manj zanesljivi, zato naj bo vaš življenjski slog podkrepljen z izračunom. Poslovno vzdušje bo prijetno, delali boste hitro, a površno. Prepolovite tempo in podvojite pozornost. Po 20. februarju bodo boljši dnevi za ljubezen. A vsakdo, ki pride mimo, ni pravi. Izogibajte se alkohola. Izkoristite dolge sprehode za krepitev koncentracije in samozavesti.
Škorpijon - Dnevi, ki prihajajo vas bodo predramili iz zimske okorelosti. Ponovno boste zaživeli divje in nevarno. V ljubezen boste zadeve reševali z razumom in dogovori. Kljub temu, da bo februar prinesel kar nekaj sprememb, se bodo te za vas odvijale prepočasi. Nestrpni boste. Na poslovnem področju se boste izzivov lotili odgovorno in konstruktivno. Vaša tekmovalnost se krepi. Sprostite se v bazenu.
Strelec - Na romantičnem področju boste sproščeni in polni moči. Pred vami bodo številne priložnosti za nova poznanstva in tudi možnosti za utrjevanje starih znanstev. Sijali boste v delih, kjer se zahteva kreativnost in domišljija. Denar vam bo prihajal in odhajal, še največ koristi bodo prinesla vlaganja v umetnost ali gospodinjstvo. Izogibajte se del, kjer je večja možnost poškodb.
Kozorog - Na ljubezenskem področju se vam ponuja skoraj vse, od konca odnosa, do drame ljubosumja in nezaupanja, do možnosti novih zvez. Ste v dobri formi, polni energije in moči. Na delovnem področje boste ujeti v rutino, zato bo nekoliko težje vnašati spremembe, a to vam ne bo jemalo zasluženega uspeha. Saj boste vse nadoknadili z vztrajnostjo in dobro voljo. Pazite na hrano, ne jejte preveč maščob.
Vodnar - Vodnarjem se v ljubezni ne piše najbolje, zato naj bodo vaše izjave premišljene. Izogibajte se trme in arogance, pokažite več strpnosti. Ne postavljajte vedno svojih interesov na prvo mesto. Mesec preživite čim bolj aktivno, izogibajte se kavča. Predno vložite denar, dobro premislite svoje odločitve. Na delu se bo od vas zahtevala visoka stopnja motivacije in zavzetosti, sicer boste izpostavljeni kritiki.
Ribi - Težko je verjeti, a vaše dobro razpoloženje bo postalo nalezljivo. Uživajte ljubezen s polno paro , saj boste privlačne in očarljive. Pri delu bodo stresne situacije vnašale nemir, kar boste dobro blažile s krajšimi sprehodi, pa tudi kakšna umetniška dejavnost bi imela pozitiven terapevtski učinek. V tem mesecu bodite pozorne na vse negativne dogodke. Rešujte jih hitro in odločno.
Sandra Matjan astronumerologija.sm@gmail.com
Jože Brenčič s.p., Kettejeva ulicah, Ilirska Bistrica
NOVOST V PONUDBI
o samostojyši™Rradto vodni kamilPI I	1	'
o tri nivoji3 reguflrcljs , fe /	j J&jo l
ofeli om®^ v	i.	|
o romantika Ira ogi|fflpf* v @so3 napravi _ V
MobhO^I 830 408 • e-posta: brencic@siol.net
VODOVOD • OGREVANJE • TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • PELETI
Obiščite našo trgovino v Prestranku, kjer boste našli vse za VAŠ DOM. Poleg kopalniškega salona, vam lahko v JUB-ovi mešalnici barv ponudimo VAŠ željeni odtenek. Obisk pri nas pa lahko zaključite z druženjem v CEGU BAR-u. Prepričajte se o naši ponudbi. Širši izbor akcijskih artiklov si lahko ogledate na spletnem naslovu www.mfm-intarzija.si ali na tiskanem izvodu v naši trgovini.
Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40
tel: 05 703 00 00
urnik: od 7. do 19. ure, sobota: od 7. do 13. ure
Za male in velike mojstre
fcfjTti INTARZIJA d.o.o.
Utopdom
" skupina
cgforezfofUIK P'iite nam:Mo@e-sneznik.net
KABEISKIITE1EVIZIIA V erTIČNEM OMREŽJI
Vilharjeva 35 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7110100
Izgradnja optičnega omrežja v naši občini je v zaključni fazi in prihaja čas, ko se boste morali odločiti za ponudnika. Seveda bomo vsi polni obljub in lepih besed, zato vas pozivamo, da se pred odločitvijo, komu boste zaupali, dobro seznanite z dejstvi!
Teles d.o.o. je domače, bistriško podjetje.
S telekomunikacijami in kabelsko televizijo se ukvarjamo že 20 let. Našo kvalitetno ponudbo in hiter servis je prepoznalo že veliko zadovoljnih strank. V veselje nam je, da se bomo z optičnim omrežjem lahko približali tudi vsem, ki vas naše omrežje do sedaj ni doseglo. Preverite našo ponudbo!
Z veseljem vam bomo svetovali! Sicer nimamo klicnega centra, kjer boste drugi, tretji ali peti v čakalni vrsti, nas pa lahko dobite direktno na našo telefonsko številko!

• TRIO NA OPTIKI OD 38.00C mesečno • •
e TELEVIZIJA •
INTERNET 20/20Mbps • STACIONARNI TELEFONSKI PRIKUUČEK •
Enostaven priklop TV sprejemnika (s kablom direktno v TV sprejemnik), brez dodatnih »komunikatorjev« in brez dodatnega daljinskega upravljavca
Velika izbira kvalitetnih TV programov v osnovni ponudbi Edini imamo v ponudbi bistriško TV GALEJA Možnost priklopa večjega števila TV sprejemnikov Prenos obstoječe telefonske številke uredimo brezplačno
•	Hiter in zanesljiv internet
•	Hišni razvod vam lahko izvedemo mi, skladno s specifiko kabeslke TV in vašimi željami
•	Brez vezave in brez skritih podrobnosti v drobnem tisku
Za dodatna pojasnila smo vam na razpolago na sedežu podjetja - Vilharjeva 35, Ilirska Bistrica (obrtna cona Trnovo), lahko nas pokličete na 05/7110100 ali obiščite spletno stran www.teles.si
Nova Tovota Auris
TOVOTA
-
ALUJAVSA
BETTER UUAV
..

CENTERJEREB
Polje 9b, Izola 05 616 80 01
Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah COz, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja.
Auris: poraba goriva: 5,5-6,1 i/lOOkm, emisije C02:128-140 g/km.
Auris Hibrid:poraba goriva: 3,8-3,91/100 km, emisije C02:87-91 g/km.
letno
TOVOTA
JAMSTVO
Brez omejitve kilometrov
www.toyota.si
ne prezrite...
Letnik XXI, št. 268
©iDKeSm
Turizem in prosti čas
»Če smo ujeti v starem, živimo v preteklosti, če nas je strah pa v prihodnosti, in pozabljamo, da je polnost življenja le sedanjost.« (Ines Cergol, pesnica)
BREZ POVEZOVANJA NE GRE
V času od 24. do 27. januarja je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala osrednja turistična prireditev regije Alpe-Jadran, sejem Turizem in prosti čas, na kateri se je skupaj s Salonom plovil, predstavilo nekaj več ponudnikov kot lani, približno 340 razstavljavcev, iz Slovenije, sosednjih in tudi bolj oddaljenih držav. V sporočilu za javnost so organizatorji zapisali, da je sejem Alpe-Adria edina tovrstna sejemska prireditev, ki javnosti predstavlja turistično ponudbo glede na destinaci-je-znotraj in zunaj regije Alpe-Jadran in glede na produkte iz razstavnega programa razstavljavcev oziroma glede na štiri značilne tipe turistov: popotnike, počitnikarje, zasvojene z aktivnim turizmom in izletnike.
Poleg destinacij, ki sodijo v regijo Alpe-Jadran, so bile na sejmu prisotne tudi nekatere bolj oddaljene destinacije, kot so Turčija,Maroko, Tunizija, Grčija, Ciper, Bosna in Hercegovina, Srbija in celo Jordanija in Nepal.
Novost letošnjega sejma je bil ribolovni turizem v slovenskih rekah in jezerih, posebnost pa bogat spremljevalni program z delavnicami, predstavitvami, primeri dobre prakse, kuharskim tekmovanjem, stanovskimi srečanji, ipd. Podeljena je bila nagrada Jakob za odličnost in kakovost
v turizmu in priznanji Sejalec za inovativne in ustvarjalne turistične dosežke v Sloveniji. Skratka sejem je bil bogat in dobro obiskan, kar nedvomno potrjuje tudi komentar dveh naključnih obiskovalcev: »Za ta sejem pa se res splača kupiti vstopnico.«
Na sejmu smo se predstavili tudi člani Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska. Sodelovali so turistična društva Pivka, Postojna, Prem, Bloke, Loška dolina, Notranjska iz Cerknice , Brest iz Brestovice pri Komnu, Menišija iz Begunj ter KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, Društvo podeželskih
žena iz Narina, Vinarstvo Rebula iz Brestovice pri Komnu, Sadjarstvo Biščak z Buj, Zavod Grad Snežnik in Turizem Jure iz Loške doline, Kmetija T'Dolenj iz Grahovega, Hotel Rakov Škocjan, TIC Bloke in Loška dolina, Kmetija Jernuclovi iz Petelinj, Trgovina Bločan-ka iz Nove vasi , Čebelarstvo Mohar in Kandare ter društvo Ostrnice iz Loške doline, Zavod Rihterjeva domačija z Babnega Polja in nekateri drugi ponudniki območja Brkinov, Krasa in Notranjske. Prav vsak od sodelujočih pa seje poskušal predstaviti čim boljše, čim bolj izvirno in zanimivo za obi-
skovalce sejma in bodoče popotnike, počitnikarje, zasvojene z aktivnim turizmom ali izletnike. K temu je nedvomno pripomogla odlična lokacija, lep prostor, v katerem se je ves čas nekaj dogajalo in navodila, ki nam jih je pripravila ga. Marica Gombač, ki je bedela nad našo predstavitvijo in udeležbo. Prav zato se ji v imenu vseh sodelujočih iskreno zahvaljujem, zahvala pa je namenjena tudi predsedujočemu zveze, g. Šajnu, ki se trudi za našo razpoznavnost in regijske povezave.
Alenka Penko, KETŠD A. Mihelčič, Harije
Malo za šalo...
SEJA VLADE
Janez: Pričenjam sejo vlade republike Slovenije. Besedo ima predsednik Janez.
Janez: Glede na finančno stanje, bi najprej predal besedo finančnemu ministru Janezu.
Janez: Hvala za besedo. Finančno stanje v naših bankah je res slabo, kot ježe omenil Janez, za kar pa ni kriv Janez. Janez: Jaz nisem nikoli kriv.
Janez: Tebi nisem nič rekel Janez: Jaz pe tebi nisem odgovarjal.
Janez: Saj vem, da nikoli za nič ne odgovarjaš.
Janez: Zdaj me boš še ti napadal ?
Janez: Predlagam, da zaradi nesoglasij to sejo zaključimo. Janez: Jaz se strinjam.
Janez: Jaz sem proti.
Janez: A damo na glasovanje ? Glasujemo z dvigom rok. Janez: V redu.
Janez: Hudiča, levica je vedno proti. (...)
NEBO ODSTOPIL
Se pogovarjata smučarka Tina Maže in premier Janez Janša.
Pa pravi Tina: "Janez, ti bi moral smučat."
Janez: "Zakaj pa to?"
Tina: "Zato, ker nikoli, v nobenem primeru ne bi odstopil!"
ŽIVELA SLOVENIJA
Na strehi hotela Lev sedijo in pijejo pivo Virant, Pahor, Janša in Jankovič.
Virant eksa pivo, se zadere: "Živela Slovenija," in skoči s strehe ter pristane direktno na glavo!
Pahor ga gleda in reče: "Če je on to naredil za Slovenijo, moram tudi jaz nekaj storiti." Tudi on eksa pivo, se zadere "Živela Slovenija," in skoči s strehe.
Na vrsto pride Janša in si misli: "Če sta onadva to storila za Slovenijo, moram tudi jaz nekaj dobrega narediti za našo državo."
Tudi Janša spije pivo, se zadere živela Slovenija in porine Jankoviča s strehe!
ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA ZA TAKOJŠNJE IZPLAČILO
MODRI CENTER
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT, DISTRIBUTER REZERVNIH DELOV
Goriška cesta 75, AJDOVŠČINA,
tel.: 05/36 44 150
PEUGEOT
IZKORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI PRI NAKUPU NOVIH OSEBNIH, DOSTAVNIH IN RABLJENIH VOZIL
Seal Cordoba Sipe 1.4. Letnik 1999,149000 fcugeot 308 1.6 e-HDi kam - TOVAANIŠIL. Peugeot 5008 Actm 1.6 HDi FAP, let 2012, km, bencinski, 60 KH, krma, _ Pokličite za letnik20l2,6350km,<česeL 112IW.krma,... d'«eUI2lM,Mma.._l8.990E ceno!	14.4906
Modri center d.o.o., Goriška cesta 75 , AJDOVŠČINA, tel.: 05/36 44150 info@modricenter.si www.modricenter.si
Citroen C4 Grand Pasto BUSINESS 1.6 HD.. Kia ProJeeD I.6CRDI IX SPORI PA«- GA.. Peugeot 207 Šport 1.416V-I LETO GARAN-, let.2010,139900 km diesel 109 KH.tiptronic, let2010,34000 km, dieseL 116 XM, Mirna,.. let06,94220 km, bencinski, 89 KH, klima,.. klima,.. I0200C	9.B50C	S200C
Peugeot207TRENDI 1.4,let.2010,16135 km Peugeot 208 1.4 »Ti Allure - TOVARNIŠKA _ Peugeot 3008 Activel.6 HDi fAP-NAIALlet bencinski. 74 XM, klima. ...7J90E	Let 2012,10900 bn, bencinski, 95 lil, klina. 2012, 300 km diesel, 112 HM, klima, ..
.. II.990C	Pokličite za ceno!
Peugeot4072.2 HDi, let. 06,187500 kmdiesel Peugeot 5008 Prettium 1.6 HDi FAP, let. 2010, Peugeot 5008 PREMIUM 1.6 HDI-GARANCIJA motor,2179con 125kW/170RH,klima.... 50000kmdiesel 109KH,klina,_13.8S0C ..let2011,24000lun,diesel 112M,Mirna, 6.7S0C	-I5.990C
Nakup peugeota 308 je zdaj zagotovljen zadetek v polno: bogato opremljena vozila z dvopodročno klimatsko napravo, 16-palčnimi litimi platišči ter varnostnim in električnim paketom sedaj samo 12,990 € ob nakupu s Peugeot Financiranjem
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 6,4-7,8 l/l 00 km. Izpuh COz: 147-180 g/km. pottrouneji-r informacije.o porabi go*e in emisijah
COs novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi gorivo in emisijah COz, ki go lahko brezplačno pridobite no prodajnem mestu in no www.peugeot.si.
PEUGEOT 308
MOTION o EMOTION
MODRI CENTER d.o.o., Goriško cesto 75, 5270 Ajdovščino, tel. 05 364 41 50
PEUGEOT