ZČ, Ljubljana, 37, 1983, številka 4, strani 257—358 in V—X ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИР1 ЖУРНАЛ UDK UDC 949.712(05) YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Ferd' Gestrin dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Peter Vodopivec dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo zt dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 15. 6.1984 Izdajateljski svet: dr. Ferdo Gestrin, dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanj- šček, dr. Jože Koropec, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk, dr. Peter Vo­ dopivec, dr. Fran Zwitter Lidija Berden (angleščina), dr. Aleksandra Derganc (ruščina), dr. Bogo Grafenauer (nemščina), dr. Janko Malle (nemščina), Mi­ lan Pahor (italijanščina), dr. Anton Svetina (nemščina) «. Neta Zwitter Majda Čuden Prevodi : Zunanja oprema: Upravnica revije: Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon: (061) 224 011, 224 046, int. 209 Letna naročnina: Tekoči račun: Sofinancirajo: Tisk: Naklada: za nečlane in ustanove 1000 din, za društvene člane 640 din, za društvene člane-upokojence 480 din, za društvene člane- študente 320 din (vse cene za letnik 37/1983) Cena te številke v prosti prodaji je 360 din. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Raziskovalna skupnost Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Tiskarna Slovenija, Ljubljana, november 1984 1850 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 37, LETO 1983, ŠTEVILKA. 4 KAZALO — CONTENTS — СОДЕРЖАНИЕ RAZPRAVE —STUDIES—СТАТВИ Raj ko B r a t o ž , Cerkvenopolitični in kulturnozgodovinski odnosi med Sirmijem in Akvi­ lejo 259—272 Ecclesiastically-Political and Culturally-Historical Relations Between Sirmium and Aquileia Церковно-политические и кулиурно-исторические отношениа между Сирмием и Аквилееи Anton S v e t i n a , Prebivalci Kranja v letu 1754 273—284 The Inhabitants of Kranj in the Year 1754 Жители Кранн в 1754 г. Marko Š t u h e e , O družini v Kranju sredi 18. stoletja 285—294 The Family in Kranj in the Middle of the 18th Century O семће в Кране в cep. XVIII в. Milan P a h o r , Prispevek za zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja v Trstu v obdobju september—december 1943 295—306 Contribution to the History of National Liberation Movement inTriest in the Period from September to December 1943 Из истории народно-освободителБного движенил в Триесте в сенгабре—декабре 1943 г. PROBLEMI IN DISKUSIJA — PROBLEMS AND DISCUSSION — ПРОБЛЕМН И ДИСКУССИЛ •Položaj koroških Slovencev in njegovi zgodovinski temelji (Bogo G r a f e n a u e r ) 307—338 Position of the Carinthian Slovenes and Its Historical Foundations Положение каринтииских словенцев и ero историческии фундаментм IN MEMORIAM — IN MEMORIAM — B ПАМЛТБ Dr. Jože Šorn (Vasilij M e l i k ) 339—340 Dr. Jože Šorn Д-р Иоже Шорн Znanstveno delo Ivana Škafarja (Vilko N o v a k ) 340—341 Scientific Work of Ivan Škafar Научнми труд Ивана Шкафарн OCENE IN POROČILA — BOOK REVIEWS AND REPORTS — РЕЦЕНЗИИ И ОБЗОРБ1 Aleksander Jeločnik—Peter Kos, Zakladna najdba Čentur—C (Davorin V u g a ) 343—346 Vita religiosa, morale e sociale ed i concili di Split (Spalato) dei seca X—XI. (France Martin D o 1 i n a r ) '. 346—347 Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom (Eva H o l z ) , " 348 Die Protokolle des österreichischen Ministerrates (1848—1867), HI. Abteilung (Vasilij M e l i k ) 349—351 Deutschland, und Österreich (Samo K r i s t e n ) 351—353 OBVESTILA — INFORMATIONS — ИЗВЕ1ЦЕНИИ Obvestilo o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez S t e r g a r ) 354 LETNO KAZALO —ANNUAL CONTENTS — ГОДИЧНОЕ СОДЕРЖАНИЕ Zgodovinski časopis 37/1983 —Historical Review 37/1983 — Историческии журнал 37/1983 IZVLEČKI — ABSTRACTS — ИЗВЛЕЧЕНИЛ Izvlečki iz razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 37,1983,3 in 37,1983,4 V—X 258 ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 224 011, 224 046, int. 209 vas vabi, da kot redni član vstopite v eno izmed slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev Društveni člani po nižji ceni prejemajo osrednje glasilo slovenskih zgodovinarjev »Zgodovinski časopis«, imajo popust pri nabavi knjig iz zaloge zveze, lahko sodelujejo pri strokovnih in družabnih prireditvah društev (zborovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in podobno), brezplačno prejmejo žvežino'značko in izkaznico ter uporabljajo zve- zino knjižnico. Potrjena izkaznica ZZDS omogoča brezplačen ali cenejši vstop v številnih domačih in tujih muzejih ter galerijah. Člani sloven­ skih društev s popustom kupujejo knjige »Slovenske matice«, občasno pa tudi publikacije drugih slovenskih založb. - Za leto 1983 znaša društvena članarina 100 din (1984: 130 din), članarina z naročnino na »-Zgodovinski časopis« pa 640 din (1984: 840 din). Za štu­ dente je društvena članarina z naročnino polovična — 320 din (1984: 420 din). Popust imajo tudi upokojenci, dolgoletni člani društva, za katere naročnina s članarino znaša 480 din (1984: 630 din). Člani pokrajinskih zgodovinskih in muzejskih društev upravi »Zgodovinskega časopisa« po­ ravnajo le naročnino v višini 540 din (1984: 710 din), če so članarino za tekoče leto že vplačali pri matičnem društvu. Članarino in naročnino lahko vplačate vsako dopoldne (od ponedeljka do petka) na zvezinem sedežu ali pa s položnico na žiro račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12, 50101-678- -49040. Vplačilo vseh članskih obveznosti je možno tudi pri vseh matičnih po­ krajinskih'zgodovinskih in muzejskih društvih. TU so njihovi naslovi: Zgodovinsko društvo Ljubljana, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC .SAZU, 61000 Ljubljana, Novi.trg 4 Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzej narodne osvoboditve, 62000 Maribor, Heroja Tomšiča 5 Zgodovinsko društvo v Ptuju, Pokrajinski muzej, 62250 Ptuj, Muzejski t r g i Zgodovinsko društvo v Celju, Muzej revolucije, 63000 Celje, Trg V. kongresa 1 (63001 Celje, pp. 87) Zgodovinsko društvo za Gorenjsko, Gorenjski muzej, 64000 Kranj, Tav­ čarjeva 43 • Zgodovinsko društvo za severno Primorsko, Pokrajinski arhiv, 65000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja l/III Zgodovinsko društvo v Novem mestu, Zavod za šolstvo SR Slovenije — organizacijska enota, 68000 Novo mesto, Glavni trg 7 Muzejsko društvo v Škof ji Loki, Muzej na gradu, 64220 Škofja Loka, Grajska pot Belokranjsko muzejsko društvo, Belokranjski muzej, 68330 Metlika Zgodovinsko društvo v Slovenskih Konjicah, 63210 Slovenske Konjice Klub slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem, Postf. 38, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija Zahtevajte prijavnico za vpis pri enem izmed pokrajinskih zgodovin­ skih društev ali na sedežu osrednje zveze! ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 • 1983 • 4- 259—272 259 R a j k o B r a t o ž CERKVENOPOLITIČNI IN KULTURNOZGODOVINSKI ODNOSI MED SIRMIJEM IN AKVILEJO Razširjeno besedilo referata na 5. mednarodnem kongresu za jugovzhodnoevropske študije, ki je bil od 11. do 17. 9. 1984 v Beogradu na temo »Balkan in Srednja Evropa« Na obrobju razmeroma šibko urbaniziranega ter gospodarsko in kulturno rela­ tivno zaostalega zahodnobalkanskega prostora so se v predkonstantinski dobi v uprav­ nih in gospodarskih vozliščih velemestnega značaja izoblikovala tri močna središča širjenja krščanstva: Sirmij kot središče Druge Panonije, pozneje tudi panonijske die- ceze in ilirske prefekture, kjer se je v 3. in 4. stoletju večkrat zadrževal cesarski dvor, Salona kot glavno mesto Dalmacije in Akvileja na severovzhodnem robu Italije kot glavno mesto Venetije in Histrije, zaradi svoje lege med Italijo in Ilirikom posrednik vplivov in cerkvenopolitičnih tokov na relaciji Ilirik—Italija.1 V dobi nastajanja teh krščanskih skupnosti in misijonske akcije na ozemlje, ki je bilo pod vplivom teh sre­ dišč, se kaže izrazita prehodnost tega ozemlja, z misijonskimi tokovi, ki so izhajali iz različnih delov cesarstva: iz Male Azije (zlasti v Sirmiju), iz Sirije in Egipta (zlasti v Saloni), ter z Vzhoda, iz Afrike in Rima (v Akvileji).2 Zaradi tega so imele prve krščanske skupnosti med seboj nekoliko različen značaj, v krščanskih skupnostih, ki so se izoblikovale pod vplivom teh središč, pa je prišlo do zanimive sinteze vseh teh vplivov.3 Od začetka 4. stoletja, ko so bila ta središča krščanstva relativno izoblikovana, pa do začetka 5. stoletja, ko se začne postopen upad najprej Sirmija in nato Akvileje, moremo na osnovi sicer maloštevilnih virov opazovati odnose med temi središči, zlasti med Sirmijem in Akvilejo, ki so ključnega pomena za poznavanje zgodovine krščan­ stva na zahodnobalkanskem področju. 1 Najbolj izčrpen prikaz zgodovine Sirmija podaja M. MIRKOVIĆ, Sirmium — its History from the I Century A.D. to 582 A.D., Sirmium I, Beograd 1971, 5—60, zlasti 33ss. (brez zgodovine krščanstva); za zgodovino Akvileje, o kateri obstoji zelo obsežna literatura (S. PIUSSI, Bibliografia aquileiese, AAAd 11, 1978, 93 ss.), gl. od najnovejših del kolektivno delo »Da Aquileia a Venezia. Cultura, contatti e tradizione«, Milano 1980. O stikih Akvileje s severnoitalskim in galskim področjem gl. zbornike Aquileia e Milano, AAAd 4, 1973; Aquileia e Ravenna, AAAd 13, 1978 in Aquileia e l'Occidente, AAAd 19, 1981. Za zgodovino Salone še nimamo moderne sinteze; gl, delne prikaze v delih J. J. WILKES, Dalmatia, London 1969, 220—238 in 416 ss. in zbornik Disputationes Saionitanae 1970, Split 1975, zlasti 23 ss. in 91 ss. 2 O začetkih krščanstva v Sirmiju gl. D. FARLATI - J. COLETI, lllyrieum sacrum VII, Venetiis 1817, 465 ss.; J. ZEILLER, Les origines chrétiennes dans les provinces danubiennes de l'Empire romain, Paris 1918, 31 ss.; o izvoru krščanstva v Saloni gl. J. ZEILLER, Les origines chrétiennes dans la province ro­ maine de Dalmatie, Roma 1967 (1. izd. Paris 1906), 6 ss.; R. EGGER v Forschungen in Salona I, Wien 1917, 99; II, ib. 1926, 52; A. M. STRGACIC, Kršćanstvo u rimsko] provinciji Dalmaciji do Milanskog edikta 313, Šibenik 1941, 5 ss.; E. CECI, I monumenti cristiani di Salona, Milano 1963, 63 ss.; za začetke krščanstva gl. sintezo G. CUSCITO, Cristianesimo antico ad Aquileia e in Istria, Trieste 1977, 39 ss. 3 Konglomerat vplivov, ki sežejo od Male Azije prek Sirije, Egipta, Afrike in Rima do južne Galije, odražajo dela prvega cerkvenega pisca iz balkansko-podonavskih provinc, Viktorina iz Petovione (ed. J. HAUSSLEITER, CSEL 49, 1916; gl. zlasti uvodno študijo). Sistematična analiza Viktorinove osebnost in njegovih del je še vedno desiderat; kratek oris daje R. BRATOZ, Viktorin iz Petovione in njegova doba, Živa antika 34, 1981 (v tisku). Krajše ali daljše preglede zgodovine krščanstva za zahodnobalkanske in podonavske province dajejo poleg v op. 2 navedenih del in obsežnejših enciklopedijskih gesel (H. LECLERCQ, lllyrieum, DACL 7/1 1926, 89-180, IDEM, Dalmatie, DACL IV/1, 1920, 21—111; A. LIPPOLD - E. KIRSTEN, Donauprovinzen RAC 4, 1959, 147—189) še sledeča dela: za Avstrijo R. NOLL, Frühes Christentum in Osterreich, Wien 1954- P. F. BARTON, Die Frühzeit des Christentums in Osterreich und SUdostmitteleuropa bis 788, Wien—Köln- Graz 1975; za slovensko ozemlje R. BRATOZ, Kratek oris zgodovine krščanstva na Slovenskem v pozni antiki, ZC 35, 1981, 205—221; za ozemlje Panonije T. NAGY, Die Geschichte des Christentums in Pannonien bis zu dem Zasammenbruch des römischen Grenzschutzes, Dissert. Pann. 11/12, Budapest 1939 (le v madž.) ; A. LENGYEL — G. T. B. RADAN, The Archeology of Roman Pannonia, Budapest 1980, 193—206 (avtorica E. B. THOMAS); E. B. THOMAS, Das frühe Christentum in Pannonien im Lichte der archäologischen Funde, Severin zwischen Römerzeit und Völkerwanderung (Katalog d. Ausstell. Ènns 1982), Linz 1982, 255— 293; za severnohrvatsko področje B. VIKIC-BELANCIC, Elementi ranog kršćanstva u sjevernoj Hrvatskoj, Arheol. vestnik 29, 1978, 588-606. âéo &• SRATOŽ: ÔDNÔSI MED ŠIRMIJEM IN AKVILEJO Tesne vezi med Akvilejo in Salono moremo zaslediti že v predkonstantinski dobi in so verjetno obstajale vse od z'ačetkov misijona na jadranskem področju,4 zlasti zato, ker sta mesti ležali na isti trgovski in verjetno tudi misijonski poti, ki je vodila sem z Vzhoda.5 Osebne in cerkvenopolitične vezi med obema krščanskima skupno­ stma nam za obdobje tetrarhij izpričujeta dva vira: legenda o sv. Anastaziju iz Akvi­ leje, ki je septembra 304 postal salonitanski mučenec in pozneje eden od patronov dalmatinske prestolnice,6 in poročilo sicer dokaj poznih virov, da je bil približno v istem času (novembra 304?) v Akvileji mučen škof Hrisogon II., po rodu Dalmatinec.7 Ce upoštevamo, da je imela v predkonstantinski dobi Salona edino znano organizirano krščansko skupnost v Dalmaciji, moremo domnevati, da je akvilejski škof izhajal iz salonitanske krščanske skupnosti, ki naj bi v tisti dobi dala tudi svojega prvega pa­ peža Gaja (283—296) .8 Vprašanje cerkvenopolitičnega odnosa med mestoma nam za dobo neposredno po razglasitvi verske tolerance zastavlja, ne pa razreši, enigmatičen zapis v seznamu udeležencev sinode v Arlesu poleti 314, ki sta se je kot zastopnika najbolj vzhodne med najmanj 44 zahodnimi škofijami udeležila škof Teodor in diakon Agaton »iz mesta Akvileje v provinci Dalmaciji«.9 Oznako samo so različno tolmačili. Če izklju­ čimo najmanj verjetno možnost, da gre za vrzel v rokopisih, da je namreč pred omembo Dalmacije izpadlo ime nekega dalmatinskega škofa kot zastopnika iz te pro­ vince, moremo reči, da zapis kaže na izjemno tesne zveze Akvileje z dalmatinskim področjem. Zapis ne opravičuje sklepanja, da bi Akvileja razširila svoj vpliv nad Dal­ macijo in si cerkvenoorganizacijsko podredila Salono, še manj pa dokazuje njeno inferiornost v odnosu do dalmatinske prestolnice 1 0 4 P. PASCHINI, La chiesa aqulleiese ed il periodo delle origini, Udine 1909, 12 je domneval, da je prvi val krščanstva prispel v Akvilejo iz Ilirika (Dalmacije), torej po morski in obalni poti; domneva je gotovo bolj upravičena kakor mnenje, ki ga je zastopal A. v. HÄRNACK, Die Mission und Ausbreitung des Christentums in den ersten drei Jahrhunderten, Leipzig 1924 (4. izd.), 870, ki je dajal prednost kopenski poti iz velikih balkanskih mest (Sirmij, Serdika, Solun). 5 Gl. Diokletians Preisedikt, 37, v. 4—5, 12—13 (ed. S. LAUFFER, Berlin 1971, 201). 6 AASS Sept. III, 1868, 22—23; analizo legende dajejo J. ZEILLER, Les origines (Daim.), 55—64; R. EGGER, Forschungen in Salona III, Wien 1939, 131—148; A. M. STRGACIC, o. c , 40-48. i Chronicon Venetum (vulgo Altinate), éd. H. SIMONSFELD, MGH Script. 14, 1883, 37 ( = Origo ci- vitatum Italiae seu Venetiarum, ed.tertia, éd. R. CESSI, Roma 1933, 162); DANDULUS, Chronica per extensum descripta, AA.295ss., ed. E. PASTORELLO, Rerum Ital. script. XI1/1, Bologna 1938, 27 s. Med­ tem ko navedeni viri omenjajo dva Hrisogona, prvega Tračana in drugega Dalmatinca, pa se je ohranil kult enega mučenca Hrisogona, verjetneje Dalmatinca, saj DANDULUS, I.e. ne poroča, da bi Hrisogon I. umrl mučeniške smrti. O kultu sv. Hrisogona v Akvileji, mučenega 24. nov. (MH, p. 618), gl. G. CUSCI1U, Cristianesimo antico, 89 ss. in A. NIERO, I martiri aquileiesi, AAAd 22, 1982, 158 ss. 8 Liber pontificalis, I, ed. L. DUCHESNE, Paris 19552, 161; akvilejska krščanska skupnost naj bi dala prvega papeža že sredi 2. stol. (Pij I., 141—155; gl. Liber pontif., 132s.). » Concilia Galliae A. 314—A. 506, ed. C. MUNIER, CCL 148, 1663, 14, v 17. s.; 16, v 10 s.; 17, v 10».; 18. v. 10 s.; 19, v. 6 s.; 21, v. 8 s. ( = SC 241, 1977, 58). 10 Proti tezi, da bi pred oznako »provincia Dalmatia« izpadlo ime škofa (tezo je postavil L. DU­ CHESNE, z njo je soglašal tudi P. PASCHINI, Storia del Friuli I, Udine 19532, 40, op. 8), govori dejstvo, da rokopisno izročilo ne dopušča nobenih dvomov; vseh šest rokopisov, ki nam posreduje seznam udele­ žencev v različnih variantah (enkrat je na prvem mestu omemba predstavnikov, nato izvora, drugič obratno), izrecno omenja Akvilejo kot mesto v Dalmaciji. V primeru pravilnosti te teze bi morala izpasti tudi oznaka province za imenom Akvileje (z izjemo galskih in deloma španskih se vsi škofijski sedeži navajajo z imenom province, ki ji pripadajo) in ime dalmatinskega mesta (Salone?) pred oznako »prov. Dalmatia«, saj se noben škof ne označuje samo z imenom province. K mnenju, da pomeni taka oznaka razširitev vpliva akvilejske cerkve na Dalmacijo in ves Ilirik, se je nagibal G. C. MENIŠ, Storia del Friuli, Udine 19763, 94; nasprotno pa je R. ROGOSIC, Veliki Ilirik (284—395J i njegova konačna dioba (S96—437), Zagreb 1962, 30 menil, da je v primeru navzočnosti škofa iz Dalmacije bil to lahko samo salonitanski škof. Ce izključimo možnost, da bi oznaka pomenila cerkvenopolitično podreditev ene ali druge cerkve; ki jo izpodbija tudi dejstvo, da udeleženci sinode ne nastopajo kot metropoliti (gl. G. C. MENIŠ, Le giuris­ dizioni metropolitiche di Aquileia e di Milano nell'antichità, AAAd 4, 1973, 281 s.), si lahko formulacijo razlagamo na več načinov: a) za njo stoji predstava, da je Akvileja, sicer italsko mesto, s svojo lego na meji Ilirika nekako potisnjena v Ilirik. Na to predstavo naletimo pri vrsti poganskih avtorjev, med krščanskimi pisci pa jo zastopa BASILIUS, Eplstula 91 (PG 32, 476), ki imenuje akvilejskega škofa Valerijana >ilirskega« škofa (prim. DE RUBEIS, Monumenta ecclesiae Aquileiensis, Argentinae 1740, 50 ss., zlasti 55). b) Formulacija je odraz tesnih vezi med Akvilejo in Dalmacijo; ker je severno Italijo na sinodi zastopal milanski škof »de provincia Italia«, je možno, da je Teodor kot najbolj vzhoden italski škof na meji Ilirika zastopal Dalmacijo (P. PASCHINI, La chiesa ,(kot v op. 4), 13). c) Morda je taka formulacija odraz trenutnih političnih razmer. Na sinodi so se zbrali škofje z ozemlja pod Konstantinom, ki je tedaj obvladoval ves Zahod (Galijo, Hispanijo, Afriko, Italijo), medtem ko je Licinij obvladoval Ilirik. Meja je potekala čez dan. slovensko ozemlje, tako da je Akvileja ležala na Konstantinovem področju, Salona z Dalmacijo na Licinijevem. Ce. upoštevamo, da se je sinoda sestala avgusta 314, v času stopnjevanja napetosti med cesarjema, ki je vodila v emonski incident (Excerpta Va- lesiana I, 15, edd. J. MOREAU - V. VELKOV, Berlin 1968, 5) in vojno jeseni 314, si lahko razložimo dej­ stvo, da se salonitanski škof ni mogel udeležiti sinode in da je njegove interese zastopal njemu najbližji ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 261 Po tem dogodku, v času najbolj intenzivnih stikov Akvileje s Sirmijem, pa tudi z Milanom in Raveno, v 4. stoletju ne zasledimo tesnejših vezi med akvilejsko in salonitansko krščansko skupnostjo. V času vzpona Akvileje in zlasti Sirmija med vo­ dilna središča krščanstva na Zahodu je Salona zdrknila na raven drugorazrednega mesta, ki je le malo posegalo v cerkvenopolitične dogodke izven matične province.1 Iz Salone ni poznan noben cerkveni pisec in tukaj ni bilo v dobi verskih bojev no­ benega cerkvenega zbora. Salona je bila vse 4. stoletje v senci dogodkov, ki so se odvijali na relaciji Sirmij—Akvileja—Milano. Stike med krščanskima skupnostma v Akvileji in v Sirmiju moremo proučevati na osnovi virov, nastalih med sredino 4. stoletja in začetkom 5. stoletja, ki pa nam omogočajo vpogled v starejša obdobja oblikovanja teh skupnosti, nekako od začetka 3. stoletja dalje. Skupne poteze akvilejske veroizpovedi, kakor nam jo v obsežnem komentarju iz leta 404 sporoča Rufin, nastale iz rimske veroizpovedi nekako v prvi polovici 3. stoletja,12 in treh sirmijskih sinodalnih formul veroizpovedi, nastalih v dobi zenita arijanizma po sredini 4. stoletja, vendar z nekaterimi starejšimi ele­ menti,1 3 nam odkrivajo skupne poteze zgodnje krščanske kulture nâ severnojadran- sko-panonijskem področju. Te so očitno posledica starih skupnih misijonskih poti in medsebojnih vplivov od prve polovice 3. stoletja dalje. Dogmatično nerazčiščena je stava pridevka »unicus« (unigenitus oziroma (Jtovo- YevTJç) pred »filins« in ne za njim, z jasno težnjo na poudarku, da se prilastek na­ naša na Kristusa in ne na Boga Očeta — značilnost Janezove teologije,14 ki je redko navzoča v formulah veroizpovedi.15 Nanjo naletimo v akvilejski veroizpovedi in v formulah 1. in 2. sinode v Sirmiju (351 oziroma 357) ,16 na njen odsev tudi v formuli 4. sirmijske sinode (359)." Protipatripasijansko ost ima oznaka Boga Očeta s pri­ devkom »invisibilis et impassibilis«, na katero naletimo v akvilejski veroizpovedi in v formuli 2. sirmijske sinode 357.18 Očitno sta se obe cerkveni skupnosti soočili z ne- akvilejski škof. Tako ta formulacija odraža tudi politične ambicije Konstantinove stranke na predvečer vojne v Iliriku. " Dejstva, ki kažejo, da je Salona v dobi verskih bojev 4. stol. nekaj pomenila, dasi neprimerljivo manj kakor Sirmij in tudi manj kakor Akvileja, so sledeča: a) Salonitanski škof Makšim se omenja kot eden od sedmih naslovljencev enciklike, podpisane od šestinsedemdesetih arijanskih škofov Vzhoda, poslane s koncila v Serdiki, z ostrimi napadi na Marcela iz Ankare ter Atanazija in sploh nikajsko stranko; salonitanski škof se omenja na zadnjem mestu za škofi Aleksandrije, Nikomedije, Kartagine, Kampanije (?), Neaplja in Riminija (HILARIUS, Fragmenta histories III, 1—29, PL 10, 658—678; kot teritorialno najbližji se omenja med podpisniki na zadnjem me­ stu škof Valens iz Murse (st. 678) ). b) Salonitanski škof Martin se je udeležil rimske sinode pod papežem Julijem 1. 341, škof Teodor pa verjetno sinode v Riminiju 1.359 (J. ZEILLER, Les origines (Daim.), 107 s.). c) Nekaj let pred koncilom v Akvileji 381 je milanski škof Ambrozij v neznanih okoliščinah odstra­ nil s prestola očitno (filo)aojanskega salonitanskega škofa Leontija, ki pa ga je pozneje papež Damaz rehabilitiral (Scholia Arriana in concilium Aquileiense 82 (ed. R. GRYSON, CCL 87, 1982, 188 s. = SC 267, 1980, 308 ss.)). 1 2 TYRANNIUS RUFINUS, Expositio symbol!, ed. M. SIMONETTI, CCL 20, 1961, 125—182; komenti­ rani izdaji: J. N. D. KELLY, Rufinus. A Commentary on the Apostles' Creed, London 1955; RUFINO, Spiegazione del credo, ed. M. SIMONETTI, Roma 1978; nekaj važnejših predstavitev akvilejske veroizpo­ vedi: F. KATTENBUSCH, Das apostolische Symbol I, Leipzig 1894, 102ss.; F. X. MURPHY, Rufinus of Aquileia (345—411). His life and works, Washington 1945, 179—185; G. BIASUTTI, Otto righe di Rufino, Udine 1970, 27 ss.; J. N. D. KELLY, Altchristliche Glaubensbekenntnisse, Berlin 1971 (nem. izd.), 172s. in passim; G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 47—54. 13 A. HAHN, Bibliothek der Symbole und Glaubensregeln der alten Kirche, Breslau 1897 (3. izd.), 160 (196 ss.), 161 (199 ss.), 163 (204 s.); gl. J. N. D KELLY, Altchristi. Glaubensbekenntnisse, 278 s.; 282 ss. 14 G. KITTEL - G. FRIEDRICH, Theologisches Wörterbuch zum Neuen Testament, Bd. 4, Stuttgart 1942, 747 s. ; Computer — Konkordanz zum Novum Testamentum Graece, Berlin—New York 1980, 1275. 1 5 Na tako stavo naletimo v zelo starih formulah koptske cerkve (F. KATTENBUSCH, o. c. I, 320 s.; A. HAHN, o. c. 140 (158), etiopske cerkve (A. HAHN, 141 (159)), v formuli sinode v Plovdivu 1.343 (A. HAHN, 158 (190)), 3. sinode v Antiohlji 1. 345 (A. HAHN, 159 (192)), pri Vulfili (A. HAHN, 198 (271)), na galskem področju (A. HAHN 189 (258 s.), 59 (69), 107 (113)) in v visokem srednjem veku na nemškem pod­ ročju (A. HAHN 108 (114), 115 (120), 116 (122), 117 (122)). 16 RUFINUS, Expositio symbol! 6—7 (cit. ed. 141—144; Rufin ne vidi v taki stavi nobenega posebnega pomena ali izjemnosti); A. HAHN, 160 (196), 161 (200). 17 A. HAHN, 163 (204) ; tukaj stoji člen lioVOYSVrçç pred UÎOÇ (filius), pri čemer ne sledi člen »do­ minus«; tako formulacijo najdemo tudi v akvilejski (?) veroizpovedi 6. stol., ki nam jo posreduje Ve- nancij Fortunat (A. HAHN, 38 (45)), v formuli sinode v Riminiju 1.359 (A. HAHN, 166 (208)) in pri ma- siljskem duhovniku Leporiju (A. HAHN, 214 (299)). '»RUFINUS, Expositio symbol! 5 (cit. ed. 140 s., v. 30 ss.; G. BIASUTTI, o.e. (op. 12), 53 ss.) ; A. HAHN, 161 (201) : »Patrem . . . invisibilem esse . . . impassibiiem esse . ..« V takem duhu razlaga dodatek tudi NICETAS de Remesiana, Instructio ad compétentes 5, 1, 8 (ed. K. GAMBER, Textus patristici et litur­ gici 1, Regensburg 1964, 104). 262 RBRATOZ: ODNOSI MED SIRMIJEM IN AKVILEJO varnostjo patripasijanske herezije. Ta se je v Sirmij morda razširila iz Akvileje, kjer jo omenja Rufin, morda tudi iz svojega izhodišča v Mali Aziji; ne moremo izključiti možnosti, da je protipatripasijanska formula v sirmijski veroizpovedi odraz boja proti Fotinovemu nauku, ki je vseboval glavne ideje patripasijanstva.1 9 Najbolj značilna skupna poteza akvilejske veroizpovedi in formule 4. sirmijske sinode 359, na katero tukaj sploh prvič naletimo v formulah veroizpovedi, pa je dodatek o Kristusovem spustu v podzemlje (»descendit in inferna« oziroma sic т а xaxax&ovia xareAS-óVra), izhajajoč iz predstave, ki je nedvomno vzhodnega izvora, vendar je formulacija sama tipično akvilejska.80 Ta dodatek govori v prid domnevi, da je akvilejski vpliv segel v 3. stoletju daleč na vzhod, na celotno panonijsko področje.21 Predstavo samo so v 4. stoletju uporabljali cerkveni očetje v boju proti arijanizmu in apolinarizmu,2 2 ker pa je starejšega nastanka, pridejo v poštev herezije, ki so skušale okrniti božansko naravo Kristusove osebe in njenega poslanstva na zemlji (gnosticizem in manihejstvo, morda tudi doketizem) . M * Po pravici moremo domnevati, da so akvilejsko in sirmijsko cerkveno skupnost v 3. stoletju ogrožale nekatere herezije, kot marcionizem, patripasijanstvo, gnostici­ zem in manihejstvo, kar se je odrazilo v formulah veroizpovedi in v kasnejših po­ srednih omembah pni akvilejskih piscih in prt piscih s panonijsko-dacijskega pod­ ročja (sirmijska krščanska književnost je kot pretežno heretična namreč z eno samo izjemo v celoti propadla).2 4 Vse to odraža podobne poteze razvoja obeh skupnosti, ne dokazuje pa nujno medsebojnih vplivov, čeprav so ti v primeru formule »descendit in inferna« zelo verjetni. Ti vplivi so mogoči ali celo verjetni tudi spričo dejstva, da naletimo na odmeve teh herezij tudi na vplivnem območju obeh cerkva, npr. v Peto- vioni.25 Kozmopolitskega duha, odprtost in zrelost teh skupnosti odraža dejstvo, da se med njimi niso pretakale samo ideje, temveč tudi izmenjavali ljudje; v sedem­ desetih letih 3. stoletja je postal akvilejski škof Hilarij, po poročilu nekaterih virov " Gl. op. 39. mnl. I S E S ? - ' E*P,0sW.°; S y m b ? " « '(dl.ed.lCT: A. HAHN. 163 (204). Nedvomno je akvilejska for- £ ™ £LTf * najstarejša veroizpoved s tem dodatkom. Po vsebini, ne pa po obliki formula le, sre- ™ ? i i K ^ T °, M ™ ? 1 v H o p t s k l l n aleksandnjski cerkvi (F. KATTENBUSCH, o.e . I, 320 ss.: A.HAHN. Ш (157)). Iz akvilejske cerkve se je formula razširila v formule galskih, hispanskih in otoških cerkva, od tam na nemSko in skandinavsko področje. GI. H. QUILLIET, Descente de Jésus aux enfers, DTC 4/1, 1924. 568 ss.; J. N. D. KELLY, Altchnstliche Glaubensbekenntnisse, 372 ss. Vzhod" ^ e r F d ° K  T Î T N m r s r ^ , i ? p S , V n Î M ? a TÏ™ ?т S S " 8 d ° b U î ÌZ Л г И ј е a l i M a , e A z i ' e a , ì ™'°" * - t Д? • i ' <• K AIIENBUSCH o.e. I. 398. op. 2 in II, 898 po pravici sklepal, da se je razširila tiakai i/ akvilejske formule Avtor veroizpovedi 4. sinode v Sirmiju. Škof Marko iz Aretuze v Siriji jo ie očitno IČL" M-t? s l™i.iske veroizpovedi (v latinskem jeziku), ki se ni ohranila. Iz te formu e e v nesprem" T H A H N 1»МгаМ,Т А Г р " Г ' " 1 - ћ ' " ' е v.traäki Niki 1.359 in sinode v Konstantinoph? 1"мп Г&ГАС л » f? К с 7 , 2 0 ? J - P | - A ,4nazi jevo veroizpoved s formulo .desc. in inferna. navaja tudi N1- CETAS de Remesiana, Sermo I I a , 15 (cit. ed., 179). n H. QUILLIET, o. e. 582. 585 s. •« -J3 D ° đ ? ' e k , a h k ? razumemo predvsem kot polemiko s tistimi heretiki, ki so zanikali vstaienip nr„ vičnih: v takem smislu jo razlaga tudi RUFINUS. Exposìtlo symbol! 15 (cit ed 1521- 28 (1631- 46 MM)" kot take heretike navaja gnostike Valentinove smeri in manihejce (37 (172)- 39 (175)1 T N D KFT t V o. c. 376. meni. da je formula naperjena proti doketizmu. ' ^CL-I, t , » RUFINUS. Exposìtlo symboll 37 (cit. ed. 172 s.) v hereziološkem ekskurzu zavrača naslednje here­ zije pred anjanstvom: marcionizem gnosticizem, ebionitizem. manihejstvo. oavliniianstvo. donatirem no­ vaci janstvo. nekatere Origenove nauke, ki so postali sumljivi šele v 4. stol. Ta Rufinov odlomek i e doka/ da so te herezije v Akvi eji poznali in da so novokrščence. ki jim ie bil Rufinov spis namenjen opozaria i na rmhovo nevarnost ni pa dokaz, da bi v Akvileji te hereziie dejansko obstaiale. Za nekatere te verjet­ nosti ne moremo izključiti, zlasti ker tudi Rufinov sodobnik Kromacij v svoiih soisih nanada dve od » h« h. e. rT e^ , :,T >r a lT.5 a^: a, n s , v o m manihejstvo (CHROMATTTTS. Tractatus in Mafhaeum 24. 3: 35? 4 (edd ,,v» A l l ' •• I E M A R , Ë - C C L ? A ' , » 7 4 - * » v- 21 s.: 370, v. 73 s ) . Za poznavanje starejše zgodovine Vâtt stva v Sirmiju moremo posebej obžalovati izgubo spisov Škofa Fotina. zlasti njegovega komentarja k vero­ izpovedi k; ga ie Rufm poznal (ExposIHo 1 (cit. ed. 133, v. 17 s s ) . Z ozirom na to, da se v dveh različ­ nih spisih iz zadnje četrtine 4. stol., po izvoru iz dacijsko-meziiskeua nodročia. torei iz vzhodne , „ . , № „ , D5Tn"1i.r0mw ,"a a, ,,01 m a n i l ; e J s t v o . marcionizem in montanizem (NIÇETAS de Remesiana. Éxplanatio sym- bol! 10 (PL 52, 871) : v spisu Instructs ad compétentes 1. 3. 10: 3, 1, 4—5 (cit. ed. 27- 43 s ) navaia se ma mhejstvo in patripasijanstvo) oziroma manihejstvo. marcionizem. montanizem. pauiiniianstvo natrioasi janstvo. donatizem, novaciianstvo (Scholia Arriana in concilium Aqulleiense 29 fed R rRVSoisj ГГТ S7 1982, 162 = SC 267, 1980. 240): gl. tudi J. ZEILLER. Le Montanîsme a-t-П liénétr« en Illvricum' Rev.,n d histoire ecçlésiastiaue 30. 1934. 847—851). in da naletimo na protipatripasijansko formulo tuđi 'v vero­ izpovedi 2. sinode v Sirmiiu 1.357 (gl. op. 18). moremo domnevati, da so bile vsaj nekatere od teh herezij navzoče na severnoiadransko-podonavskem področju. Od teh herezij zasledimo z zanesliivostio manihejstvo v Saloni (F. BULIC. Scavi nella basilica episcopali» urbana a Salona durante gli a. 1905 e 1906 Rnlletinn di archeologia e storia dalmata 29, 1906, 134 ss.). ' „ * Viktorin iz Petovione naj bi obračunal z marcioniti, patripasijanci, gnostiki in montanisti (OPTA- TUS, De schlsmate Donatlstarum 1, 9 (PL 11, 898s.)). ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 263 doma iz Panonije, torej s področja, ki je bilo tudi v vplivnem območju sirmijske cerkve.28 Stiki in medsebojni vplivi med krščanskima skupnostma v Sirmiju in Saloni so bili v predkonstantinski dobi, pa tudi v 4. stoletju, očitno tako šibki, da niso pustili v virih opaznejših sledi. Tudi značilne skupne poteze krščanske kulture, nastale brez neposrednih medsebojnih vplivov, zaradi pomanjkljivih virov težko izsledimo. Na­ vzočnost manihejstva v Saloni je le ena od skupnih potez krščanstva, ki je značilna za ves srednjebalkanski prostor, in ki je morda dala najstarejšo podlago za razcvet manihejsko orientirane herezije bogomilov v balkanskih deželah v visokem srednjem veku.27 Tudi za obdobje verskih bojev 4. stoletja nimamo dokazov za obstoj tesnejših odnosov med sirmijsko in salonitansko cerkveno skupnostjo, ki sta kot oporišči ari- janizma doživeli podobno usodo: po letu 375 je v obeh milanski škof Ambrozij z drz­ no osebno intervencijo odstranil arijanskega škofa.28 Ob zatonu Sirmija so se begunci s sirmijskega področja zatekali v varnejšo dalmatinsko prestolnico,29 salonska metro­ politanska cerkev pa je najkasneje do začetka 6. stoletja razširila, jurisdikcijo nad provinco Savijo.30 Stiki med Sirmijem in Akvilejo so se v 4. stoletju razvijali na dveh področjih: dogmatično-političnem in cerkvenoorganizacijskem. Medtem ko so bili prvi približno pol stoletja dokaj intenzivni in so v virih dokaj dobro dokumentirani, pa so bili cer- kvenoorganizacijski odnosi, ki jih po virih komajda zasledujemo, po svojih posledicah trajnejši in zato pomembnejši. Na dogmatično-političnem področju je pomembno, da je postal Sirmij eno naj­ bolj živahnih žarišč teološke misli in cerkvene politike v cesarstvu in je bil v dobi zenita arijanizma približno eno desetletje (351—360) v nekem smislu glavno mesto krščanskega sveta. Sirmijski teologi nastopajo v tej dobi kot učenci maloazijskih teo­ logov različnih (predvsem arijanskih) smeri. Da je bilo v Sirmiju cerkvenopolitično življenje zelo živahno, kaže dejstvo, da sta bila kar dva sirmijska škofa pregnana in nista umrla na svojih sedežih (Domnij (ca. 325—335) in Fotin (345—351)), medtem ko sta dva, sicer najaktivnejša, izhajala iz Male Azije, tedaj duhovno najbolj raz­ gibane dežele krščanskega sveta (Fotin iz Ankare in Germinij (351 — ca- 376) iz Ri­ zika).3 1 Medtem ko je bil Sirmij pod Germinijem najmočnejše središče protinicenskih gibanj, je bila vloga Akvileje v tej dobi bistveno manjša. Škof Fortunatijan (ca. 342 — ca. 368), doma iz Afrike, ki je užival naklonjenost papeža Liberija, ni bil osebnost večjega formata; k'òt cerkveni pisec je bil šibak, v politiki ni bil trden značaj, saj je bil pripravljen na'kompromise in je, spočetka katolik, delal koncesije arijanizmu.3 2 2 6 Chronicon Venetum (vulgo Altlnate) (cit. ed. (op. 7), 37) = Orlgo eivitatum Italiae seu Venelia- rum, ed. tertia (p. 162); DANDULUS, Chronica, AA. 276 ss. (kot v op. 7, 25 s.). O kultu mučenca Hilarija gl. S. TA V ANO, Sant'Ilario, patrono di Gorizia, Soc. filo]. Friul.,46. Congr., Udine 1969, 161—174. 27 Prim. D. DRAGOJLOVIC, BogomHstvo na Balkanu i u Malo] Aziji, Srpska akađ. nauke i umjetn., Balk, inst., pos. izd. 2, Beograd 1974, 10 ss. 28 Gl. op. U (e). 2 9 To nam dokazujeta dva napisa: epitaf Dominike, »quae a Sirmio Salonas adducta est« (CIL III 9576) in epitaf opatinje Joane, doma iz Sirmija, iz I. 551 ali 612 (CIL III 9551; B. GABRICEVIC, Question de la datation du sarcophage de l'abbesse Jeanne, Disputationes Salonitanae 1970 (kot v op. 1), 96—101. 30 Gl. op. 81. 31 O verskih bojih v Iliriku v 4. stol. obstaja obsežna literatura. Od domačih del velja omeniti knjigi; M. PAVIC, Arijanstvo u Panoniji Sriemskoj, Djakovo 1891; R. ROGOSIC, o.e. (kot v op. 10), 30—46 in 82—94. Od tujih del. velja omeniti sledeča: D. FARLATI - J. COLETI, o.e. (op. 2), 518 ss.; J. ZEILLER, Les origines (prov. danub.), 143 ss.; 228—343; M. MESLIN, Les Ariens d'Occident (335—430), Paris 1967, 59—99 in 253—299; M. SIMONETTI, La crisi ariana nel IV secolo, Roma 1975, 161—552; G. R. PALANQUE - G. BARDY - P. de LABRIOLLE, Storia della Chiesa HI/1 (Dalla pace costantiniana alla morte di Teodosio (313—395)), Torino 1977 (3. ital. izd.), 105—171 (141—218), 247—312 (301—378); R. GRYSON, Scolies ariennes sur le concile d'Aquilée, SC 267, 1980, 101—172. 3 2 Fortunatijanovi komentarji k evangelijem, ki so se fragmentarno ohranili (edd. A. WILMART - B. BISCHOFF, CCL 9, 1957, 365—370), ne odražajo velikega misleca in stilista. Tudi Hieronim je imel o njih slabo mnenje (De viris lllustribus 97, PL 23, 697). O Fortunatijanu kot cerkvenemu politiku gl. L. DU­ CHESNE, Libère et Fortunatien, Mélange d'archéol. et d'hist. (École franc, de Rome) 28, 1908, 31—78; Y. M. DUVAL, Les relations doctrinales entre Milan et Aquilée durant la seconde moitié du IV siècle. Chromace d'Aquilée et Ambroise de Milan, AAAd 4, 1973, 176 ss.; G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 168 ss. 264 R. BRAT02: ODNOSI MED SIRMIJEM IN AKVILEJO Cerkveni skupnosti sta spočetka doživljali enako usodo, saj sta bili obe izpostav­ ljeni arijanskemu pritisku. Sirmijski škof Domnij, ki se je kot 'pirotiarijanski škof udeležil nikajskega koncila 325,33 je okrog leta 335 postal prva žrtev arijanske ofen­ zive, ko je bil odstavljen in pregnan,3 4 morda zaradi intrig mladega in gorečega ari- janskega škofa Valensa iz Murse (poleg Ursacija iz Singiduna prvaka arijanizma v Iliriku),3 5 ki naj bi gojil aspiracije na sirmijski škofijski sedež. Arijanski poskus je bil le delno uspešen, saj je postal novi sirmijski škof katolik Evterij. Se pred kon­ cilom v Serdiki, okrog leta 340, je skušal škof Valens iz Murse ob priložnosti izbora novega škofa zasesti akvilejski cerkveni prestol. Poskus je spodletel — očitno je bil tedaj za škofa izvoljen katolik Fortunatijan — , vendar je sprožil spopade v mestu, katerih žrtev je bil sicer neznani katoliški škof Viator.36 33 MANSI, Amplissima coll. Condì. II, Paris—Leipzig 19012, 696 in 702. 34 ATH ANAS IUS, Historia Arianorum ad monachos 5 (PG 25, 700); D. FARLATI - J. COLETI, o.e. 583 sta domnevala, da je odstranitev sirmijskega škofa Domniona predvsem delo Valensa iz Murse, ki naj bi skušal zasesti sirmijski škofijski prestol. To je verjetno, vendar se na osnovi virov ne da tega dokazati 35 J. ZEILLER, Les origines (prov. danno.), 216 s. 34 HILARIUS, Fragra, hist. II, 12 (PL 10, 641) ; G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 170. Ker se poro- čilo nahaja v pismu sardiške sinode papežu Juliju, ker gre za dogodke v Akvileji neposredno pred sardi- škim koncilom in ker je znano, da se je iz Akvileje udeležil koncila škof Fortunatijan (gl. nasi, op.), lahko sodimo, da izhaja ta informacija od samega akvilejskega škofa, ki je bil pri teh volitvah očitno Valensov konkurent. S tem, da je Valens »relieta ecclesia ecclesiam allam invadere voluisset«, je kršil c. 2 koncila ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 265 Leta 343 sta se nicejsko opredeljena akvilejski škof Fortunatijan in sirmijski škof Evterij udeležila sinode v Serdiki, ne da bi kdo od njiju odigral na srečanju kako pomembnejšo vlogo.37 Salonski škof Maksim se sinode ni udeležil, pač pa so mu s sinode arijanski škofje pisali pismo;3 8 na tej podlagi je upravičen sklep, da je bil salonitanski škof privrženec arijanizma, ki naj bi torej v dalmatinski prestolnici pre­ vladal prej kakor v Sirmiju in Akvileji. Odnosi med Sirmijem in Akvilejo so prišli v novo fazo, ko je postal po smrti katolika Evterija sirmijski škof učeni Fotin iz Ankare (345—351), začetnik nove he­ rezije, ki je vsebovala bistvene prvine ebionitizma, sabelijanizma in herezije Pavla iz Samosate in so jo obsojali tako katoliki kakor arijanci.3 9 Fotinova herezija je pu­ stila trajne sledi v Iliriku, saj se je pod imenom bonosovcev obdržala še vse v 6. sto­ letje.40 Da je bila v Akvileji dobro poznana, nam kažejo zlasti spisi akvilejskega škofa Kromacija (388—408), ki ji je posvečal posebno pozornost in je videl v njej celo večjo nevarnost kakor v arijanizmu.4 1 Tudi Rufin, ki je gotovo poznal vsaj nekatere Fotinove spise, je svaril pred nauki sirmijskega škofa-42 Omembe Fotinove herezije pri akvilejskih piscih kažejo, da so v Akvileji herezijo poznali in opozarjali nanjo, ne dokazuje pa, da bi se kdaj tukaj utrdila. V času nastajanja Fotinove herezije v Sirmijü je skušal akvilejski škof Fortuna­ tijan s posredovanjem doseči spravo med arijansko in katoliško stranko. V svojem nagnenju do kompromisov in v nedoslednosti je šel tako daleč, da je v desetih letih prešel iz katoliškega v arijanski tabor. Po koncilu v Serdiki je gostil v Akvileji prvaka katoliške stranke, aleksandrij- skega škofa Atanazija, ki je iz Serdike prek Naisa pripotoval v Akvilejo, kjer se je tedaj zadrževal tudi cesar Konstans. Tukaj so vsi trije praznovali Veliko noč 345 in tu je Atanazija dohitelo pismo cesarja Konstancijâ II s sporočilom, da se lahko vrne v Aleksandrijo.43 Toda že leta 347 je Fortunatijan gostil v Akvileji arijanska prvaka Valensa iz Murse in Ursacija iz Singiduna, ki sta se pred tem (tako kot akvilejski škof) udeležila sinode v Milanu 347, na kateri so obsodili Fotinove nauke. Iz Akvileje sta arijanska škofa, katerih položaj je bil po koncilu v Serdiki nezanesljiv, pisala Atanaziju v Aleksandrijo spravno pismo.44 Borba proti Fotinu je za nekaj let po­ tisnila v ozadje spor med arijanci in katoliki. Smrt cesarja Konstansa in odločilna poteza škofa Valensa med bitko pri Mursi4 5 sta za eno desetletje dali oblast v roke arijanski stranki. Valens iz Murse in Ursacij iz Singiduna sta postala najožja svetovalca arijanskega cesarja Konstancija II. Prva sirmijska sinoda 351 je ob navzočnosti arijanskih škofov utrdila arijansko dogmo in je s sirmijskega prestola po štirih neuspelih poskusih (sinode v Milanu 345 in 347, v Sirmiju 347 (?) in v Rimu 349) pregnala Fotina,4 6 na njegovo mesto pa je cesar z vojaško silo postavil arijanca Germinija (351-ca. 376).47 Ta je postal poleg Valensa v Arlesu 314, c. 15 koncila v Nikaji 325 in c. 21 koncila v Antiohiji 341 (torej približno v času akvilejskih dogodkov; gl. Ch. J. HEFELE, Histoire des conciles I, Paris 1907, 281; 597 ss.; 720 s), dasi se je verjetno tega koncila sam udeležil (M. PAVIĆ, o. c , 16) in s tem sodeloval pri njegovih sklepih. i HILARIUS, Fragm. hist. II, 15 (PL 10, 643) ; Ch. J. HEFELE, o. c , 743 ss. » Gl. op. 11 (a) ; M. MESLIN, o. c. 64. 3 9 O Fotinovi hereziji gl. M. SIMONETTI, Studi sull'arianesimo, Roma 1965, 135—159. "Obstoj Fotinove herezije, ki so jo obsodili na več cerkvenih zborih (Ch. J. HEFELE, o.e. I, 841 ss.; definitivno na 2. ekumenskem koncilu v Konstantinoplu, c. 1 (Ch. J. HEFELE II, 20)) in je bila izrecno prepovedana s cesarsko zakonodajo (CT 16, 5, 6, 1 (381); CT 16, 5, 65 (428); CT Leges novellae III, 9 (438)), nam za Sirmij in njegovo širše vplivno območje dokazujejo sledeči viri: a) Herezijo omenjajo NICETAS de Remesiana, Instructio ad compétentes 3, 1, 5 (kot v op. 18), 44) in Scholia Arriana in concilium Aquileiense 29 (ed. R. GRYSON, CCL 87, 1982, 162 = SC 267, 1980, 240). b) Pismo akvilejske sinode 381 cesarjem Gracijanu, Valentinijanu II. in Teodoziju (Gesta episco- porum Aquileiae adversum haereticos Arrianos, Epistula 2, 12 (ed. M. ZELZER, CSEL 82/III, 1982, 324 s.). c) Pismo papeža Inocencija sirmijskemu škofu Lavrenciju iz 1.401—417 (Epistula 41, PL 20, 607 s.), č) JUSTINIANUS, Novella 11, 5 (535) omenja »Bonoslacorum scelus«, razširjen na območju Dacije ripensis. 41 Vsa mesta je zbral in analiziral Y. M. DUVAL, Les relations doctrinales (kot v op. 32), 202 ss.; gl. še G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 188 s. « RUFINUS, Expositio symbol! 1; 37 (cit. ed. 133; 172). « ATHANASIUS, Apologia ad Constantium imp. 3; 15 (PG 25, 597 ss.; 613 = SC 56, 1958, 91; 104). « HILARIUS, Fragm. hist. II, 20 (PL 10, 649). « SULPICIUS SEVERUS, Chronica 2, 38 (PL 20, 150). « Ch. J. HEFELE, o. c. I, 841—862. « D. FARLATI - J. COLETI, o. c , 533 ss. 266 R- BRATOZ: ODNOSI MED SIRMIJEM IN AKVILEJO in Ursacija tretji v trojici velikih arijanskih škofov Ilirika, vendar je bil vseskozi v senci prvih dveh.48 Vloga Akvileje in njenega škofa Fortunatijana je bila v tem obdobju kočljiva in v nekem smislu odločilna. Po neuspelem predlogu papeža Liberija in katoliških škofov leta 353, da bi se sestala sinoda v Akvileji,49 je cesar sklical koncil v Arlesu in nato s še večjo udeležbo leta 355 v Milanu, ki pomeni preobrat v cerkveni politiki Akvileje. Škof Fortunatijan je namreč podlegel pritisku arijanske stranke in je podpisal Atanazijevo obsodbo, s čemer je dejansko prešel v arijanski tabor.5 0 Njegov padec je bil toliko bolj usoden, ker je nekaj let zatem potegnil za seboj papeža Liberija. Ko je bil ta po milanski sinodi pregnan v traško Berojo, je škof Fortunatijan kot njegov prijatelj zastopal papeževe interese pri cesarju in arijanski stranki in je pa­ peža pripravil do kapitulacije, namreč do podpisa 3. (?) sirmijske veroizpovedi.51 Temu najglobljemu padcu katoliške stranke je sledil koncil v Riminiju 359 z izigra- njem in ponižanjem katoliških škofov Zahoda.5 2 S smrtjo cesarja Konstancija II se je začel preobrat v cerkveni politiki, ki je vodil po dveh desetletjih do popolnega zloma arijanizma v Iliriku. Ta preobrat ni bil samo posledica spremenjenih razmer na prestolu in katoliške protiofenzive Zahoda, v kateri je imela Akvileja vsaj spočetka zelo vidno mesto, temveč tudi posledica dejstva, da arijanizem ni prežel vsega prebivalstva Ilirika in posebej Sirmija,53 in da je v arijanski stranki v Iliriku prišlo do razkola, ki ga je s svojim odstopom od ari­ janske politike sprožil sirmijski škof Germinij.5 4 Katoliška ofenziva proti arijanizmu v Iliriku je povezana z nastopom treh oseb­ nosti: papeža Damasa (366—384), ki je nasledil deloma kompromitiranoga Liberija, škofa Valerijana v Akvileji (368—388), ki je nasledil politično nezanesljivega Fortu­ natijana in ki je s pomočjo vnetih klerikov pregnal arijanizem iz mesta,55 in zlasti škofa Ambrozija v Milanu (374—397), ki je nasledil arijanca Avksencija. Na cerkve­ nem zboru v Rimu 369 pod papežem Damasom, ki je obsodil arijanske škofe Valensa iz Murse in Ursacija iz Singiduna,58 je nastopil akvilejski škof Valerijan kot papežev glavni sodelavec.57 Tretji center arijanizma v Iliriku, Sirmij, pa nista stria papež in akvilejski škof, temveč milanski škof Ambrozij z energično potezo; z drzno osebno intervencijo, proti kanonskim določilom, je dosegel, da je po smrti Germinija postal .. " Germinij se je udeležil sinode v Milanu 355, na kateri se je kot arijanski škof opredelil proti Ata- Т У и ; & 1 J e lndl е.^ч od poslancev sinode h katoliškemu prvaku škofu Evzebiju iz Vercel FÉpistulae ad Euseb um e Concilio Mediolanensi 1, 1 (ed. V. BULHART, CCL 9, 1957, 119). Kot gostitelj se e ude" ŽH 2. in 3. sirmijske sinode v letih 357 in 358 (HILARIUS, De synodls 11 (PL 10, 487)- Ch J H E F E L È o e I, 899 ss.): udeležilt ses je! sinode v Riminiju 359 in poslanstva v traški Niki jeseni istega leta (HILARIUS' Fragm. hist. 7, 4; 8, 2; 8, 5 (PL 10, 697; 701; 702). V virih se omenja med arijanskimi prvaki iz Ilirika vedno na tretjem mestu, za Valensom in Ursacijem, ki sta vseskozi igrala vodilno vlogo, dasi sta po do- stojanstvu zaostajala za sirmijskim škofom (tako tudi poleg navedenih virov v pismu papeža Liberiia iz izgnanstva arijanskim škofom Ilirika; HILARIUS, Fragm. Ust. 6, 8 (PL 10, 695)) « HILARIUS, Fragm. hist. 6, 3 (PL 10, 688). t i . u , одап- f> ATHANASIUS, Apologia ad Constantium Imp. 27 (PG 25. 629 = SC 56, 1958, 119) • trditev da ie pozneje podpisal arijansko sirmijsko veroizpoved (S. TAVANO, Aquilela cristiana, AAAd 3 197"> 26) e logična, vendar se je na osnovi znanih virov ne da dokazati. ' ' _ " HIERONYMUS, De viris illustrious 97 (PL 23, 697); HILARIUS, Fragm. hist. 6, 6 (PL 10 690 s ) - Fortunatijan je nesel cesarju papeževo izjavo o obsodbi Atanazija (HIL., Fragm. hist. 6. 5 (PL 10 Borii) in je tudi sicer bil papežev zastopnik (HIL., Fragm. hlst. i, 2 (PL 10, 681); 6, 9 (st. 694)). O prijateljskih odnosih med Fortunatijanom m papežem Liberijem (te dokazujejo tudi Epistulae ad Eusebium a Liberio papa datae 3, 2, 1 ed. V. BULHART, CCL 9, 1957, 123)) in o Fortunatijanovi vlosi Drii Uberiievpm S n gl. L DUCHESNE Libère (kot v op. 32) : Ch. PIETRI, Roma chrisKana, Roma,1976*238Tss • G CÜSCITO Cnstianes mo antico, 174 ss.; R. KLEIN, Constanti« II. und die ChristHche ИгсЉе faSmltadt 1977 Ш s, " Akti koncila niso_ ohranjeni. Spričo velike udeležbe zahodnih škofov (več kot 400) ie upravičena domneva, da je bil v Riminiju tudi Fortunatijan (G. CUSCITO, Crist, ant., 177) upravičena 1 4KB „i I 7 0 p/M C pn V T S i r m i i -^ i c e J k v e t l i J P k u p A o s " i „ k i ga Je Povzročil nastop treh katolikov - laikov 6 6 S V " Z E I L L E R . Les origines (prov. danub.), 293 ss.; M. MESLIN, o. c. (op 31) 69 s • 294 ss » Germinij je 1. 366 objavil svojo formulo veroizpovedi, ki kaže, da je od arijancev prešel k semi ar.jancem (navaja jo HILARIUS, Fragm. hist. 13 (PL 10, 717)). Da bi preprečili razkol so se arijInTk škofje z Valensom m Ursacijem na čelu zbrali na sinodi v Singidunu dec. 366, s katere so pisali širnfii skemu škofu obtoževalno pismo (HILARIUS, Fragm. hist. 14 (PL 10, 718 s.)) Germ?ni[ o d s v o j e f o r ™ e l A T ' i m A K j V S ^ i ?Smt!m,Ì ,TÌrskìm I J 5 0 ^ ( m e d MSlovljenci ni Valensa'in, Ursacija znova ш Т - М . Ж ш o ' c . Ä ! ( ' S ) K G , J Z E I L L E R - L e s o r i g i n e s (Prov! danub.)" 'ss Prim. HIERONYMUS, Epistula 7, 6 (ed. J. LABOURT, Paris 1949 241 » D. FARLATI - J. COLETI, o. e. 587; J. ZEILLER, Les origines (prov. danub 1 307 » SOZOMENOS, HE 6, 23 (PG 67, 1349) in THEODORETOS, HE™, 17 °PG 82 Ì052) sporočati pi smo škofov ki so se zbrali na sinodi v Rimu naslovljeno na škofe v Iliriku; v pismu se Valerijanovo ime pojavlja takoj za papeževim in se poleg papeževega edino izrecno omenja (»Damas, Valerijan in drugi«) ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1983 . 4 , 267 (ca. 376) sirmijski škof katolik Anemij.58 Kmalu zatem je (na sinodi škofov milanske province?) odstavil filoarijanskega (?) salonitanskega škofa Leontija.59 Sinoda v Sir- miju poleti 378, na kateri so odstavili šest sicer neznanih arijanskih škofov,60 in sinoda v Akvileji v začetku septembra 381, ko sta bila odstranjena zadnja dva arijanska ško­ fa v Iliriku,61 Paladij iz Ratiarije in Sekundijan iz Singiduna, pomenita v času, ko je bila tudi s cesarsko zakonodajo prepovedana ter herezija," dokončen obračun z arija- nizmom v Iliriku. Medtem ko so nam udeleženci sinode v Sirmiju 378 neznani (kot skoraj gotovo moremo smatrati udeležbo sirmijskega škofa Anemija in milanskega škofa Ambrozija, za Valerijana iz Akvileje pa to možnost lahko samo predpostavljamo),8 3 pa vemo iz ohranjenih aktov akvilejske sinode septembra 381, da sta se je udeležila akvilejski škof Valerijan kot predsednik in sirmijski škof Anemij kot zastopnik po rangu prve škofije v Iliriku.84 Njun nastop — z redkimi posegi v debato in z izjavo obsodbe ari­ janskih škofov na koncu sta podprla prizadevanja škofa Ambrozija" — pomeni vrhu­ nec v intenzivnih stikih med Sirmijem in Akvilejo. Zadnje skupno dejanje teh škofov je bila njuna udeležba na sinodi v Rimu leta 382 pod papežem Damasom.6 6 Ob koncu 4. in v prvi polovici 5. stoletja niso poznani na cerkvenopolitičnem področju nobeni stiki med Sirmijem in Akvilejo. Mesti je v tej dobi povezovala, da tako rečemo, podobna usoda: borba proti hereziji fotinijancev v Sirmiju6 7 oziroma palagijancev v Akvileji168 in nato hunska osvojitev obeh mest, Sirmija verjetno leta 441, Akvileje enajst let pozneje. Manj opazno, v senci cerkvenopolitičnih dogodkov, je potekalo izgrajevanje sir- mijske in akvilejske škofije v sosednji metropolitanski cerkveni območji. Tempo razvoja je bil približno odraz pomena obeh mest v cerkvenopolitičnih dogodkih 4. sto­ letja, vendar brez odstopanj od splošnega razvoja cerkvene organizacije na Zahodu.6 9 58 PAULINUS, Vita s. Ambrosll 11 (PL 14, 30 s ) ; M. SIMONETTI, La politica antiariana di Ambro­ gio, Ambrosius episcopus (Atti del Congr. intern, di studi ambrosiani), Milano 1976, 271'ss.; IDEM, La crisi ariana (kot v op. 31), 438 s.; R. GRYSON, Scolies (Introduction), 107, op. 3. s» GI. op. 11 (c). » THEODORETOS, HE 4, 8 (PG 82, 1137 ss.) ; J. ZEILLER, Les origines (prov. danub.), 310 ss.; M. SIMONETTI, La crisi ariana, 439ss.; R. GRYSON, Scolies (Introduct.), 107—121. 61 Tretji arijanski škof, ki v Sirmiju ni bil odstavljen, Julijan Valens iz Petovione: ie pobegnil v Milano (Gesta episcopornm Aquileiae (kot v op. 64), Epistola 2, 9—10 (p. 322 s.)); gl. R. BRÀTOZ, Kratek oris (kot v op. 3), 212 (z ostalo literaturo). 62 CT 16, 1, 2 (380); 16, 5, 6 (381); 16, 5, 8 (381); 16, 5, 11 (3831. 63 O vprašanju Ambrozijeve navzočnosti na koncilu gl. R. GRYSON, Scolies (Introduct.), 110—115; podpis sinodalnega dokumenta »o£ èrcfo"407toi тоО 'ïXXupntoî« ne izključuje udeležbe akvilejskega škofa Valerijana, saj je bil ta očitno precej angažiran ob dogodkih v Iliriku in ga je npr. I. 369 Basilij tituliral kot »škofa Ilirika« (gl. op. 10 (a)). 6 4 Akti koncila so nam ohranjeni v dveh verzijah: skoraj v celoti v uradni verziji skupaj z dvema spremnima pismoma (Gesta episcopornm Aquileiae ađversum haereticos Arrianos, Sancti Ambrosii opera X Epist. I l l , ed.M. ZELZER, CSEL 82/III, 1982, 313—368) in fragmentarno v komentirani arijanski verziii (Scholia Arriana In concilium Aquiletense, ed. R. GRYSON, CCL 87, 1982, 147—196 = Scolies ariennes sur le concile d'Aquilée, SC 267. 1980, ,201—327 (s franc, prev.)),. Nekaj novejše literature: Atti del colloquio internazionale sni concilio di Aquileta del 381, AAAd 21, 1981; G. CUSCITÖ, Il concilio di Aqiiilela del 381 e le sue fonti, AAAd 22. 1982. 189—253 (z ital. prev. aktov in spremnih pisem) : A. de NICOLA. II dibattito teologico degli Atti del Concilio di Aqnlleia del 381, Ricerche religiose del Friuli e dell'Istria 2, 1983, 47—94. 65 Anemij je posegel samo enkrat v debato, ki jo je vodil Ambrozij (zelo aktiven je bil tudi škof Evzebij iz Bonomie), in sicer za legatoma Galije in Afrike kot zastopnik iz glavnega mesta Ilirika (Gesta 16 (cit. ed. 335: »Caput Iltyrici non nisi civitas est Sirmiensis. ego igitur episcopus lllius civitatis sum ...« To izjavo registrira tudi arijanska verzija aktov (Scholia Arriana 20. cit. ed. 158 = SC 267, 228)). Valerüan je v debato posegel najprej z zelo kratko »tehnično« pripombo (c. 46. p. 354), drugič pa z obtožbo, da Pa­ ladina bremeni »duplex blašphemia«, poleg arijanizma namreč še fotinijanstvo (c. 49. p. 356^ : Paladij ie bil rtsnično na sinodi v Sirmiju 351 obsojen in odstavljen zaradi fotinijanstva (J. ZEILLER, Les origines (prov. danub.). 153 s.). V uvodnem seznamu udeležencev, v seznamu podpisnikov na koncu in med izia- vami obsodbe Paladija se pojavlja Valerijan na prvem mestu. V obeh seznamih škofov se pojavlja Anemij na petem mestu, med izjavami obsodbe Palađija na drugem, takoj za Valerijanom (prim. J. M. HANS- SENS. Il concilio dl Aqnlleia del 381 alla luce dei documenti contemporanei. La scuola cattolica 103. 1975. 565). Iz tega moremo sklepati, da je Anemij spadai med najuglednejše udeležence sinode, takoj za Ambro­ zijem in Valerijanom. M THEODORETOS, HE 5, 9 (PG 82, 1212) navaja pismo vzhodnih škofov škofom Zahoda, zbranim v Rimu. Zaporedje naslovljencev odraža ugled in rang posameznih škofij Zahoda v tisti dobi: 1. papež Damaz, 2. milanski škof Ambrozij, 3. škof Britto iz Treverov, 4. Valerijan iz Akvileje, 5. Asholii iz Soluna. 6. Anemij iz Sirmija. O sinodi gl. G. R. PALANQUE in drugi, Storia della Chiesa III/l (kot v op. 31). 310 (373). ет INNOCENTIUS, Epistola 16; 41 (PL 20, 519 ss.; 607 s.) ; gl. D. FARLATI - J. COLETI, o. c , 5,19 s.; J. ZEILLER, Les origines (prov. danub.), 146. œ DE RUBEIS, Monumenta (kot v op. 10), 117—140; G. CUSCITO. Cristianesimo antico, 194 s. a G. R. PALANQUE in drugi. Storia della Chiesa Ш/2, 444 ss. (639 ss.) ; 498 ss. (687 ss.). 268 R. BRATOZ: ODNOSI MED SIRMIJEM IN AKVILEJO Razvoj moremo zasledovati na podlagi sledečih omemb naslovov sirmijskih in akvi­ lejskih škofov. SIRMIUM 304 Irenaeus episcopus urbis Sirmien- sium... Irenaeus episcopus civita­ tis Sirmiensium (Passio s. Irenaei 1; 6; Th. Ruinart, Acta martyrum, Ratisbonae 1859, 432; 434) 325 Domnus Stridonensis (?); Domnus Pannoniensis J (Mansi, Amplissima coll. concil. 2, 696; 702); Domnus metropolitanus, io(ivoç IlavvovCaç (J. Zeiller, Les orig. chrét. dans les prov. danub. de l'Empire romain, Paris 1918, 143) 335 Ao(iv£û)v èv Stp^ftp (lit) (Athanasius, Histor. arianorum 5; PG 25, 700) 343 Eutarius a Pannoniis (Hilarius, Fragm. hist. 2, 15; PL 10, 643) 351 *E*4X7]atav èniXpOTtSÓUÌV (Sozomenos, Hist. eccl. 4, 6; PG 67, 1120) 365 Germinius episcopus (Hilarius, Fragm. hist. 13; PL 10, 717) 381 caput Illyrici. . . civitas est Sirmi- ens is . . . (Anemius) episcopus illius civitatis (CSEL 82/III, 1982, 335; CCL 87, 1982, 158) Anemius episcopus Sirmiensis (CSEL 82/III, 359) Anemius episcopus Sirmiensis Illy- rici (PL 16, 939) 409 Cornelius episcopus Sirmiensis urbis (Innocentius, Epist. 16; PL 20, 520) 401—417 Laurentius episcopus Sirmi- ensis (Innocentius, Epist. 41; PL 20, 607) 535 In antiquis temporibus Sirmii. . . omne fuerat Illyrici fastigium tarn in civil ibus quam in episcopal ibus causis (Justinianus, Novella 11, 1) 591, 595 Sebastianus episcopus Sirmi- ensis (?) (Greg. I, Reg. epist. 1, 27; 5, 40; MGH Epist. I, 1957 (2. ed.), 40; 330) AQUILEIA 314 Theodoras episcopus... de civitate Aquilegensium provincia Dalmatia (CCL 148, 1963, 14) 343 Fortunatianus ab Italia de Aquileia (Hilarius, Fragm. hist. 2, 15; PL 10, 643) 369 OùaXsptàvog èittaxoitoç 'IJUupUüv (Basilius, Epist. 91; PG 32, 476) 381 Valerianus episcopus Aquileiensis (PL 16, 939) 442 metropolitanus episcopus Venetiae (Leo Magnus, Epist. 2; PL 54, 597) 559 Venetiarum... atque Histryae pa- triarcha (schism). (Pelagius I, Epist. 24, 1, edd. P. M. Gassó- C. M. Battle, Montserrat 1956, 74) 579 Helias sanctae ecclesiae Aquileien- sis episcopus (Doc. relativi alla stor. di Venezia I, ed. R. Cessi, Padova 1942, 8 s.) 591 def.archiepiscopus noster Helias... archiepiscopo nostro Severo. . . me- tropolita noster. . . metropolitana Aquileiensis ecclesia (Greg. I, Reg. epist. 1, 16 a; MHG Epist. I, 157 (2. ed., 18; 19; 20) Cas nastanka sirmijske in akvilejske metropolitanske cerkve nam ni poznan, pri čemer je stanje virov za Akvilejo nekoliko boljše kakor za Sirmij. Izmed sirmijskih škofov sta se že Domnij in Evterij v prvi polovici 4. stoletja označevala s pridevki »iz Panonije«, »metropolita, »iz Panonij«. Vse to kaže na prestiž sirmijske škofije v Panoniji, ni pa dokaz za dejansko opravljanje metropolitske funkcije.70 Prav tako 7 0 Metropolitsko oblast pripisuje napačno že Domniju R. ROGOSIC, o.e. (op. 10), 83. Gl. tudi disku­ sijo med starejšimi avtorji v delu D. FARLATI - J. COLET1, o. c , 462 ss. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 • 1983 • 4 269 še nista bila metropolita njuna akvilejska sodobnika Teodor in Fortunatijan.7 1 Tudi heretik Fotin in arijanec Germinij nista imela metropolitanske oblasti; slednji je bil \ vse do leta 366 povsem v senci svojih potencialnih sufraganov, škofov Valensa iz Murse in Ursacija iz Sïngiduna.72 Dasi je bilo v Sirmiju več sinod, ni kot sirmijski škof predsedoval nobeni. Sele Germinijevo pismo ilirskim škofom po prelomu z Ursa- cijem in Valensom leta 366 daje sicer šibko osnovo za sklepanje o metropolitskem položaju tega škofa.13 Gotovo pa je imel metropolitsko oblast nad Ilirikom škof Ane­ mij, ki je morda vodil sirmijsko sinodo 378 in se je na akvilejski sinodi 381 samo­ zavestno imenoval škof glavnega mesta Ilirika.74 Očitno je Justinijan v 11. noveli meril na položaj tega škofa in njegovih naslednikov, ko je imenoval Sirmij kot ne­ kdanje glavno mesto Ilirika t a k o v posvetnih kakor v cerkvenih zadevah.75 Akvileja se nesporno omenja kot metropolitski sedež za provinco Venetijo in Histrijo šele leta 442, vendar moremo upravičeno domnevati, da je tako oblast imela že v dobi škofa Valerijana, od zadnje tretjine 4. stoletja dalje.76 Ker se v zapadnem Iliriku ni izoblikovalo več metropolitanskih središč (če izvzamemo Salono, ki je v času škofa Hezihija v prvi četrtini 5. stoletja, torej nekoliko pozneje kakor Sirmij in Akvileja, postala metropolitansko središče za Dalmacijo),77 je bila z ozirom na teri­ torialni obseg oblast sirmijskih škofov ob koncu 4. stoletja precej večja kakor oblast akvilejskih. V tej zvezi velja omeniti zlasti med avstrijskimi in nemškimi zgodovi­ narji mnogo diskutirano vprašanje cerkvenoorganizacijske pripadnosti vzhodnoalp- skih dežel. V duhu razvoja cerkvene organizacije bi mogli domnevati, ne pa dokazati, da je celoten Norik kot del ilirske prefekture od zadnje četrtine 4. stoletja spadal pod Sirmij, medtem ko je bilo pred tem to področje cerkvenoorganizacijsko šibko razvito in le v vplivni sferi sirmijske cerkve. Prav tako pa je možno, da Norik nikdar ni spa­ dal pod jurisdikcijo sirmijske cerkve.78 « Da v času sinode v Serdiki 343, ki sta se je udeležila F?.rt™»4i^.. b А ^ Ј \ ^ , Е „ У Л " * 1 ' „ гм- mija (gl. op. 37), na latinskem Zahodu metropolitanska organizacija še n. bila ' ^ « f o 1 ^ > T £ S ™ № lična formulacija v grški in latinski verziji c. 14 te smode (Ch. J. HEFELE o. c. I 796 s.), * B"™ e r u ' ~* škof izžene svojega prezbiterja ali diakona, se ta lahko obrne na grškem Vzhodu ini xèv Штопоч хтц (iTixpoiìóXECùS Tijî aÙTfi; èTtapxtaÇ na latinskem Zahodu pa na »episcopos linitimos«! 72 Gl. op. 48. »CH op' 65 Gotovo ne vzdrži kritike predstava o .nadmetropolitanski« oblasti Milana v «asu Škof» Ambrozija nad vsem Ilirikom (Panonija, DaWcija , Norik, Mezija Dacija) kl na, tajo^taovjtage- gove intervencije v Sirmiju in Saloni gl. op. 11 (c) in 58) (mnenje zagovarjata A LIPPOLD - E KlKMtN Donauprovinzen, RAC 4, 1959, 173; bolj previdno stališče ogovarjajo G. R. P ^ ^ ^ E /n d r u |^ , »tona III /2 S(1R 1КЧ4) in G C MENIŠ, Le giurisdizioni (kot v op. 10 , 288) da se v ten aKcijan izraza lauiu Ósènni prestiž m i n s k e g a ško?a kaže dljstvo, da je ia .nadmetropolitanska. oblast Milana z njegovo smrt- jo Pre7 nejh^af I NIANUS, Novella 11, 1 (edd. R. SCHOELL - W. KROLL, Berlin 1959«, 94). » LEO MAGNUS, Epistulae 1; 2 (PL 54, 593 ss.; 597 s ) ; gl. A. V ROSSI Çoiislderazioni intorno aUa formazione0dei d r i t t i mefropoUttci.ed Vattr ibuzione del titoïo f ^ ^ J ^ S S S J A ^ i / i c h è ^ ^ П Г М Г ^ ^ ^ " g o v e r n o ecclesiastico ne. IV secolo nell'Italia settentrionale, AAAd 22, 1982, 175-187. 77 J ZEILLER, Les origines (Dalmatie), 134. ' . .. « P r o t i nekdaj preveč poudarjani vlogi Akvileje kot središča (misijona in) cerkvene organizacije r i u u i J ' S „ I „ j . T 7TRFRMAYR Noricum. Baiern und Osterreich, Horn 195&S a ss. posiavu prevodom odlomka)). 270 R. BRATOZ: ODNOSI MED S IRMI JEM IN AKVILEJO Z zatonom Sirmija so veliki deli njegovega zahodnega metropolitanskega ozem- , lja prišli pod jurisdikcijo Akvileje; tako že v prvi polovici 5. stoletja gotovo Norik, / kot nam kaže ves poznejši razvoj,7 9 do zadnje četrtine 6. stoletja verjetno tudi ostanki Prve Panonije,8 0 medtem ko je provinca Savija prišla pod jurisdikcijo salonitanske metropolitanske cerkve.81 Tako je postala akvilejska cerkev v teritorialnem smislu eden od dedičev sirmijske cerkve, od katere je prevzela precej ozemlja na zahodu in severozahodu in se je na ta način s severnojadranskega prostora razširila vse do Do­ nave. Z zatonom Sirmija ob hunski osvojitvi in s prenosom uprave prefekture v Solun, je solunski škof »non sua auctoritate, sed sub umbra praefecturae meruit ali­ quant praerogativam« 8 2 3 nad nekdanjim sirmijskim področjem. Z ustanovitvijo nad­ škof ije v Justinijani Primi kot pravne naslednice sirmijske metropolije, ki je prevzela velik del njenega metropolitanskega ozemlja na jugu (obe Daciji, ostanek Druge Pano­ nije, Prvo Mezijo, Prevalitano, Dardanijo in Drugo Makedonijo) in z izgubo osrednjih delov Panonije sta akvilejsko in sirmijsko cerkveno območje izgubili ozemeljski kon­ takt in sta krenili različno razvojno pot.83 Akvilejska cerkev pa ni postala dedič sirmijske cerkve samo v smislu ozemelj­ skega širjenja svoje jurisdikcije, temveč tudi z ozirom na liturgijo in krščansko kul­ turo sploh. Ob zatonu Sirmija v prvi polovici 5. stoletja, ko so bili veliki deli Pano­ nije še pred hunsko osvojitvijo mesta opustošeni, je prebivalstvo tudi s sirmijskega področja bežalo v varnejše dežele. Ti begunci so se usmerili zlasti na zahod in jih moremo zasledovati v več valovih od prvega desetletja 5. stoletja dalje vse do padca Sirmija leta 582.84 Kulturnozgodovinsko izjemnega pomena je bilo, 'la so begunci, vsaj v organiziranih selitvah, prenašali s seboj relikvije svojih mučencev in so tako kult panonijskih svetnikov zanesli v razne dežele cesarstva.85 Od najmanj osemnajstih po imenu znanih sirmijskih mučencev so bile relikvije desetih prenesene z matičnega ozemlja: relikvije mučenke Anastazije v Konstantinopel (verjetno leta 457, ca. 804 so u- . J? R- BS?t2.h Sereriniis ™n Noricum und seine Zeit, Denkschriften d. österr. Akad. d. Wiss., Phil,- nist. Klasse 165, 1983, 22. ' !° Edini ne povsem trden dokaz za to, je navzočnost škofa Vigiiiia iz Skarbantije na orovincialni »°%I SS"1™" t 5 ??V g l - E - \°ТЛ V i g 2 l u s «P'"«'?1» ScaravaeiensS, leta archaeol. icad s 5 ! Hung 26, 1974 269-275 ki datira prehod Prve Panonije in Savije (gl. nasi, op.) pod jurisdikcijo Akvileje v čas po hunski osvojitvi Sirmija,_ nekako v sredino 5. stol., medtem ko G.C. MENIS, Le giurisdizioni metro­ politiche, 292 s. bolj upravičeno datira razširitev akvilejske jurisdikcije nad Norik in Prvo Panoniio v prva desetletja 5. stol., ne v čas po hunski osvojitvi Akvileje 452. i «•' ? aj C^venoorganizacijsko pripadnost Siscije Akvileji nimamo nobenega dokaza. G. C. MENIS, I confini del Patriarcato d'Aquileia, Soc. fflol. friulana, 41. Congr., Trieste 1964? Tav. I, neupravičeno širi ozemlje akvilejske metropolitanske cerkve v 5. stol. na provinco Savijo, v katero napačno stavi tudi Emo­ no (ta je ze od 2. stol upravno spadala pod Italijo; gl. J. SASEL, Emona, RE Suppl. XI, 1968, 575). Ne­ upravičeno širi jurisdikcijo Akvileje v 5. stol. nad »Ilirijo, Panonijo . . . . (!) tudi K. REINDEL, o c , 303 / eJv «t C o n | t a . n t l u s a Siscije se je kot eden od ilirskih škofov udeležil sinode v Akvileji 381 (Gesta (op. 64) 61, p. 362), vendar pa se škof iz Siscije ni udeležil nobene od provincialnih sinod akvilejskih su- fraganov v zadnji četrtini 6. stol. Pač pa naletimo na njegovo navzočnost med udeleženci 1. in 2 provin­ ciale sinode v Saloni v letih 530 in 533 (škofa Joannes in Constantius; Historia Salonitana maior, ed N. KLAIC, Beograd 1967, 81; 85), zaradi česar je upravičeno mnenje tistih zgodovinarjev, ki sodijo da se je Siscija po zatonu Sirmija cerkvenoorganizacijsko naslonila na Salono (D. FARLATI - J COLETI Illv- ricum sacrum V, Venetiis 1775, 329; F. SISIC, Priručnik izvora hrvatske historije, Zagreb 1914 166- J SA­ SEL, Siscia, RE Suppl. XIV, 1974, 740). 8 ' 82 Ob sporu s salzburškim nadškofom Arnom je oglejski patriarh Maksencij 1. 811 trdil, da lahko za cas pred langobardsko invazijo v Italijo (568) s sinodalnimi akti dokaže cerkvenoorganizacijsko pripadnost vznodnoalpskih pokrajin Akvileji. To je torej terminus ante quem za opisane cerkvenoorganizacijske spre­ membe, do katerih pa je verjetno prišlo že v prvi polovici 5. stol. Vir navaja F. KOS, Gradivo za zgodo­ vino Slovencev v srednjem veku II, Ljubljana 1906, 37; gl. o tem nazadnje L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, Trieste 1983, 140). „-„i.,? *Meii!™$?iJT?ï0,Î te toii| temv!ê v, ^ 1 1 ? Prefekture (kot posvetne oblasti) pridobil neko posebno pravico« (JUSTINIANUS, Novella 11, 1; gl. nasi. op.). » •!US;r i1 NIA£ roS. Novella 11 (535); 131, e. 3 (545) (cit. ed. 94; 655 s ) . Gl. R. GRANIC, Die Gründung ? г а a , U t ?ao\ p b a ^ n , ^ Z ^ l , U m ? , T O n Л»«п««па Pirna durch Kaiser Justinian I im Jahre 535 n.Chr., Bvzan S V S ' J ^ " v S n f e ™ V " ^ ? 3 «?a ska v7ZIÌ? r a zP r a V£ v Glasniku skopskog naučnog društva 1, 102 ss V.POPOVIĆ, Le dernier évëque de Sirmium, Revue des études augustiniennes 21, 1975Ì u R. EGGER, Der heilige Hermagoras, Klagenfurt 1948, 55 ss.; V. POPOVIC, o c 107 ss , " S panonijskega območja imamo v virih izrecno dokumentiran samo prenos '(translatio) relikvii mučenca Kvirina iz Siscije iz Skarbantije v Rim (Passio s. Quirini, c. 8 (AASS Junii I 1867 375- MH 4. jun. (p. 303, n. 26) ; R. EGGER, o.e. 52)). Kako so taki prenosi potekali, nam za sosednje nòriskò pod- ročje osvetljuje poročilo o prenosu posmrtnih ostankov sv. Severina v Italiio 1 488 (EUGIPPIUS Vita s.Severini 44,5-46 (izd. R. BRAT02, Ljubljana 1982, 147 ss., 293 ss.). (cuuiJ-riu:., vna ZGODOVINSKICASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 271 bile prenesene v Zadar; kult te mučenke zasledimo v Rimu in pozneje v Akvileji);86 relikvije mučenca Ursicina v Konstantinopel (njegov kult zasledimo pozneje tudi v Raveni in Milanu);8 7 Demetrija v Solun;88 skupino sedmih mučencev okrog leta 409 v Akvilejo, kjer so njihove relikvije razdelili in so deloma ostale v Akvileji (tukaj je dokumentiran kult mučencev Donata, Fortunata, Venusta, Hermogena, Romula in Sil­ vana),8 9 deloma so jih prenesli v sosednji Čedad (kult mučencev Donata, Hermogena, Venusta, Romula in Silvana),90 verjetno tudi v Konkordijo (kult Donata, Silvana, Se­ kundina in Romula) 9 1 in morda tudi v Milano (kult Venusta, Sekundina, Donata in Fortunata). 9 2 Kult teh »uvoženlih« mučencev je bil na akvilejskem področju dokaj, intenziven, vendar ni, z izjemo sv. Donata v Čedadu, nikdar zasenčil kulta domačih mučencev.93 Teza, da se je iz kulta singidunsko-sirmijskega mučenca Hermogena raz­ vila legenda o sv. Hermagoru, začetniku krščanstva v Akvileji, nedvomno stoji na šibkih temeljih.94 Na ta način so begunci iz Sirmija obogatili) akvilejski liturgični koledar in duhovno življenje prebivalstva na akvilejskem področju. Očitno je bila Akvileja v tej dobi tudi kraj prehoda fotinijancev s sirmijskega področja na Zahod, saj zasledimo odmeve na to herezijo v letih 401—417 v Rimu in v 2. polovici 5. sto­ letja v Galiji.95 - S tem je bilo obdobje vplivov med akvilejsko in sirmijsko cerkvijo Zaključeno. V celoti gledano moremo reči, da je intenzivnost v medsebojnih stikih in vplivih ni­ hala iti da so ti potekali obojesmerno, odvisno od položaja ene in druge krščanske skupnosti v določenem obdobju. Z izjemo domnevnega prevladujočega vpliva Akvi­ leje v 3. stoletju in v času katoliške ofenzive proti arijanizmu v Iliriku (ca. 368^381) je bila sirmijska cerkev tista, ki je v znatni meri oplajala ter materialno in duhovno bogatila akvilejsko krščansko skupnost, bodisi z izvirnimi prispevki, bodisi z duhov­ nim blagom, ki ga je dobila iz maloazijskoga sveta. «* D. FARLATI - J. COLETI, o.e. VII, 491^497; MH, 25. dec. (p. 9) ; H.QUENTIN, Martyrologes hi­ storiques du moyen age, Paris 1908, 60; 253; 451; S. RITIG, Martyrologij srijemsko-pannonske metropoli^, Bogoslovska smotra 2, 1911, 251—259. " MH, 13. dec. (p. 646) ; H. QUENTIN, o. c , 263. и MH, 9. april (p. 180); D. FARLATI - J. COLETI, o.e. 515 s.; R. ROGOSIC, o.e. (op. 10), 107 s. 8 9 AASS Aug. IV, 1867, 587—589; S. RITIG, o. c., 266 ss.; R. EGGER, o. c. 53. 90 AASS Aug. IV, 1867, 411—413; S. RITIG, 353 ss.; R. EGGER, 53 s. 91 Si. RITIG, 266 ss.; R. EGGER, 53; kot konkordijske mučence jih razlaga P. ZOVATTO, Le origini dei cristianesimo a Concordia, Udine 1975, 20 ss., ki smatra jedro legende o konkordijskih mučencih (v prilogi, p. 96—101) za pristno. 92 R. EGGER, o. c., 53. 93 Čaščenje sirmijsko-singidunskih mučencev je zavzemalo le skromno mesto v akvilejskem liturgič- nem letu, saj sta mu bila posvečena samo dva dneva (21. in 23. avg.), v nasprotju s približno petnajst do dvajset dnevi, ki so bili posvečeni domačim akvilejskim svetnikom. Gl. G. BIÄSUTTI, H »Proprium sanctorum« Aquileiese ed Udinese e le sne variazioni, Udine 1961, 27; 34; 39; 47. 5 4 Tezo je postavil S. RITIG, o.e., 355 ss., sprejel jo je J. ZEILLER, Les origines (prov. danub.), 76 ss., z novimi argumenti pa jo je skušal podkrepiti R. EGGER, o. c., zlasti 55 ss. Na kritičen odziv je naletela predvsem pri italijanskih zgodovinarjih (predvsem P. PASCHINI, Le fasi di una leggenda aqui­ leiese, Rivista di storia della Chiesa in Italia 8, 1954, 161—184). Tezo izpodbija vrsta nelogičnosti, pred­ vsem stvarno-zgodovinske narave; v prvi vrsti obstoj dveh kultov, dvojnih relikvij in tradicije dveh mu­ čencev, Hermagora in Hermogena na akvilejskem področju. Ker so se kritiki doslej posvečali predvsem posamičnim vidikom teze, je njeno globalno ovrednotenje še vedno desiderat. 9 5 INNOCENTIUS, Epistola 41 (PL 20, 607 s.); Concilium Arelatense secundum (442—506), c. 16; 17 (ed. C. MUNIER, CCL 148, 1963, 117). Prim. op. 40. SEZNAM OKRAJŠAV AAAd Antichità Altoadriatiche, Udine AASS Acta sanctorum CCL Corpus Christianorum. Series Latina, Turnhout CIL Corpus inscriptionum Latinarum, Berlin CSEL Corpus scriptorum ecclesiasticorum Latinorum, Wien CT Codex Theodosianus.edd. P. Krueger — Th. Mommsen, Dublin—Zürich 19714 DACL Dictionnaire d'Archéologie Chrétienne et de Liturgie, Paris DTC Dictionnaire de Théologie Catholique, Paris HE Historia ecclesiastica MGH Monumenta Germaniae historica, Berlin . . „ - . , T , ; n MH Martyrologium Hieronymianum, ree. H. Quentin, comment. H. Delehaye, AASS Nov. 11/2, Bruxellis 1931 PG Migne, Patrologia Graeca PL Migne, Patrologia Latina RAC Reallexikon für Antike und Christentum, Stuttgart SC Sources Chrétiennes, Paris 272 R. BRATOZ: ODNOSI MED SIRMIJEM IN AKVILEJO Z u s a m m e n f a s s u n g DIE KIRCHENPOLITISCHEN UND KULTURHISTORISCHEN BEZIEHUNGEN ZWISCHEN SIRMIUM UND AQUILEIA Rajko Bratož Während die kirchengeschichtlichen Beziehungen zwischen Aquileia und den beiden westlichen Haupstädten, Mailand und Ravenna, verhältnismäßig gut belegt sind, läßt sich das Verhältnis Aquileias zu den zwei Kirchenzentren in Westillyricum, zu Salona und vor allem Sirmium, auf Grund bestehender Quellen schwerer fest- stellen. Die engen kirchenorganisatorischen Beziehungen zwischen Aquileia und Salona sind durch Quellen für die Zeit der Tetrarchien und für die frühe konstantinische Zeit belegt. Inhalt und Form dieser Beziehungen lassen sich auf Grund der spärlichen Quellen nicht rekonstruieren. Im 4. Jh. und später waren diese Beziehungen schwach. Für solche zwischen Sirmium und Salona gibt es in den Quellen kaum einen Anhalts- punkt. Die kirchenpolitischen Beziehungen zwischen Aquileia und Sirmium, die etwa vom zweiten Drittel des 4. Jh. bis zum Anfang werden des 5. Jh. verfolgt werden können, können in den folgenden Punkten zusammengefaßt werden : 1. Einige gemeinsame Züge des Glaubensbekenntnisses von Aquileia und der sir- mischen Synodalformeln decken uns Merkmale der früchchristlichen Kultur im Gebiet der Nordadria und Pannamene auf, die offensichtlich auf gemeinsame Missionswege und wechelseitige Einflüsse, etwa vom Anfang des 3. Jh. an, zurückzuführen sind. Diese gemeinsamen Züge sind folgende: einige gemeinsame Merkmale der Theologie des Johannes, gegen den Patripassianismus gerichtete Zusätze in Glaubensbekennt- nissen und vor allem der Zusatz über die Fahrt Christi in die Unterwelt; das alles als Widerspiegelung des Kampfes gegen die Häresien, die die beiden christlichen Ge- meinschaften in Unruhe versetzten [Patripassianismus, Gnostizismus, Marzionismus(?), Doketimus(?)]. 2. Die Beziehungen zwischen Sirmium und Aquileia entwickelten sich im 4. Jh. auf dem dogmatisch-politischen und kirchenorganizatorischen Gebiet. Sirmium und Aquileia waren zuerst zwei Festungen des Katholizismus (die Synode in Serdika 343 unter Beteiligung der Bischöfe aus den beiden Städten), später aber wurde Sirmium zum Brennpunkt der Häresie des Photinus, die auch die Kirchengemeinschaft Aqui- leias beunruhigte, und in den fünfziger Jahren zu einem der Mittelpunkte des Aria- nismus. Aquileia hatte in jener Zeit eine untergeordnete Rolle und hielt als Zentrum des Katholizismus dem arianishen Druck nicht stand (Bischof Fortunatianus). Zur Zeit der katholischen Offensive gegen den Arianismus in Illyricum wuchs die Be- deutung Aquileias als Brennpunkt des Katholizismus stark an und gipfelte 381 mit der Synode von Aquileia. Die Beziehungen zwischen Sirmium (seit 376 erneut Zentrum des Katholizismus in Illyricum) und Aquileia erreichten hinsichtlich ihrer Intensität einen Höhenpunkt durch das Auftreten der Bischöfe der beiden Städte und die bedeut- ende Rolle, die sie auf dieser Synode spielten, von dem Zeitpunkt an aber lösten sie sich bald wieder. 3. Der kirchenorganisatorische Ausbau der beiden Kirchenzentren zu Metropo- politankirchen im Laufe des 4. Jh. verlief diachron, doch führte er zu ungefähr der- selben Zeit zu demselben Ergebnis. Aquileia und Sirmium wurden im letzten Drittel des 4. Jh. zwei benachbarte Metropolitangebiete, wobei das Gebiet, das unter der Jurisdiktion Sirmiums stand, unvergleichbar größer war als jenes, das Aquileia unter- geordnet war. 4. Mit dem Untergang Sirmiums als Mittelpunkt des Christentums und der Kir- chenorganisation in Illyricum zu Beginn des 5. Jh. wurde Aquileia zu einem seiner Erben in doppeltem Sinne. In das Gebiet von Aquileia wurde von Flüchtlingen aus Sirmium der Kult einiger sirmischer Märtyrer gebracht. Die Metropolitangewalt Aquileias breitete sich auf Noricum und Teile Pannoniens aus, ein Gebiet, das vorher kirchenorganisatorisch der sirmischen Metropolitankirche unterstand. * Natis tega dela je denarno podprl znasntveni inštitut Filozofske fakultete na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 • 1983 • 4 • 273—284 273 / A n t o n S v e t i n a PREBIVALCI KRANJA V LETU 1754 V nadškofijskem arhivu v Ljubljani je ohranjen seznam prebivalstva mesta Kranj iz leta 1754,1 ki ni zanimiv le s pravnozgodovinskih vidikov, temveč nas se­ znanja tudi z mnogimi drugimi podatki o prebivalstvu mesta Kranja v sredi 18. sto­ letja. Profesor Josip Zontar je spisal obširno monografijo o zgodovini mesta Kranja,2 v kateri tudi dvakrat omenja »Popis duš v mestu Kranju« iz leta 1754,3 ni pa podrob­ neje razčlenil vsebine tega popisa. Zdi se mi, da zasluži seznam objavo v celoti. Se­ stavljen je v nemškem jeziku in so priimki osebnih imen pisani po nemškem pravo­ pisu, zaradi česar je slovenski prevod osebnih priimkov morda v posameznih primerih netočen. O p i s vseh mestni župniji Kranj v vojvodini Kranjski ljubljanske škofije pripadajočih duš z imenom, spolom in starostjo Cesarska mitnica : Gospod Frančišek Baltazar Puš, pobiralec mitnine, samski 36 let. Službujoča vojaka Lovrenc Vavtar 50 let, Katarina, njegova žena 45 let, Anton Justič, samski 40 let. Kapucinsko predmestje: Matija Hirsch, meščan 48 let, Helena, njegova žena 31 let, sinova Matija 10, Janez 5 let, hčerka Ana 7 let, dekla Marija 17 let. Simon Dornik, meščan 28 let, Marija, njegova žena 20 let, sin Matej 3 leta, hčerka Marija 1 leto. Jurij Nahtigal, meščan 45 let, Katarina, njegova žena, slepa 25 let, sin Kancijan 2 leti, hčerka Marija 9 let. Andrej Kučman, meščan 21 let, Marija, njegova žena 19 let, sin Andrej 1 leto, Matija, njegov oče vdovec 60 let, dekla Jera 18 let, pastir Luka 10 let. Marko Zupan, meščan 35 let, Regina, njegova žena 45 let, sinova Janez 16 let, Matija 6 let. Janez Pitterle, meščan 31 let, Jera, njegova žena 45 let, hčerke Elizabeta 9 let, Marija 4 leta, Terezija 1 leto. Sebastijan Ahec, meščan 45 let, Margareta, njegova žena 30 let, sinova Anton 14 let, Bartolomei 2 leti, hčerka Terezija 6 let. Matija Killer, meščan 25 let, Barbara, njegova žena 20 let, sin Franc 1 leto. Tomaž Kos, meščan 35 let, Helena, njegova žena 25 let, sin Matej 1 leto, Valentin Zor- man, meščanski gostač 30 let, Elizabeta, njegova žena 30 let, sin Janez 1 leto. Martin Stigol, meščan 31 let, Marija, njegova žena 19 let, hčerka Doroteja 1 leto, otro­ ka iz prvega zakona Jakob 7 let, Marija 4 leta. Jurij Zorman, meščan 40 let, Ana, njegova žena 40 let, sinovi Anton 14, Jožef 9, Andrej 6 let, hčerka Jera 12 let, njegova sestra Marija Tolmajner, samska 40 let, nadalje Elizabeta Suman, vdova 50 let, sinova Judok 15 let, Matej 8 let, hčerka Terezija 5 let, Tomaž Alič sirota 6 let, Uršula Košir beračica 46 let. ' Gospod Danijel Soller 64 let, njegova žena Marija 62 let, sinova Kristijan 27, Lavrencij 25 let, dekla Uršula 20 let, Neža pastirica 10 let, dninar Bartolomej Cigar, vdovec 70 let, hčerka Uršula 20 let. Mihael Kuhar, meščan 40 let, Jera, njegova žena 30 let, sinovi Jurij 11, Mihael 8, Pavel 1 leto, hčerka Marija 13 le t Tomaž Kučman, meščan 51 let, Uršula, njegova žena 50 let, hčerka Lucija 20 let. Jakob Zumer, meščan 26 let, Marija, njegova žena 23 let, hlapec Anton 19 let, dekla Marjeta 26 let, gostačka Uršula Wolff, vdova 60 let. 1 Kapiteljski arhiv Ljubljana, fascikel 117/10. 2 Josip Zontar, Zgodovina mesta Kranj, Ljubljana 1939. 3 Josip Zontar, 1. c. str. 24 in 384. 274 A. SVETINA: ftREBlVALĆt KRANJA V LËTU 17S4 __ Jožef Kalče, meščan 30 let, Helena, njegova žena 20 let, hčerka Neža 2 leti, vajenec Gašpar 17 let, dekla Terezija 13 let, njegov oče Bartolomej Kalče 50 let, Uršula, njegova žena 52 let. Marija Postatar, vdova 57 let, Marija Pirkovič, njena nečakinja 7 let, hlapca Andrej 28, Luka 20 let, dekla Marija 28 let, pastirica Ana 24 let. Anton Killer, meščan 28 let, Marjeta, njegova žena 26 let, sin Simon 1 leto, hčerka Helena 5 let, njegov brat Kanci j an Killer, meščan 22 let, Barbara, njegova žena 20 let, hčerka Apolonija 1 leto, Matija Sukovič, gostač 25 let, Barbara, njegova žena 20 let. Mestna carinska hiša v gornjih vratih: Martin Poglajen, carinik 41 let, Marija, njegova žena 35 let, sin Fidelis 1/6 leta, hlapec Mihael 25 let, dekla Marija 22 let, pestunja Marija 19 let. Matija Vrecel, meščan vdovec 30 let, hčerki Marjeta 7, Marija 5 let. Jakob Popal, meščan 28 let, Marjeta, njegova žena 26 let, sin Bartolomej 3 leta, hčerke Katarina 6, Terezija 4, Jera 2 leti, Anton Popal, njegov brat, samski 30 let. Simon Vrolih, meščan 34 let, Marjeta, njegova žena 43 let, sin Franc 5 let, hčerka Te­ rezija 9 let, Jurij, pomočnik 24 let, dekla Marija 23 let, Matija Ožbe, meščanski gostač 24 let, Marija, njegova žena 24 let. Gašpar Turk, meščan 40 let, Marjeta, njegova žena 44 let, dekla Marija 20 let, Marija Opaškar, vdova 40 let, hčerka Elizabeta 17 let. Lenart Novak, meščan 36 let, Terezija, njegova žena 34 let, sin Matej 7 let, hčerki Ma­ rija 4, Doroteja 1 leto, vajenec Andrej 20 let, dekla Helena 20 let. Suzana Danijelčič, vdova 60 let, sin Franc 28 let. Meščanska špitalska hiša: Janez Forger, cerkovnik 43 let, Jera, njegova žena 38 let, sinovi Dominik 10, Bartolo­ mej 8, Tomaž 6 let, hčerka Rozalija 2 leti. Žene v meščanskem špiialu: Marija Jenkovič, kuharica, samska 30 let, Kancianila Sorčan, samska 63 let, Elizabeta Puher, samska 56 let, Frančiška Wanzman, samska 39 let, Marija Boncl, vdova 80 let, Katarina Wolgemuth, vdova 60 let, Eva Klemenčič, vdova 44 let. V (salva venia) Svinjski ulici: Jožef Romolt, meščan 28 let, Elizabeta, njegova žena 27 let, sin Jakob 2 leti, hčerka El i z âb stâ 7 l6t Anton Kölbl, meščan 55 let, Marija, njegova žena 50 let, hčerka Marija 18 let, Barto­ lomej Zorčan, meščanski gostač 50 let, Terezija, njegova žena 30 let, sin Kancijan 8 let, hčerki Apolonija 5, Koncilija 3 leta, Jera Snedič, vdova 40 let, sin Matej 13 let. Jurij Mlačnik, meščan 37 let, Marija Ana, njegova žena 28 let, dekla Neža 25 let. Anton Sranc, meščan 50 let, Jelena, njegova žena 25 let, Matej, vajenec 14 let. Tomaž Reve, meščan 46 let, Marija, njegova žena 40 let, sin Anton 8 let, hčerki Bar­ bara 17, Ana 12 let, Margareta Reve, gostačka, vdova 50 let. Jožef Boncel, vdovec 40 let. Jurij Pogovc, meščan 44 let, Helena, njegova žena 40 let, sin Jurij 10 let, hčerki Eliza­ beta 12, Helena 5 let, Primož Lukan, gostač 45 let, Helena, njegova žena 30 let, sin Anton 13 let, hčerka Marija 15 let. Jakob Vrečel, vdovec 60 let, Martin, vajenec 18 let, dekla Uršula 30 let, Gašpar Bremb, meščanski gostač 24 let, Marija, njegova žena 24 let, Luka, vajenec 16 let. Lenard Naglic, meščan 40 let, Marija, njegova žena 27 let, hčerka Marija 9 let, Stefan Gebel 30 let, Ana, dekla 16 let, Elizabeta, pastirica 20 let. Andrej Boncel, meščan 52 let, Marija, njegova žena 44 let, sinovi Janez 15, Matej 13, Anton 6 let, Doroteja, dekla 18 let. Lavrencij Ahačič 55 let, Katarina, njegova žena 46 let, Jurij; hlapec 18 let, Helena, dekla 17 let, Anton, pastir 13 let, Bernard Gaber, meščanski gostač 22 let, Jera, njegova žena 20 let. Matej Pogovc, meščan 60 let, Elizabeta, njegova žena 30 let, sin Janez 8 let, Franc Ka- kovič, samski 17 let. v Nikolaj Mrak, meščan 54 let, Jera, njegova žena 56 let, Andrej, vajenec 10 let, Ursula, dekla 40 let, gostačka Neža Kuralt, vdova 40 let, sin Franc 4 leta, hčerki Helena 16, Ana 8 let. , . _ , . „ Lovrenc Rakovič, tesar 50 let, Helena, njegova žena 28 let, dninar Andrej Smekaj 52 let, Marina, njegova žena 30 let, Marija Majer, vdova 60 let. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 .1983-4 275 Elizabeta Juh, vdova 45 let, Katarina, njena hči 15 let, Andrej Burja, gostač 30 let, Marjeta, njegova žena 35 le t Gospod Janez Talmeiner, duhovnik 50 let, Marija, njegova mati, vdova 70 let, Helena, dekla 26 let, Jožef Fende, meščanski gostač 24 let, Marija, njegova žena 18 let, Marjeta Fende, vdova 50 let. Jurij Romal t, meščan 50 let, Marija, njegova žena 35 let, hčerka Marija 2 leti, Rozalija in Janez dvojčka 1 leto, Lavrencij, vajenec 17 let, Magdalena, dekla 45 let, Uršula, pestunja 8 let. Gostači v hiši Jurija Miheliča: Gospod Matija Maren, duhovnik 52 let, Helena, dekla, samska 60 let, Marija Vindiš, beračica 35 let, nadalje Mihael Haitinger, meščan 50 let, Ana, njegova žena 52 let, sin Ludvik Vajkard, duhovnik 27 le t Gostači v hiši Martina Galeta, poprejšnji mitnici: Blaž Novak, dninar 45 let, Marija, njegova žena 43 le t Matija Markec, meščan 45 let, Marija, njegova žena 43 let, hčerke Frančiška 14, Terezija 9, Uršula 5, Marija 1 leto, Primož Markič 24 l e t Marija, njegova žena 17 let, dninar Jurij Lebar 30 let, . Marija, njegova žena 19 le t Jurij Kline, dninar 24 let, Katarina, njegova žena 18 let. Gostači v hiši Frančiške Streim: Mihael Jeran, meščan 26 le t Helena, njegova žena 30 let, sin Matej 1 leto, Uršula Brank, beračica 40 le t Gostači v kostniški kaplani ji v Kranju: Urban Mrak, dninar 50 le t Doroteja, njegova žena 40 let, hčerki Marjeta 10, Katarina 7 l e t Cesta pri župnišču: Marjeta Pucher, vdova 62 le t Jakob Killer, meščan 60 le t Helena, njegova žena 70 let, Anton Kosec, gostač 30 let, Koncianila, njegova žena 30 l e t sinova Primož 8, Anton 1 leto, hčerka Marija 4 leta. Urban Bradaška, stražar 46 l e t Helena, njegova žena 43 let, sin Valentin 7 let, hčerke Marija 6, Elizabeta 2, Lucija 1/2 leta. Simon Rotar 35 let, Apolonija, njegova žena 30 let, Nikolaj, sin 1 leto, Àpolonija, hčer­ ka 6 let, Jakob Vogar, gostač 45 let, Magdalena, njegova žena 35 l e t Jožef, sin 7 let, hčerke Ana 12, Marija 10, Terezija 3, Helena 1 leto, Marija Skindar, vdova 70 let. Helena Cuderman, vdova 38 let, Jera, hčerka 14 let, Valentin Florjančič, vdovec in berač 60 let, Neža Mal, vdova 40 let. Gostači v hiši Janeza Dularja: Elizabeta Pitterl, vdova 45 l e t hčerki Marija 25, Elizabeta 16 l e t Jurij Bradaška, me­ ščanski gostač 22 let, Jera, njegova žena 20 let, sinova Anton 5, Wolfgang 1 leto. Jurij Bradaška 60 let, Ana, njegova žena 50 let, Marija Ana, hčerka 18 let, Ana Brecl, gostačka, vdova 50 let. Mihael Kolesar, meščan 45 let, Uršula, njegova žena 35 let, sinova Sebastijan 21, Blaž 7 let. Tomaž Florjančič, meščan 27 l e t Jera, njegova žena 40 let, pastorek Bartolomei 19 let, Andrej 13 let, Jurij Kamisor, meščanski gostač 26 let, Elizabeta, njegova žena 20 l e t Matej Kamisor, vdovec 70 le t Janez Vistan, meščan 40 let, Elizabeta, njegova žena 30 let, Andrej, pomočnik 20 let, Janez, vajenec 13 le t Gostači v mestni sodni hiši: Anton Kos, meščan 32 let, Lucija, njegova žena 30 let, sin Franc 6 let, hčerka Apolo­ nija 2 leti. Jožef Schlehuber, služabnik deželskega sodišča 55 let, Klara, njegova žena 50 l e t Gostači v hiši Jožeta Pachnerja: Andrej Blaznik, grobar 30 let, Marija, njegova žena 32 le t sinova Simon 10, Urban 3 leta, hčerka Doroteja 12 let, Tomaž Bradaška, gostač 27 let, Kristina, njegova žena 28 let, Matej Gandin 17 let. 276 A. SVETINA: PREBIVALCI KRANJA V LETU 1754 Gostači v hiši Petra Zamika: Jakob Kamisor 50 let, Marjeta, njegova žena 50 let, sinova Lavrencij 14, Jakob 7 let, hčerka Neža 17 let, Jakob Bajec 60 let, Apolonija, njegova žena 50 let. Matej Bajec 35 let, Marija, njegova žena 35 let, sinova Tomaž 4, Valentin 1 leto, hčerka Helena 3 leta. Blaž Blaznik, meščan 26 let, Elizabeta, njegova žena 32 let, sin Anton 1 leto, hčerke Jera 12, Neža 8, Marija 5 let. Kancijan Doliher, meščan 42 let, Uršula, njegova žena 42 let, sin Anton 12 let, hčerke Frančiška 17, Kancianila 7, Jera 2 leti. Pri spodnjih mestnih vratih v jarku in pod mestom: Jera Kamosar, vdova 28 let, sin Franc 2 leti, hčerka Katarina 4 leta, Matej Bradaška, gostač 20 let, Ana, njegova žena 18 let. Mihael Vanka, meščan 50 let, Helena, njegova žena 30 let, sinova Franc 9, Jakob 1 leto, hčerki Terezija 7, Uršula 5 let, dekla Neža 14 let. Janez Kamisor 28 let, Uršula, njegova žena 28 let, sin Andrej 8 let, Marija, hčerka 1 leto. Primož Mohar, meščan 50 let, Marjeta, njegova žena 40 let, hčerki Narija 7, Frančiška 5 let. Mestna carinarnica pri spodnjih vratih: Stefan Karol Marčun, carinik 41 let, Elizabeta, njegova žena 43 let, sin Janez 18 let, hčerke Ana 16, Marija 8, Elizabeta 6 let. Jakob Bernard, meščan 50 let, Marija, njegova žena 48 let, sinovi Sebastijan 13, Jurij 12, Andrej 10 let. Valentin Bernard, meščan 30 let, Ana, njegova žena 32 let, hčerki Helena 4, Frančiška 1 leto, gostač Peter Mali, vdovec 80 let, sin Jurij, samski 50 let, Eva, hčerka 42 let, Pavel Rosa, tudi gostač 50 let, Uršula, njegova žena 49 let. Urban Rodan, meščan 25 let, Marija, njegova žena 25 let, hčerka Helena 1 leto, ženina mati Helena Toman, vdova 66 let, Bartolomei Kos, nemi dninar, samski 58 let, Marjeta Pichler, vdova 78 let, Marija, dekla 35 let. Baltazar Tolmeiner, meščan 50 let, Apolonija, njegova žena 37 let, sinovi Jakob 13, Ferdinand 11, Baltazar 6, Valentin 1 leto. Baltazar Kos, meščan 37 let, Ana, njegova žena 37 let, sinovi Dominik 18, Lavrencij 14, Andrej 13, Tomaž 12, Valentin 6, Matija 4 leta, hčerki Elizabeta 20, Margareta 7 let. Anton Warhait, meščan 46 let, Marija, njegova žena 37 let, sin Ignac 7 let, hčerka Ana 5 let, Filip Bohinc, meščanski gostač 30 let, Helena, njegova žena 33 let, Lavrencij, vajenec 15 let. Anton Vajd 30 let, Katarina, njegova žena 28 let, sinovi Valentin 6, Martin 4, Mihael 2 leti. Katarina Treber, vdova 44 let, sinovi Tomaž 18, Matej 16, Mihael 4 leta, hčerki Kata­ rina 12, Ivana 8 let, Franc Krug, gost na hrani, samski 27 let, Elizabeta, dekla 23 let, Neža, pastirica 40 let, Luka Kos, gostač 50 let, Marija, njegova žena 45 let, Kan­ cijan, sin 8 let. Jurij Englman 23 let, Jera, njegova žena 19 let, Margareta, dekla 30 let. Valentin Kos, meščan 70 let, Jera, njegova žena 40 let, Jakob Rubežnik, meščanski go­ stač 25 let, Marija, njegova žena 24 let, Anton, vajenec 15 let. Gašpar Rubežnik, meščan 30 let, Marija, njegova žena 19 let, Valentin, vajenec 15 let, Magdalena, pastirica 14 let, njegova mati Elizabeta Rubežnik, vdova 70 let, Urban Cuderman 48 let, Marija, njegova žena 45 let, sin Franc 4 leta. Mitničar na mostu: Lambert Krug, vdovec 54 let, Marija, dekla 55 let, Friderik Marčun 11 let. Gostači v hiši Janeza Peternela: Franc Rubežnik 25 let, Marjeta, njegova žena 25 let, sin Franc 1 leto, gostačka Marija Tomič, vdova 40 let. Andrej Bezjak, meščan 26 let, Neža, njegova žena 23 let, Kancianila, hčerka 3 leta, Lavrencij, vajenec 15 let, Marija, dekla 18 let, Helena, pestunja 10 let. Bartolomej Dornik, meščan 45 let, Suzana, njegova žena 36 let, sin Jožef 13 let, hčerki Marija 10, Barbara 2 leti. Matija Starabačnik, meščan 30 let, Helena, njegova žena 28 let, hčerki Terezija 4, Ma­ rija 2 leti, stari oče Lavrencij Starabačnik 70 let, Marija, njegova žena 40 let. Lavrencij Pere, meščan 30 let, Ana, njegova žena 19 let, Andrej Starabačnik, stari oče, vdovec 60 let, Jožef, sin 11 let. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 277 Marija Mliiiar, vdova 70 let, pomočnika Tomaž Žigon 20 let in Romalt 19 let, dekli Marija 23 in Jera 20 let, Jurij, pastir 50 let. Primož Killer, vdovec 78 let, gostač Urban Moher 60 let in njegova žena Uršula 61 let. Luka Tolmeiner 45 let, njegova žena Helena 35 let, hčerki Uršula 10, Apolonija 3 leta. Adam Vistan, meščan 40 let, Helena, njegova žena 35 let, sinova Jakob 6, Kancijan 4 leta Avgust Englman, meščan 33 let, Regina, njegova žena 35 let, sinova Franc 8, Jožef Jakob Cbokan, meščan 50 let, Marija, njegova žena 50 let, Marija, hčerka 20 let, Jurij, pomočnik 25 let, Franc Gaberšek. meščanski gostač 25 let, Marjeta, njegova žena 30 let, Ana, hčerka 2 leti, Marija Gaberšek, mati vdova 49 let. Gregor Petterman, meščan 34 let, Terezija, njegova žena 24 let, hčerki Jožefa 4, Ana 2 lèti, Ana, dekla 19 let. Andrej Östereicher, meščan 45 let, Jera, njegova žena 42 let, sinovi Matija 14, Anton 11 Jožef 9, Jakob 2 leti, Helena, dekla 15 let, Jožef, vajenec 15 let, Jožef Gladmk, meščanski gostač 29 let, Helena, njegova žena 29 let, sinova Jožef 4, Janez 2 leti, Ana Bradaška, vdova 60 let. Janez Rus, meščan 30 let, Jera, njegova žena 40 let, Kancijan, sin 13 let, Marija, sirota 7 let Jera, dekla 18 let, Valentin Pinter, gostač 44 let, Kancianila, njegova žena 40 let, Matej, sin 5 let, Suzana, hčerka 12 let, nadaljna gostačka Marija Danielčič 40 let Jožef Zelier, meščan 25 let, Marija, njegova žena 22 let, Matej, sin 3 leta, Uršula Zel- ler, mati 55 let, samska gostačka Uršula Struppi 30 let, njena sestra Barbara 27 let. Matija Vanko, meščan 51 let, Jera, njegova žena 50 let, Jožef, sin 12 let, hčerki Fran­ čiška 19, Marija 18 let. » . Matija Glavatič, meščan 37 let, Marija, njegova žena 37 let, sinovi Janez 5, Jožef 3, Franc 1/2 leta, Marija, hčerka 7 let, Marija, dekla 25 let, Bartolomej Jelovšek, me­ ščanski gostač 36 let, Veronika, njegova žena 41 let, sinova, slepi Nepomuk 8, Jurij 3 leta, Marija, hčerka 5 let, dekla 10 let. Feliks Blaznik, meščan 28 let, Narija, njegova žena 30 let, Franc, sin 1 leto, Peter Fol- mon, invalid, vdovec 50 let, Marija, hčerka 8 let. Matija Mali, meščan 50 let, Ana, njegova žena 30 let, sinovi Janez 13, Jakob 11, Ka­ spar 4 leta, hčerke Uršula 9, Marija 7, Jožefa 3, Terezija 2 leti, Marija, dekla 20 let. Gregor Rajšer, meščan 50 let, Marija, njegova žena 35 let, Eva, hčerka 15 let. Sebastijan Vistan, meščan 50 let, Jera, njegova žena 50 let, Valentin, sin 6 let, Terezija, hčerka 12 let, Matija, vajenec 18 let, Marija, dekla 20 let. Gostači v hiši Franca Milica: Gospod Lavrencij Vačin, duhovnik 48 let, Neža, dekla 36 let, Primož Vidic, meščanski gostač 30 let, Ana, njegova žena 29 let. Blaž Semen, meščan 36 let, Marija, njegova žena 36 let, Janez, sin 6 let, hčerke Marija 12, Neža 11, Elizabeta 3, Terezija 2 leti, Jurij, pomočnik 20 let, gostačka Uršula Pegam, vdova 35 let, sinova Feliks 12, Valentin 8 let, slaboumni in nemi Janez Novak 20 let, Luka Tolmeiner, meščanski gostač 60 let, Jera, njegova žena 40 let, hčerki Marija 10, Neža 1 leto, Marija Meško, samska 20 let, Marija Rakovič, vdova 35 let, Helena Sterniša, vdova, babica 55 let. Gostači v hiši Jakoba: Franc Kameniter, meščan 70 let, Ana, njegova žena 53 let, Jakob Pavovec, dninar 35 let, Elizabeta, njegova žena 30 let, sinova Matej 12, Andrej 10 let, Jera, hčerka 3 leta, mati Eva Matjaš 60 let, nadalje Jožef Bavantič, dninar 28 let, Helena, njegova žena 24 let. Matija Maren, meščan 50 let, Uršula, njegova žena 50 let, Doroteja, hčerka 18 let, go­ stačka Marjeta Dragar, vdova 43 let, Helena, hčerka 18 let. . Janez Untersinger, meščan 33 let, Neža, njegova žena 50 let, pomočnika Janez 28, Mar­ tin 21 let, vajenca Mihael 14, Jakob 12 let, Uršula, dekla 20 let. Rok Čermel, meščan 45 let, Marija, njegova žena 50 let, Frančiška, hčerka 19 let, Ma­ tija Zupane, gostač 26 let, Marija, njegova žena 27 let. Anton Gaber, nižji mojster, rodom iz Loke 49 let, Anton, sin 9 let. Matej Koželj, cerkovnik župnije 45 let, Marija, njegova žena 45 let, sinova Franc 13, Janez 1 leto, hčerke Terezija 20, Ana 18, Helena 15 let. Gostači v hiši Janeza Pitterle: Tobija Pitterle, meščan 26 let, Neža, njegova žena 25 let, Matija, sin 1 leto, hčerki Jera 7, Ana 2 leti. ?ZË A. SVETINA: PREBIVALCI KRANJA V LETU 1754 K a n i C i J i^ K K°! e I i ' - I 2r e Š , Č a n 2o5 l e t ' F r a n « š k a , njegova žena 30 let, sinova Franc 5 Jakob T Ä o 6 e i k l H e l e n a 8 ' P r a n « S k a 3 leta, Primož, hlapec 15 let Jera deMa 18 let Jjfcob Cuderman, gostač 19 let, Jera, njegova žena 20 leï, K a n S i l a ! h č e r k a i JOŽetZan^^' meiì™, 36Ј?> M a r i j a ' n j e g o v a ž e n a 3 0 tet, sinova Jakob 6 Jožef 1 I n ! ? e t e r ' , ? ? m ° ^ n i k 3 0 l e t ' L o v r e n c Smole, meščanski gostač 45 let Helena nie- т = „ £ T 3 Z t n a 4 L l e t > F r a n c ' s i n 1 5 I e t - Frančiška, hčerka 17 let. ' 3 И l e t Ш l e t ' М а Г 1 Ј а ' n J e g 0 V a Ž e n a 1 8 Iet> М а г « а , s i r o t a 5 I e t ' d * l a Neža G O ì S n s k t e e f r J Ì f 4 S t t h T i k , 5 1 ^ M a r - i j a V i d i c ' v d o v a 2 9 l e t ' J a k o b G r a d i ä a r , me-ščanski gostač 38 let, Uršula, njegova žena 34 let, Jera, beračica 30 let. Gosta« v hiši Janeza Jordana: M a r e o s ^ ° ? B a i i ; t U S - 2 6 ^ M a r i j a ' n l ? g , o v a ž e n a 2 0 I e t > J a n e z Gaberšek, meščanski gostac 18 let, Marija, njegova žena 21 let. Jurij Mayer, meščan 51 let, Marija Terezija, njegova žena 30 let, sinova Janez 10, Jožef 6 let Katarina hčerka 4 leta, Jurij, hlapec 30 let, dekla Marija 30 let, druga Ma­ rija 18 let, Uršula, pastirica 26 let. Franc Rejovič, meščan 39 let, Marija, njegova žena 40 let, Kancijan, pomočnik 20 let Luka, vajenec 14 let, dekla Jera 20 let, gostačka Marija Smole, vdova 46 let, hčer- ke Manja 24 Magdalena 3, Ivana 1 leto, Helena Kavčič, gostačka, vdova 60 let. Rozalija Degrand, vdova 51 let, Marija, dekla 17 let, gostač Jožef Blaznik, stražnik 55 let, Marija, njegova žena 30 let, Kancijan, sin 2 leti, Helena, pestunja 12 let. Marjeta Tamer 45 let, hčerki Ana 15, Barbara 9 let *т ' ^ ? ^ С trgovec 49 let, Marija Ana, žena 37 let, sinovi Karol 4 leta, dvojčka Matej m Mihael po 2 leti, Helena, hčerka 7 let, Uršula 32 let, dekli Ana 19, Marija Gostači v hiši barona Fleđnika: Filip Jakob Smuk 50 let, Helena, njegova žena 39 let, sin Franc 6 let, hčerke Elizabeta 19, Ana 16, Barbara 2 leti. Gornji trg z obeh strani: M i h c f i x ? ° ^ ' a n . ' . ^ 6 , 3 1 1 2 2 Ie t> M a r f J a > Vegova žena 16 let, Marija, dekla 17 let, go­ stačka Marija Sifkovič, vdova 40 let, Apolonija, hčerka 16 let, Martin Presi, tudi gostač 45 let, Jera, njegova žena 47 let, hčerki Neža 10, Cecilija 8 let, Marija Hren beračica, vdova 52 let. Tomaž Sušnik meščan 30 let, Helena, njegova žena 32 let, sinova Lavrencij 6, Gašpar TU, } ' r l e ' U r š u l a ' d e k I a 1 8 tet, gostačka Uršula Dolenc, samska 50 let. Mataja Kralj, meščan 62 let, Ana, njegova žena 48 let, Lavrencij, sin 12 let, Frančiška, hčerka 6 let, Jožef Simone«, meščanski gostač 42 let, Neža, njegova žena 25 let hčerki Ana 3, Cecilija 2 leti. Franc Untersinger 42 let, Uršula, njegova žena 31 let, sinovi Franc 11, Janez 6, Anton 2 Jakob 1 leto Terezija, hčerka 8 let, Tomaž, hlapec 15 let, Magdalena dekla 20 Pek S32S S Ä ? « 1Ä Mari ja TereZÌJa Perger' Vd0Va 87 let' g0Sta6' Pr0Viantni Gospod Janez Karol Vizintin, meščan 54 let, Marija, njegova žena 44 let, hčerki Marija io, Marjeta 11 let. J a n e i L . e £ T ' m l S x a i î 3 6„ w ' B a 5 b a r a ' ntegova žena 32 let, sinova Anton 7, Martin 1 leto, Helena, hčerka 4 leta, Margareta, dekla 17 let G 0 S ^ L J f ? f Л Г ! П ' , ^ С а п . . 6 6 л 1 е 1 ' M a r i j a ' "tegova žena 56 let, sinova Janez 20, Da­ nijel 12 let, hčerki Terezija 22, Katarina 16 let. Ana Katarina Jugovič, vdova 61 let, Gašpar, hlapec 30 let, Helena, dekla 30 let Ma- £ \ L a S v r i £ a V£' ^ S t e b e r ' m e š e a n * W gostač 31 let, Ana njegova lena 29 ћ ^ Д а w T * ^ 13V T - e r e H ï a 7 ' £ a n k a 1 l e t o ' M a r i t e S t e b e r ' gost 8 let, №hael hlapec 38 let, Jera, pestunja, vdova 60 let G ° S E ° f z a S S 1 d T ä S 2 Ä f 53 let' АПа' nJegOVa Žena 48 let' M a r i j a Ana' h 6 e r k a 17 tet, Luka Vodlaj meščan 20 let, Marija, njegova žena 24 let, Elizabeta, dekla 19 let ^ i S 6 3 S a « l l č « ™fèa? 2 9 l e t ' M a r i j a > njegova žena 31 let, Bartolomej, sin 1 leto hčerke Neža 6, Marija 5, Elizabeta 2 leu, Marija, dekla 16 let, MaSja, pestunja Jurij Mulli, meščan 31 let, Marija, njegova Žena 29 let, sinova Matija 10 Jurij 2 leti hčerki Terezija 7, Marija 1/2 leta, dekle Marija 25, Uršula 14 let gostač Franr Vajs,vdovec 40 let, hčerke Marija 10, Frančiška 8, Âna 2 leti, M a r i j ! Ana, dek"a ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 .1983-4 279 Anton Gogala, meščan 35 let, Frančiška, njegova žena 28 let, hčerke Helena 6 Jožefa 4 Katailina 2, Jera 1/2 leta, Urban, hlapec 26 let, Elizabeta, dekla 20 let, Janez Klebl, meščanski gostač 30 let, Marija, njegova žena 29 let, Martin, vajenec 9 let, Elizabeta Inakar, vdova 35 let. Matevž Beja, meščan 60 let, Neža, njegova žena 51 let, Helena dekla 21 let, Jera. Pa­ stirica 16 let, Matevž Pičman, meščanski gostač 21 let, Ursula, njegova žena 20 let, U r b a ^ L a b o h e ^ meščan'41 let, Elizabeta, njegova žena 49 let, Cecilija Strappe sirota 5 let, Uršula, dekla 20 let, gostačka Marija Jakše, vdova 60 let, hčerki Ana 20, Ma­ rija 18 let, Marjeta Pere, samska 57 let, Uršula Zupan, vdova 50i let Jakob Novak, meščan 40 let, Helena, njegova žena 30 let, Elizabeta, hčerka 1/4 leta, Jakob, vajenec 16 let, Jera, dekla 19 let, Andrej Ahačic, meščanska gostač 32 let, Helena, njegova žena 40 let, Andrej, sin 8 let, hčerki Marija 13, Neža 2 leti, Marija Rupena, samska 28 let, Uršula Gale, vdova 64 let. Gostači v hiši Martina Poglajena: Jožef Lajer, meščanski gostač 34 let, Katarina, njegova žena 50 let, njegov brat Fri­ derik 17 let, Marija Pogelc, sirota 17 let, Marija in Doroteja Motaj, dvojčici po 55 let Anton Beja, meščan 46 let, Katarina, njegova žena 35 let, smovi Gašpar 20, Lavrencij 10 Andrej 3 leta, hčerki Uršula 7, Ana 5 let, Jakob, pomočnik 19 let, Peter, va­ jenec 18 let, Ana, dekla 19 let, Matej Tevšl, gostač 45 let, Marija njegova žena 26 let, sinova Andrej 4, Lavrencij 1 leto, Uršula, hčerka 7 let, Magdalena dekla 14 let drugi gostač Primož Volbenk 50 let, Apolonija, njegova žena 48 let, Jera, hčer­ ka 15 let, Marija Pinčur, vdova 26 let, sinova Franc 8, Matej 4 leta „..,,. Jakob Kralj, meščan 35 let, Marija, njegova žena 35 let, Terezija, hčerka 3/4 leta, Janez, njegov brat 14 let, Gregor, vajenec 12 let. Jakob Beja, meščan 44 let, Terezija, njegova žena 37 let, Jožef, sin 7 let. Anton Petrič 35 let, Ana, njegova žena 27 let, Judok, vajenec 18 let, Anton, hlapec 25 let, dekla Marija 35 let, Apolonija 24 let, Elizabeta, pastirica 17 let. Gostači v hiši Matije Petriča: Tadej Kölbl meščan 37 let, Marija, njegova žena 30 let, hčerki Marija 3, Ana 2 leti, Neža dekla 20 let, nadalje Feliks Jamšek 20 let, Elizabeta, njegova žena 19 let, Marija hčerka 1 leto, Jožef, vajenec 13 let, Andrej Zupančič, istotako meščanski gostač 45 let, Katarina, njegova žena 20 let, nadalje Andrej Simon 102 leti, Helena, njegova žena 45 let, revna zakonca. Gostači v hiši dedičev Bartolomeja Pogačnika: Gospod Janez Nikolaj Pogačnik, duhovnik 76 let, njegova sestra Elizabeta, samska 60 let, Ana Novak, gost 11 let, Elizabeta, dekla 30 let. Matej Rakovič, meščan 54 let, Marjeta, njegova žena 40 let, hčerki Katarina 15, Marija 12 let Jožef, vajenec 19 let, Gašpar, hlapec 18 let, Uršula, dekla 20 let, gostač Jurij Englman, stražnik 65 let, Elizabeta, njegova žena 61 let, Franc, sin 20 let, Helena, hčerka 17 let, nadaljni gostač Jakob Englman 22 let, Uršula, njegova žena 28 let. Anton Forgar, meščan 45 let, Kancianila, njegova žena 38 let, sinovi Valentin 15, Janez 10 Franc 5 let, hčerki Marija 3, Katarina 1 leto, Gregor Vogar, meščanski gostač 5o'let, Lucija, njegova žena 40 let, Janez, sin 18, Frančiška, hčerka 18 let. Janez Dular, meščan 30 let, Regina, njegova žena 42 let, otroci iz prvega zakona Jurij Kralj 17, Jožef Kralj 4, Jožefa Kralj 10 let, Magdalena, dekla 15 let. Gospod Jakob Prešern, meščan 60 let, Marija, njegova žena 55 let, Jakob, sin 1 leto, Venceslav, pomočnik 19 let, Andrej, vajenec 18 let, Elizabeta, dekla 25 let, Helena,-, pastirica 12 let. Bartolomej Slibar, meščan 48 let, Terezija, njegova žena 48 let, sinova Anton 11, La­ vrencij 7 let, Janez Zorman, gost 9 let, dekli Terezija 25, Marija 16 let, Uršula, pastirica 40 let. Janez Jurij Rauscher, meščan 50 let, Marija, njegova žena 40 let, Franc, sin 7, Fran­ čiška, hčerka 12 let, Feliks Rus, meščanski gostač 24 let, Barbara, njegova žena 20 let, Anton, sin 1 leto. Matej Benedičič, meščan 48 let, Terezija, njegova žena 44 let, Katarina, dekla 16 let, Martin, pastir 10 let. Martin Gale, meščan 36 let, Ana, njegova žena 35 let, sinova Franc 2, Karol 1 leto, hčerke Helena 12, Ana 12, Marija 7, Marjeta 5 let, Marjeta, dekla 23 let, Helena, pestunja 50 let, Neža, pastirica 11 let. Krištof Windschnur, meščan 51 let, Marija, njegova žena 39 let, Krištof, sin 13 let, Ma­ rija, hčerka 2 leli, Leopold Svajcer, meščanski gostač 38 let, Terezija, njegova žena 25 let, njen brat Anton Marx, samski 35 let. 280 A. SVETINA: PREBIVALCI KRANJA V LETU 1754 Franc Muli, meščan 25 let, Ana, njegova žena 17 let, oče Tomaž Muli 50 let Mariia ffîTlST 8 l e t ' M Ì h a e l > S Ì n 8 l e t ' n a d a l j e F r a n C V i l f r i a l e f M ^ r i S n S a P a V Franc l f 2 f l iS " h l S " t ? i e t ' М ? * & n j e g O V a Ž e n a 3 3 le t> s i n o v i J a k ° b 8. Andrej 5, l ^ S o J • £ Ì f , Па 1 4 , M a r i j a 1 2 ' N e ž a 3> Katarina 6 let, Neža, dekla 50 d i ü i M W A w " " 2 9 l e t l - e r a ' n J e g O V a Ž e n a 2 8 l e t > n a d a l e M i h a e l S e n ^ dninar 50 let, Ehzabeta, njegova žena 28 let, Matej, sin 2 leti, Kancianila, hčerka J O Ž efi 2 j ° M L - " 1 6 ^ 4 8 l e A U r , š u l a > n J e § o v a ž e n a 3 2 let, hčerki Marija 13, Frančiška Ä5Ä*SiSe c a M k l gosteč 53 let'Madeta'njegova žena 50 let- s ^ ° - Gostači v hiši Jožefa Karberja: ^ d Ä t ^ 2 8 l e > M a r j e t a ' n j e g O V a ž e n a 2 6 l e t> M a r i J a > hčerka 2 leti, na- Ä , E a S e n t a P S k â 2 d l e r ™ * * ^ П * * о г а Ž e n a 2 3 l e t> J a k o b ' ^ Pnmož Zorman meščan 34 let, Marija, njegova žena 28 let, Matija sin 5 let M a ™ S h ì 2 , Ì 9 0 W J a k 0 b T e g l j V d O V e C 5 5 l e t ' S Ì n O V a K a " c i Ä Jožef ' S Ä № k ° k l a J i S / p m ^ Z™™ 3 Ì Jf ' ? e l e n a ' n j e g o v a ž e n a 2 5 let= Frančiška Ksaverija hčer- g o s t 4 2 l l t 3 a ' 4 l e t ' B a r b a r a > P e s t u " J a 50 let, Marko Kral" J vdovec, Gostači v hiši Marije Humbmerhoffer: Bartolomei Zupan, meščan 35 let, Katarina, njegova žena 47 let, Franc sin 8 let hčerki Elizabeta 6 Ana 4 leta, Matej Zupan, gost, samski 27 let, Franc Bràndmaverme^ sčanska gostač 51 let, Regina, njegova žena 49 let. anc tsrandmayer, me- FTrfnf ? " s l n S . meščan 71 let, Uršula, njegova žena 59 let. . Ï Î , ° r , ' meščan 25 let, Katarina, njegova žena 19 let, Janez, sin 1 leto Mariia SnačiLV^nA,S,S SK?pisar 37 let> J o ž e f a > n*gova **. » ™ J^»7 ,%^iek^Ie? e e 0 V a Ž e n a 2 6 l e t ' M a r i j a ' h Č e r k a 3 l e t a > S i — ' Andre: Krobat 40 let, Jera, njegova žena 33 let, sinova Janez 6 Frančišek 1/2 lob, Ä ^ Ä 40 S JaneZ' PÌSarnÌSkÌ VaJeneC' SamSki 19 let- AntdelÄlet; ^ÄSSiÄSWiT"1 sodnik 65 let'Marija T e r e z i j a > n j e g o v a žena Jožef Strupi, meščan 49 let, Marija Ana, njegova žena 28 let, sinova Gregor 5, Martin Grad Kieselstein: Blagorodni gospod Janez Sigfrid, baron Apfaltrer 58 let, Mariia Henrika m i l o s t n a gospa 56 let gospodične Marija Leonora 21, Marija Ana 20,' Antoni a 19™ ™ K Tnrf" 4 annHZ 23- P a V e l o 2 3 , l e t ' M a t i j a - k u h a r 2 1 l e t - Elizabeta,'spletična17 l e ? hlapca Jurij 30, drugi Jurij 27 let, Jera, dekla 21 let, Helena, pastirica 16 let Blagorodni gospod Wolfgang Hanibal, baron Apfaltrer 31 let, Mariia Tereziia milost ljiva gospa 22 let, strežnika Jožef 28, Luka 24 let, Marija, d e h t e M let Valentin Verbmk, mescan 38 let, Marija, njegova žena 40 let, Janez sin 16 let hčerke Marija 14, Ana 11, Terezija 10, Katarina 1 leto, pomočnika Franc 30 U a c 16 ïet Matija Perne, meščan 28 let, Apolonija, njegova žena 23 let, s inov?Antona Jožef Ï Bartolomei 1 leto mati Uršula Perne 60 let, Florijan, pomočnik 21 let Mihael va-' Ј " Г З , S t e f a n i T 5 ***"*• d n Ì n a r 3 4 l e t ' M a r Ì J a n J e g 0 V a - г ш 23 l e t t č J k i Gregor Sporer meščan 28 let, Helena, njegova žena 19 let, mati Helena Zupančič 50 let, gostac Urban Rechberger 39 let, Uršula njegova žena 48 l e t = гГ™ТЈ.v • • 6, Bartolomei 3 leta, Marija, hčerka 8 let, n a d a l j e f u r f u ^ f f i Ä ? 0 f e f ^ ^ Matija Gri l^meščan 40 let Katarina, njegova žena 28 let, S a n S l I h č e r k a 1/3 leta ltiX:S7erzx^n°i %oMaiko ma-meš6anski gostee 28 S ^a- A r r e T H Ä S e S ; v S a ^ l e ? " " * * ^ žen'a 29 let, M e S e f f i L ^^SS^'^^£S^^ieBP7a žena 43 l e t > s i n o v i Franc 19> A l « * « ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 .1983-4 281 Gostači v hiši Martina Ušlakarja: Luka Grošel, meščan 45 let, Suzana, njegova žena 44 let, sinovi Janez 17, Nepomuk 7, Lavrencij 5 let, Kancianila, hčerka 1/3 leta. Jožef Ravnikar, meščan 53 let, Neža, njegova žena 30 let, Katarina, hčerka 2 leti, go- stačka Marija Jamšek, vdova 49 let, Andrej, sin 11 let, Jurij Kralj, dninar 40 let, Marija, njegova žena 40 let, sinova Janez 10, Anton 6 let, še ena gostačka Katarina Lajer, vdova 50 let. Tomaž Strekel, meščan 22 let, Lucija, njegova žena 25 let, hčerke Marija 6, Neža 3, Helena 1 leto, Jožef, vajenec 14 let, Franc Banko, meščanski gostač 28 let, Helena, njegova žena 24 let, Janez, sin 6 let, hčerki Marija 8, Ana 1 leto, Marija Ana, sirota 10 let. Gostači v hiši Jožefa Strupi ja: Jurij Jenko, meščan 29 let, Jera, njegova žena 28 let, Jožef, sin 1/4 leta, hčerki Jera 3, Lucija 2 leti, Franc Ahačič, meščanski gostač 26 let, Ivana, njegova žena 24 let, sinova Franc 2, Nikolaj 1/2 leta, dninar Gregor Fajel 70 let, Neža, njegova žena 70 let, uboga zakonca, njegov sin Matija Fajel, tudi dninar 38 let, Jera, njegova žena 37 let, sinova Urban 9, Tomaž 2 leti, Martin Jovar, dninar 50 let, Jera, nje­ gova žena 38 let, Valentin, sin 2 leti, Doroteja, hčerka 11 let. Gostači v hiši Bartolomeja Jelovška: Pavel Korenin, meščan 60 let, Marija, njegova žena 53 let, Simon Vilfan, meščan 28 let, Kancianila, njegova žena 23 let, Anton, sin 1 leto, Magdalena Podgoršek, vdova 30 let. Janez Gözl, meščan 50 let, Neža, njegova žena 26 let, sinova Tomaž 13, Jožef 1/4 leta, Martin, vajenec 13 let, Helena, dekla 13 let, Franc Strupi, meščanski gostač 25 let, Uršula, njegova žena 19 let, gostačka Uršula Verbnik, vdova 60 let. Janez Fortuna, meščan 44 let, Marija, njegova žena 36 let, sinovi Janez 12, Matija 6, Bartolomej 4 leta, hčerki Terezija 10, Marija 1 leto, Luka Kodran, dninar 65 let, Marija, njegova žena 40 let, Mihael Hafner, tudi dninar 48 let, Elizabeta, njegova žena 44 let, hčerki Marija 7, Lucija 4 leta. Konjska ulica: Franc Kajdaš, meščan 55 let, Katarina, njegova žena 47 let, Jera, dekla 25 let, dninar Franc Keršek, vdovec 48 let, Jakob, sin 5 let. Matija Mišica, meščan 45 let, Barbara, njegova žena 30 let, sinova Nikolaj 12, Barto­ lomej 5 let, hčerke Helena 9, Jožefa 7, Terezija 2, Marija 1/2 leta, Jurij, pomočnik 22 let, Uršula, dekla 20 let, Bartolomej Vajd, gostač 35 let, Ana, njegova žena 32 let, Andrej, sin 1 leto, Marija, hčerka 3 leta. Andrej Drinovič, meščan 48 let, Doroteja, njegova žena 40 let, hčerki Ivana 5, Marija 1 leto, pomočnika Pavel 20, Anton 18 let, Katarina, dekla 20 let, Marija, pastirica 15 let, gostačka Jera Kunčnik, vdova 58 let, Frančiška, hčerka 26 let, Matija, hla­ pec 20 let, Helena, dekla 20 let, Gregor Notar, meščanski gostač 35 let, Marija, nje­ gova žena 30 let, sinova Jurij 4, Matej 3 leta, nadalje Matija Vajd 55 let, Marija, njegova žena 45 let in Jakob Vavtar, dninar 21 let, Marija, njegova žena 18 let. Jurij Autman, meščan 40 let, Marija, njegova žena 45 let, Jožef, sin 1/4 leta, hčerki Marija 5, Frančiška 4 leta, Marija, dekla 14 let, Jurij Vilfan, meščanski gostač 50 let, Marija, njegova žena 44 let, Helena, hčerka 16 let, nadalje Sebastijan Ingolič 29 let, Barbara, njegova žena 24 let, Janez Jenko, invalid 45 let, Marija, njegova žena 35 let. Gostači v drugi hiši Jurija Autmana: Jurij Kristane, meščan 40 let, Helena, njegova žena 40 let, Marija, hčerka 8 let, Gregor Mert, meščan 26 let, Marija, njegova žena 28 let, sinovi Jurij 4, Silvester 3, Matej 3/4 leta, Helena, dekla 15 let, Uršula Košir, vdova 42 let. Janez Pavšler, meščan 50 let, Uršula, njegova žena 35 let, sinovi Franc 11, Jožef 8, Simon 1 leto, Jera, hčerka 18 let. Matija Mežan 43 let, Uršula, njegova žena 60 let, Marija, hčerka 16 let. Jakob Novak, slepi meščan 70 let, Uršula, njegova žena 55 let, Jožef, sin 19 let, La­ vrencij N. 13, Regina N., ubogi siroti 13 let. Marija Salovič, vdova 55 let, Elizabeta, hčerka 15 let, Jurij Puhar, gostač 20 let, Ma­ gdalena, njegova žena 19 let, Bartolomej, sin 1/2 leta, Marija, hčerka 2 leti, Eli­ zabeta Cuderman, pastorka 10 let. Anton Lenartič, meščan 25 let, Helena, njegova žena 40 let, Marija, hčerka 5 let, Luka, vajenec 15 let, Marija, dekla 13 let. 282 A- SVETINA: PREBIVALCI KRANJA V LETU 1754 Gpstači v hiši Matije Zrimška: Anton Ravnikar 41 let, Neža, njegova žena 28 let, Helena, hčerka 2 leti, Katarina, pa­ storka 10 let, Magdalena Zirovnik, vdova 35 let, Luka, sin 3 leta, hčerki Marija 8, Jera 1 leto, Egidij Stare, dninar 40 let, Helena, njegova žena 36 let. Mihael Milic, meščan 42 let, Apolonija, njegova žena 26 let, Simon, sin 1 leto, hčerke Ana 6, Terezija 4, Marija 3 leta, Bartolomei, vajenec 13 let. Gostači v hiši Mihaela Kopča var ja: Gašpar Cuderman, meščan 25 let, Marija, njegova žena 23 let, Janez, sin 4 leta, Ma­ rija, hčerka 1 leto, Jožef Pošovič, meščan 55 let, Jera, njegova žena 50 let. Jakob Florjančič, meščan 40 let, Marija, njegova žena 42 let, sinova Jakob 6, Simon 1 leto, Andrej, vajenec 10 let, gostačka Marija Princ, vdova 60 let, Marija, hčerka 22 let. Anton Puhar, meščan 50 let, Marija, njegova žena 55 let, Matej Puhar, meščanski go- stač 29 let, Marjeta, njegova žena 28 let, sinovi Matej 6, Anton 3, Franc 2, Jožef 1/4 leta, Doroteja Puhar, vdova 55 let. Uršula Cuderman, vdova 50 let, Jurij Ruvan, dninar 21 let, Marija, njegova žena 21 let. Barbara Sodar, vdova 53 let, Jakob, sin 8 let, Marija, hčerka 15 let, Marija Ravnikar, njena samska sestra 60 let, Lucija Puc, vdova 55 let. Primož Kolenc, vdovec 50 let, hčerki Lucija 18, Uršula 16 let. Jožef Zorman, vdovec 48 let, sinova Janez 18, Jakob 9 let, Marija, hčerka 19 let. Mihael Kopčavar, meščan 43 let, Marija, njegova žena 30 let, sinova Franc 7, Jožef 5 let, hčerke Marija 12, Lucija 9, Helena 3, Apolonija 1 leto. Jožef Pernic, meščan 35 let, Marija, njegova žena 26 let, Simon, sin 1 leto. Nikolaj Kralj, meščan 55 let, Marija, njegova žena 52 let, Marija, dekla 13 let. Jakob Puhar, meščan 44 let, Jera, njegova žena 35 let, sinovi Luka 7, Valentin 5, Urban 1 leto, Neža, hčerka 3 leta. Gospod Janez Peter Romalt 44 let, Marija Ana, njegova'žena 45 let, Ana, hčerka 6 let, Koncianila, dekla 30 let, Franc Demšar, meščanski gostač, samski 28 let. Franc Hayne, meščan 26 let, Marija Ana, njegova žena 27 let, Nepomuk, sin 1 leto, Sigismund, vajenec 18 let, Katarina, dekla 17 let, Marija Hayne, vdova 56 let, na­ dalje gostačka Marija Sumi, vdova 45 let. Pod mestom na soseski: Janez Kristijan Riser, meščan 26 let, Lucija, njegova žena 29 let, hčerki Katarina 2, Ivana 1 leto, hlapci Martin 24, Sebastijan 20, Primož, mutec 22 let, Margareta, dekla 17 let, Marija, pestunja 15 let. V prvi usnjarni: Marija Kosič, vdova 50 let, Marija Muren, vdova 40 let, Janez Vogrin 30 let, Marija, njegova žena 35 let, Marija, hčerka 5 let. V drugi usnjarni: Matija Steyer, vdovec 45 let, Jakob, sin 15 let. Matija Bezjak, pod gospostvo Kiselstein podložni mlinar 70 let, Marjeta, njegova žena 60 let, njegov sin Janez Bezjak 25 let, Ana, njegova žena 19 let, hlapca Janez 25, Urban 15 let, Uršula, dekla 12 let. Matej Bezjak, pod mesto Kranj podložni mlinar 35 let, Marjeta, njegova'žena 28 let, sinova Jožef 7, Janez 1 leto, hčerke Jera 9, Marija 4, Lucija 3 leta, hlapca Gašpar 20, Martin 21 let, Helena, dekla 24 let. Gregor Mrak, pod gospostvo Epenau podložni mlinar 49 let, Marija, njegova žena 28 let, sin Valentin 9 let, hčerke Marija iz prvega zakona 19, Elizabeta 11, Katarina 5, Barbara 3 leta. Sebastijan Mrovla, pod gospostvo Epenau podložni mlinar 58 let, Uršula, njegova žena 49 let, Matija, sin 21 let, Helena, dekla 14 let. V koči gospe Jugovič: Gregor Klinar, dninar 52 let, Marija, njegova žena 30 let, gostačka Marjeta Jakob, vdova 46 let, Jera, hčerka 17 let. Zupnišče v Kranju: Gospod Gašpar pi. Franchi, kaplan 31 let, gospod Ivan Jerič, kaplan 30 let, gospod Franc Proter, vikar 32 let, Neža, kuharica, samska 39 let, dekli Uršula 24, Apolo­ nija 23 let, Marija, pastirica 25 let, oskrbnik Jurij 40 let, hlapca Andrej 30, Gregor 27 let. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 283 Josip Zontar navaja v svojem v uvodu označenem delu, da je prvo štetje hiš in duš kranjske fare izvršil župni upravitelj leta 1754 in da je naštel 210 hiš in 1500 pre­ bivalcev.4 Dr. Vlado Valenčič v svojem delu Prebivalstvo na območju občine Kranj 5 tudi navaja, da je znašalo število prebivalstva mesta Kranj v letu 1754 1500 oseb. Popisovalci seznama prebivalstva župnije Kranj iz leta 1754 so na vsaki strani tega seznama zapisali število stanovalcev in znaša po tem seštevku skupno število prebivalstva mesta Kranj v letu 1754 1467 oseb. Od teh 1467 oseb Vlado Valenčič iz­ kazuje 148 meščanov in 45 meščanskih sostanovalcev (gostačev, bürgerliche In­ wohner). Ali je imelo teh 45 meščanskih sostanovalcev tudi pravico meščanstva mesta Kranj, bo treba še raziskati. Vsekakor so imeli ti meščanski sostanovalci pra­ vico do izvrševanja meščanske obrti in so jih zaradi tega popisovalci seznama ozna­ čili kot meščanske gostače. Leta 1754 je bilo torej v mestu Kranju 193 oseb, ki so samostojno izvrševale meščansko obrt. Naslov gospod so smeli uporabljati le tisti meščani, ki so bili izvoljeni za izvrše­ vanje višjih mestnih sodnih in upravnih služb. Leta 1754 so imeli naslov gospod tile meščani: Danijel Soller, Janez Karol Vizintin, Janez Kren, Bartolomej Strupi, Janez Peter Romalt in bivši mestni sodnik Jurij čebul, ki si je pridobil po končani službeni dobi neke predpravice.6 Jurij Čebul je bil mestni sodnik v letih 1738—42, 1744, 1746 in 1749—53.' Razen teh meščanov so smeli rabiti naslov gospod še cesarski mitničar Frančišek Boltažar Puš, osem leta 1754 v Kranju živečih duhovnikov in oba plemiča iz rodbine baronov Apfaltrer, Janez Sigfried in Wolfgang Hanibal, ki sta spadala v najvišji sloj prebivalstva. Predmetni seznam prebivalcev mesta Kranj ,iz leta 1754 navaja tele važnejše hiše v mestu: Cesarska mitnica, mestna carinska hiša v gornjih vratih, meščanski špital, hiša Martina Galeta, poprejšnja mitnica, kostniška kaplanija. mestna sodna hiša (Stättisches Examen Haüsl), mestna carinarnica pri spodnjih тг.-.üh. mitnica na mo­ stu, grad Kiselstein in župnišče v Kranju. Od ulic navaja ta seznam le tele: Kapucinsko predmestje, Salva venia Svinjska ulica, Cesta pri župnišču, Gornji trg z obeh strani, Konjska ulica in Pod mestom na gmajni. Hiše leta 1754 še niso bile zaznamovane s številkami, seznam hišnih posest­ nikov iz leta 1758 pa je razvrstil hiše v tele skupine: 8 1. Kapucinsko (Kokrsko) pred­ mestje, ki je začelo pri kokrskem mostu v Grabnu; 2. Mesto od Zgornjih mestnih vrat mimo Mesarske ulice skozi Svinjsko ulico proti župnišču; 3. Zupniščna ulica proti Pungertu; 4. V Pungertu do Spodnjih mestnih vrat; 5. Pod spodnjimi mestnimi vrati (hiše in obrtne delavnice na mestni gmajni); 6. Od Spodnjih mestnih vrat proti jugu; 7. Spodnji trg, nato Zgornji trg; 8. Roženvenska ulica; 9. Rožna ulica; 10. Konjska ulica. Leta 1754 je morala vladati v mestu Kranj silna stanovanjska stiska, ker je me­ sto pet let poprej, leta 1749, do tal pogorelo. Kakor je iz seznama prebivalstva iz leta 1754 razvidno, je v nekaterih meščanskih hišah stanovalo 10 in več družin, posa­ mezne družine pa so imele še podnajemnike. Iz seznama je nadalje razvidno, da sta bili v Kranju dve usnjarni in štirje mlini. Obe usnjarni sta bili ob reki Savi, od mli­ nov pa je bil eden v lasti mesta Kranj, eden je pripadal gradu in gospostvu Kiselstein, dva pa gradu in gospostvu Epenau. Jože Zontar navaja v svoji razpravi o Kranju in njegovi širši okolici v prvi polovici 19. stoletja,9 da je bil mlin ob Savi v lasti graščine Kiselstein, trije mlini pa so stali na Kokri, dva v Lajhu in eden »v pušči« pod Hujami. 4 Josip Zontar, 1. c. str. 24. 5 Vlado Valenčič, Prebivalstvo na območju občine Kranj, 900 let Kranja, Kranj 1960, str. 312. 6 Josip Zontar, 1. c. str. 49. 7 Josip Zontar, 1. c. str. 230. 8 Josip Zontar, 1. c. str. 384. 9 Jože Zontar, Kranj in njegova širša okolica v prvi polovici 19. stoletja, Kranjski zbornik 1970, str. 298. 284 A. SVETINA: PREBIVALCI KRANJA V LETU 1754 Vlado Valenčič omenja v svoji označeni razpravi, da se je del meščanstva ukvar­ jal tudi s kmetijstvom, in da je imelo posle, med katerimi so prevladovale ženske, 64 družinskih poglavarjev.10 Za konec naj navedem od znamenitejših oseb tega seznama slikarja Leopolda Layerja, ki mu je Josip Zontar posvetil v svoji knjigi posebno poglavje;11 Leopold Layer je bil leta 1754 star eno leto, njegov oče Marko 28 let in mati Ana 26 let. Sta­ novali so pri meščanu Matiji Grilcu. če premotrimo še rojstna in rodbinska imena prebivalstva mesta Kranj v letu 1754, smemo sklepati, da pri izbiri rojstnih imen starši niso bili izbirčni; tako moška kakor ženska rojstna imena so bila standardno udomačena imena, pri moških Janez, Andrej, Matija (Matjaž), Tomaž, Jakob, Jožef, Anton, Simon, Gašpar, Lenard, Jurij idr., pri ženskah Marija (Mojca, Minka), Helena (Lenka in Alenka), Neža, Jera, Bar­ bara, Marjeta, Elizabeta, Eva, Terezija, Katarina, Kristina, Uršula idr. Po priimkih družinskih poglavarjev sodeč pa smemo sklepati, da je večina kranjskega prebivalstva leta 1754 pripadala slovenski narodni skupnosti, saj smo naleteli v tem opisu na mnoge lepe gorenjske priimke kakor Prešeren, Zupan, Zorman, Kos, Novak, Ahačič, Blaznik, Rotar idr. Priimkov z nemškim korenom imena je v tem seznamu zelo malo, morda tri do štiri, italijanskega izvora je po mojem mnenju le rodbinsko ime vdove Rozalije Degrand, ki je bila gostačka v hiši Janeza Jordana in katere umrli mož je bil morda priseljen italijanski obrtnik. Vsi ti nemški in italijanski priseljenci so se morali naučiti slovenskega jezika, če so hoteli vzpostaviti poslovne in družbene stike z domačim prebivalstvom. Z u s a m m e n f a s s u n g DIE BEVÖLKERUNG DER STADT KRANJ (KRAINBURG) IM JAHRE П54 Anton Svetina Im Kapitelsarchiv des erzbischöflichen Archivs von Ljubljana ist unter dem Faszikel 117/10 ein Verzeichnis aller Einwohner der Stadt Kranj (Krainburg) aus dem Jahre 1754 erhalten geblieben, das die folgende Anschrift besitzt: Beschreibung deren der Stadtpfarr Krainburg im Herzogtum Krain Laibacher Diöces eingepfarrten Seelen mit Namen, Geschlecht und Alter. Dieses im Original in deutscher Sprache zusammengesetzte Verzeichnis gibt uns Einsicht in die sozialen, wirtschaftlichen und nationalen Verhältnisse der Bevölkerung der Stadt Kranj (Krainburg) in der Mitte des 18. Jahrhunderts. 10 Vlado Valenčič, 1. c. str. 313. 11 Josip 2ontar, 1. c. str. 265—271. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 • 1983 • 4 • 285-294 285 M a r k o S t u h e c O DRUŽINI V KRANJU SREDI 18. STOLETJA Razprava je napisana na podlagi seznama prebivalcev mesta Kranja iz leta 1754, ki ga v tej številki Zgodovinskega časo­ pisa objavlja dr. Anton Svetina. Psevdozgodovinske predstave o družini v »starih časih«, ki jih producira zdravo- razumsko nategovanje preteklosti na kopito dojemanja osebne zgodovinske skušnje, lahko na kratko strnemo tako: številne družine, ženske ob poroki zelo mlade, komaj na tričetrt odrasle, precejšnja starostna razlika med zakoncema, v korist moža, se­ veda. Naš članek ni nastal z namenom, da bi korigiral psevdozgodovinsko zavest, saj je v njeni strukturi družini odmerjeno bolj malo prostora. Burijo jo vse drugačne fantazme. Vrhu tega pa psevdozgodovinska zavest že zaradi svoje neprestano izražene zahteve po zgodovinski resnici ne sega pogosto po zgodovinopisju, saj mu vsled nje­ gove (domnevne) ideološkosti in vdinjanja vladajočemu razredu ne zaupa. Napaja- lišča njenih prikazni in objektivnih resnic so drugje, zato je jasno, da bi bili kakršni­ koli prosvetiteljski nameni otroška naivnost. Naša razpravica je plod čiste radoved­ nosti, izraza tiste svobode, o kateri je pred časom tako sugestivno pisal J. Makafovič.1 Analize ne bomo začeli pri družini, pač pa bomo najprej razčlenili kranjsko pre­ bivalstvo po spolu in starosti. Utemeljimo ta ovinek. V različnih obdobjih svojega življenja nastopa posameznik v zvezi z družino v različnih vlogah: kot otrok, brat ali sestra, oče oziroma mati, zakonski partner, vdovec oziroma vdova, dedek ali ba­ bica . . . Se bi lahko naštevali. Zaradi značaja vira, ki nam posreduje sliko stanja v določeni točki preteklosti, ne moremo zajeti sosledja družinskih vlog posameznika v nekem časovnem obdobju. Analiza po spolu diferenciranih starostnih skupin in dru­ žinskega statusa njihovih pripadnikov pa omogoča ugotavljanje tistih značilnih živ­ ljenjskih obdobij, ko ljudje od ene družinske vloge prehajajo k drugi. Do neke mere lahko torej rekonstruiramo določene procese. Isto velja tudi z vidika družine. Ta je ne glede na širše družbene odnose, procese in strukture, ki jo naddoločajo dinamična tvorba, podvržena stalnim spremembam. Analiza starostne strukture prebivalstva nam dovoljuje opazovati posamezne faze v razvoju družine: njeno nastajanje in rast ter postopno razpadanje. Zaradi navedenih razlogov se nam zdi razčlenitev kranjskega prebivalstva po starosti in spolu smiselna. Kaj nam pokaže? Najprej to, da so označene starosti navedene zelo približno. Vidimo namreč, da so tako pri ženskah kot pri moških zelo močno zastopane okrogle letnice 20, 30, 40, 50, pa tudi 25, 35, 45 . . . let, medtem ko so skupine ljudi starih 21, 22, 29, 31, 36 . . . let zelo šibke. Zanima nas, koliko navedeni podatki odstopajo od dejanskih starosti, koliko so uporabni. Dejanske starosti je namreč mogoče določiti s pomočjo krstnih knjig kranjske župnije.2 Za vzorec prebivalcev smo poiskali da- tuime, ko so bili krščeni. Tako iskanje po matičnih knjigah, ki bi bilo sicer zelo za­ mudno, smo lahko izvršili, ker je na koncu vsake krstne knjige dodan abecedni seznam vseh v dotično krstno knjigo vpisanih otrok. Primerjava kaže, da se dejanske starosti razlikujejo od onih, navedenih v seznamu, v povprečju za dve leti in pol. V veliki večini primerov (32) je napisana starost premajhna, v devetih je točna in v štirih prevelika. Odstopanja pa niso enaka pri vseh starostnih skupinah. Zapisane starosti otrok do 10. leta se v povprečju razlikuje za dobro leto od dejanskih, pri skupini do 20. leta je odstopanje 2,3 leta, pri skupini do 30 let 3,5 leta, pri starejših 1 J Makarovič: Zgodovina in liberalitas, Naši razgledi 23. XII. 1983. 2 Nadškofijski arhiv — Župnijski arhivi: Kranj R fase. 1. 286 M. STUHEC: O DRUŽINI V KRANJU SREDI 18. STOLETJA skupinah pa so razlike večje. Seveda pa gredo večja odstopanja dejanskih od nave­ denih starosti na račun posameznih, zelo velikih razlik: 8, 10 ali celo 12 let. To nepoznavanje, neupoštevanje lastne starosti, morda bi lahko rekli celo ne- zânimanje za njo po našem mnenju razodeva nekaj o mentaliteti takratnih ljudi. Za njih nekatera kvantitativna določila posameznika enostavno niso igrala nobene vloge, za potek vsakodnevnega življenja niso bila važna. V zvezi z obhajilom je morda še imela pomen evidenca o starosti otrok, kasneje pa potrebe po njej ni več in popol­ noma vseeno postane 28 ali 32, 46 ali 53 let. Verjetno so zadoščala že kvalitativna določila v okvira razpona mlad-star, ki so jim bile, če je bilo pač treba, na podlagi določenih zunanjih znakov, a dovolj poljubno, pridane številčne vrednosti. 50 let Pri­ moža Moharja namesto dejanskih 58, 18 let Marije Vanko namesto 24, ali 44 let Su­ zane Grošel namesto 42, vse to spominja na tistih 100 tisoč pešcev in 60 tisoč konje­ nikov kralja Tomislava,3 na 30 tisoč za orožje sposobnih Benečanov v 14. stoletju4 oziroma na zaokroževanje števila duš v statusih animarum v 17. in 18. stoletju pri nas.5 Vendar pa je že sama izvedba popisa leta 1754 zunanji znak, ki kaže, da se za ta, naši pretežno racionalno pregneteni zavesti tuji in domala škandalozni spontani- zem v dojemanju nekaterih realnosti, ki vrhu vsega dela preglavice tudi sodobnemu, v kvantifikacijo usmerjenemu zgodovinarju, sicer zelo zelo počasi, a zanesljivo bliža Grafikon 1: Prebivalstvo Kranja v letu 7754 moški I leta A 8 5 л80 <*.75 <*.70 <*.65 rt.60 ok.55 ok50 ok. 45 ok.40 ok.3.5 о*.30 л25 oi20 o*.15 «*.10 <*. 5 0». 1 100 100 - ženske število žensk na 100 moških "J77,8 |60 138,9 137,6 K 78,7 D8j6 157 120,0 1 12 124,1 119,3 103,0 У 159,0 113,8 • * — — — I e odstotni detez skupine petih let v celotnem prebivalstvu 0 0 1 2 3 4 5 — l l — i • i T . • i • •, r »93,3 30 5 4 3 2 1 -t—» i - i — i i » . 20 J 0 v 0 0 10 povprečno število oseb posameznega letnika 20 —i 30 .284. 3 N. Klaić: Povjest Hrvata u ranom srijednjem vijeku, Zagreb 1975, str 4 Beloch: Bevölkerungsgeschichte Italiens III, Berlin 1961, str. 3. 5 F. Zwitter: Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stol. do današnjih dni, Ljubljana 1963, str. 15 ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 џ 287 konec. Modema država, ta »konkretnost dejanske svobode« (Hegel 1821), potrebuje premerjenega, preštetega, popisanega, v oštevilčenih hišah bivajočega državljana. S takim skupkom kvantitativnih opredelitev šele more vzpostaviti racionalen odnos, ga poklicati v vojsko ali šolo, ko je treba, mu odmeriti pravičen davek, ga obveščati in nadzorovati. Vsa ta na racionalni podlagi izvajana ravnanja, ki imajo svoj vzrok seveda v širših družbenih spremembah, pa skupaj s temi spremembami slej ko prej vplivajo tudi na mentaliteto. Zaradi značilnosti podatkov bomo kranjsko prebivalstvo ločeno po spolu grupi­ rali okoli starosti 5, 10, 15, 20 . . . let, in sicer tako, da bomo v skupino okoli 5 let uvrstili vse otroke, stare od 3 do 7 let, v skupino okoli 10 let vse med 8 in 12 letom, one, ki so stari 13, 14, 15, 16 in 17 v skupino okoli 15 let litd. Starostni razpon teh skupin je torej 5 let, le pri skupini otrok, mlajših od 3 let, ki jih bomo združili v sku­ pini okoli 1 leta, je manjši. Na ta način razčlenjene Kranjčane, živeče sredi 18. sto­ letja prikazuje grafikon 1. Dobljeni rezultati gotovo niso najbolj točni, posamezne starostne skupine so verjetno nesorazmerno zastopane. Premočna je zlasti skupina moških okoli 50 let, morda tudi skupina žensk okoli 40 let, medtem ko sta skupini moških okoli 55 let oziroma žensk okoli 45 let premajhni. Precej točni in torej tudi za analizo dovolj uporabni pa so rezultati, ki se nanašajo na mlajše in srednje sta­ rostne skupine. Zanimivo je tudi razmerje med spoloma, saj je žensk precej več. V celotni populaciji pride na 100 moških 116,4 žensk. Ženske prevladujejo v vseh starostnih skupinah, razen v najmlajši in v nekaterih starejših, ki pa so številčno šibkejše, hkrati pa so tudi podatki o starosti za te skupine bolj nenatančni. Število žensk na 100 moških v posameznih starostnih skupinah je prav tako označeno na grafikonu 1. Dokaj natančne rezultate pa dobimo, če celotno populacijo razdelimo nä tri starostne skupine: od 0 do okoli 15 let, od okoli 20 do okoli 60 let in od okoli 65 let dalje. Na ta način je namreč le za majhen del populacije možno, da glede na dejansko starost ne pripada v označeno starostno skupino. To razdelitev, ki pa jo podajamo bolj v ilustracijo, prikazuje spodnja tabela: Ženske Moški Skupaj abs. o/ abs. % abs. % štev. % štev. % štev. / o Odo okoli 15 312 20,95 291 19,55 603 40,50 Okoli 20 do okoli 60 476 31,97 379 25,45 855 57,42 Okoli 65 in več 13 0,87 18 1,21 31 2,08 Skupaj 801 53,79 688 46,21 1489 100,00 Po teh razčlenitvah se posvetimo družini. Najprej si bomo ogledali mlajši del prebivalstva, to je otroke, adolescente in mlajše odrasle, in ugotavljali, kako dolgo živijo v okviru družine staršev. V najrosnejših letih živijo tako deklice kot dečki tako rekoč izključno pri starših. Od 145 otrok starostne skupine okoli 1 leta in 186 otrok skupine okoli 5 let, samo štirje otroci (1,21 % ) , tri deklice in deček, ki so v seznamu označeni kot sirote, živijo pri tujih ljudeh. Pri skupini otrok okoli 10 let je prevla­ dovanje tistih, ki živijo doma, sicer še povsem izrazito, toda tudi delež onih, ki živijo pri drugih ljudeh, je že opazen. Starostna skupina okoli 15 let kaže tako podobo: pri starših stanuje nekaj manj kot polovica deklet, skqraj prav toliko pa jih živi pri dru­ gih družinah. Nekoliko več je doma fantov, zdoma pa jih je tudi nekako toliko kot deklet. Med mladenkami, starimi okoli 20 let, jih živi skupaj s starši še dobra četrtina, v okviru tujih družin pa malo več kot tretjina. Pri enako starih mladcih pa je stanje naslednje: petina jih še živi pri očetu in materi, dobra polovica med njimi pa pre­ biva pri drugih družinah. Odstotek tistih okoli 25 let starih moških in žensk, ki še živijo skupaj s svojimi starši, pa je že prav majhen. Pri ženskah znaša nekaj manj, pri moških pa nekaj več kot 5 % . Tudi delež onih, ki živijo pri tujih družinah, se manjša. Medtem ko se je začel pri ženskah manjšati že pri skupini okoli 20 let, pade 288 M. STUHEC: O DRUŽINI V KRANJU SREDI 18. STOLETJA pri moških šele pri starostni skupini okoli 25 let (glej grafikon 2). Jasno je, kje ima ta padec svoj vzrok oziroma od kod razlika med številom vseh pripadnikov zadnjih obravnavanih starostnih skupin in vsoto tistih, ki živijo pri starših, ter onih, ki živijo pri tujih družinah. Razlog za oboje je v tem, da se mladi teh starosti že poročajo in ustvarjajo lasten dom in družino. Grafikon 2: Zapuščanje doma v Kranju leta 175A °/. 100 90 80 70 60i 50 40 30 20 10 -—_. moški ™ — " • — i 1 I « . . . 1 — i i l l j -1 • živeči v družinah 60 svojih staršev —živeči pri tujih družinah ok.1 *5 *10 o«t.15 A20 «*25 starost v letih % 100 90 80 70 60 50 40 30- 20 10 -_—- ženske ——i — i ~ 1 * 1 o*. 5 ok.10 ok.15(*20«k.25 Poglejmo sedaj socialni položaj tistih dečkov in deklic, mladeničev in mladenk, ki ne živijo pri starših. V starostni skupini okoli 5 let gre, kakor smo že ugotovili^ za sirote. Pri približno 10 letih odhajajo od doma prve deklice. Skoraj polovica od njih gre za pestunje, manj pa za pastirice in dekle. Dečki te starosti začenjajo po malem odhajati v uk, večina teh, ki zapuščajo dom, so vajenci, med služinčadjo jih je malo, le dva pastirčka. Za dekleta starostnih skupin okoli 15, okoli 20 in okoli 25 let, ki živijo v krogu tujih familij, je značilno izrazito prevladovanje dekel, zlasti pri skupini okoli 20 let, kjer jih je več kot devet desetin. V primerjavi z njimi je v teh starostnih skupinah delež pastiric prav majhen» delež pestunj pa celo neznaten. Pri enako starih fantih pa se od ene do druge starostne skupine menjujejo najmočneje zastopane socialne kategorije. V skupini okoli 15 let je največ vajencev, nekaj pa je tudi hlapcev, v skupini okoli 20 let, razumljivo, pada delež vajencev, raste delež hlapcev, največ pa je pomočnikov, v skupini okoli 25 let pa med temi, ki ne živijo več pri starših oziroma nimajo svoje družine, prevladujejo hlapci. Za nekaj oseb iz na­ vedenih starostnih grup, tako žensk kot moških, je označeno le to, da so samske. V naslednjih odstavkih nas bo zanimalo, kolikšen del odraslih Kranjčanov živi v zakonski zvezi. Začnimo pri moških. Poročati se začno okoli 20. leta. Malo več kot četrtina moških te starosti je poročenih. Močno pa naraste njihov delež v skupini okoli 25. leta, dobri dve tretjini jih je. Pri naslednji starostni skupini se ta delež še nekoliko poveča, na slabe tri četrtine, višek pa doseže v skupini okoli 35 let. Skoraj 95 % toliko starih moških je poročenih. Pri starejših starostnih skupinah pa delež poročenih niha. Odstotek - neporočenih pada do starostne skupine okoli 30 let, nato variira pod 10 %. Med okoli 30 let starimi moškimi naletimo tudi na prve vdovce. Delež le-teh v naslednjih starostnih grupah niha oziroma po petdesetem letu raste, čeprav pri nekaterih skupinah tudi še pade. Vse to nam ponazarja grafikon 3. Na na­ slednjem grafikonu pa lahko sledimo ženskam. Prve gredo zamož že z nekaj več kot ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 289 100 Grafikon 3: Delež samskih, poročenih m ovdovelih moških v Kranju leta 175A moški 90 80' 70- 60- 50 40 30 20 10 i—~i i — r—T I ! I I ok.15 ok.20 ofc25 ofc30 0*35 ок.40 o*45 ot.50 <*55 <*.60 * 6 5 <*.70 t*.75 <*80 * 8 5 v . ,. . . starost v letih poročeni samski vdova Grafikon i: Delež samskih, poročenih in ovdovelih žensk v Kranju leta 175U % 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 L. I I I I I -L-r- ženske r- i ak 15 о*20о*25ок30 ok35ofc40o*45o*50o*55o*60oic65oic70 ok75<*80 <*85 starost v letih — p o r o č e n e samske vdove 290 M. STUHEC: O DRUŽINI V KRANJU SREDI 18. STOLETJA 15 leti. Vendar je takih zelo malo, komaj 5 %. V naslednjih starostnih skupinah pa se delež poročenih žensk povečuje in doseže največjo vrednost 80 % v skupini okoli 30 let. V naslednjih skupinah njihov delež postopoma upada. Odstotek neporočenih žensk pada do starostne skupine okoli 30 let, nato pa niha, razen pri skupini okoli 45 let, vedno nad 10 %. Vdove se pojavijo že med ženskami, starimi okoli 25 let, nji­ hov delež pa je v nenehnem vzponu. Vidimo torej, da se Kranjčani v 18. stoletju niso poročali v kaj bistveno dru­ gačnih letih, kot se ljudje poročajo danes. Dekleta se nikakor niso možila komaj na tri četrt odrasla. Leta 1754 jih je še pri okoli 25 letih 40 % samskih. A tudi poroke tistih, ki so se bližale tridesetim, niso bile nenavadne, saj je 15 % zakonov, kjer je žena stara 30 let, brez otrok, v 19,4 % takih zakonov pa imajo samo enega otroka. Večina moških se ženi okoli 25. leta, toda tudi samci pri tridesetih niso nobena red­ kost. Zanimivo pa je, da je v starostni skupini okoli 25 let poročen večji delež mo­ ških kot žensk, čeprav se začnejo ženske prej poročati. To je posledica celotne, za ženske neugodne strukture prebivalstva po spolu. Presežek žensk se vidi tudi v tem, da je'delež neporočenih žensk od tiste starostne skupine naprej, ko doseže minimum delež neporočenih moških, višji od le-tega. Kaže pa se tudi v tem, da delež vdovcev od ene do druge starostne skupine niha, delež vdov pa stalno narašča. Mnogi vdovci se torej poročijo znova, vdove pa bolj redko. Gornjim sklepanjem pa je moč oporekati, češ, pripadniki vsake od starostnih skupin imajo svojo življenjsko usodo in nikakor ni nujno, da lahko posplošujemo manifestiranje določenih z družino oziroma zakonsko zvezo povezanih znakov, ki smo jih dobili na podlagi analize nekega zgodovinskega trenutka, na širše časovno ob­ dobje. Ugovor je upravičen, če je tak v kakršnemkoli pogledu obravnavani zgodovin­ ski trenutek izsek iz obdobja pomembnih in intenzivnih sprememb v družbeni in gospodarski strukturi določenega prostora. Sreda 18. stoletja pa reformam navkljub še ni čas globokih in nenadnih sprememb, ki bi v kratkem mogle odločilno poseči v življenje in navade Kranjčanov.6 Zato so rezultati, ki jih dobivamo z našimi raz­ člembami, v glavnih potezah veljavni tudi za nekaj širše časovno obdobje, po našem mnenju vsaj za dobršen del 18. stoletja. Ob ugotovitvi relativno visoke starosti ob poroki pa se zastavi tudi vprašanje o seksualnem življenju in obnašanju Kranjčanov. Vsiljuje se nam namreč mnenje o visoki stopnji spolne vzdržnosti ter odsotnosti izvenzakonske in predzakonske lju­ bezni. Mnenje opiramo na podatke krstnih knjig kranjske župnije. Izjemno malo je namreč vpisanih pankrtov, teh sadov prepovedanih strasti. Med leti 1730 in 1754 je bilo krščenih;namreč samo 20 nezakonskih otrok, kar je le 1,53 % vseh krščencev. Za navedeno "dejstvo bi se verjetno dalo najti še kak razlog, vsekakor pa bi bilo vredno raziskovati tudi to plat življenja. Pri analizi družine je zanimiva tudi starostna razlika med zakoncema. Velika razlika v prid enega izmed partnerjev ob poroki ima gotovo določen vpliv tudi na družinske odnose. V 73 % kranjskih zakonov so starejši možje, v 18 % pa žene. Raz­ liko v starosti kaže grafikon 5. V več kot polovici zakonov je razlika zmerna, do 5 let, v slabi četrtini je med 6 in 10 let in prav tako v slabi četrtini večja kot 11 let. Bolj ko starostne razlike rastejo, bolj so v prid moškemu. Samo 1 % je parov, kjer je žena več kot 16 let starejša od moža. Seveda je bilo zaradi dokajšnjega presežka mladih žensk brez težav mogoče dobiti primerno staro ali celo mnogo mlajšo ženo, kot kaže tistih dobrih 10 % zakonov, v katerih je mož 16 in več let starejši. Motiv za poroko z mnogo starejšo žensko je bil pač možnost dviga na družbeni lestvici, možnost, ki jo je npr. pomočniku nudila poroka z vdovo obrtnika. Seveda pa takih zanimivih vdov ponavadi ni na pretek. Zelo na kratko si oglejmo še samske osebe. Ker smo starostni skupini okoli 20 in okoli 25 let analizirali že zgoraj, nas tu zanimajo le tisti od okoli 30 let dalje. Med 6 Primerjaj: J. Zontar: Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 222—253. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1983 . 4 291 O /o f 3 2 30 28 26 24 22 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 _ starejši mož starejša žena Grafikon 5: Starostne razlike med zakonci v Kranju leta 175i 0 1 6-10 11-15 16 in več let samskimi ženskami prevladuje služinčad, predvsem dekle, med starejšimi je tudi nekaj pestunj. Precej pa je tudi takih, za katere je označeno le to, da so samske. Med samskimi moškimi pa je največ duhovnikov, nekaj manj je hlapcev, zelo malo pa je pomočnikov. Prehajamo na analizo števila otrok v družini. Če smo doslej morda uporabljali besedo družina precej ohlapno, jo sedaj opredelimo bolj natanko. Družina nam zdaj pomeni skupnost enega ali obeh staršev in pri njih živečih otrok, torej tisto, kar so­ ciološka teorija označuje kot jedrno (nuklearno) družino, hkrati pa bomo kot dru­ žino obravnavali tudi tiste zakonske pare, ki so brez svojih otrok. Čeprav jedrna družina ni identična z zakonsko zvezo, kajti »iz zakona se razvije družina šele, ko zakonca postaneta starša svojih v zakonu rojenih ali adoptiranih otrok«,7 pa smo mnenja, da strogo razlikovanje teh kategorij ne bi dalo nobenega rezultata, ko ob­ ravnavamo število otrok, moglo pa bi povzročiti dovolj komplikacij. V kolikor pa nas bo zanimala samo skupnost staršev in otrok, bomo govorili o jedrni (nuklearni) družini. Družin, kakor smo jih opredelili, je leta 1754 v Kranju 322, v povprečju imajo 1,71 otroka, v celoti pa štejejo 3,59 člana. Majhno število otrok pa naj nas ne zavede, saj ne govorimo o vseh v družini rojenih otrokih, temveč le o tistih, ki so v času popisa živeli pri starših. Rojenih je bilo v povprečju seveda dosti več, toda mnogi so že odšli od doma, velika pa je bila tudi umrljivost otrok. Zgolj v ponazorilo navajamo delež otrok do 14. leta med vsemi umrlimi, vpisanimi v mrliško knjigo v letih 1745— 1754:8 Leto Vsi Otroci % otrok 1745 42 23 54,76 1746 43 24 55,81 1747 34 17 50,0 1748 59 25 42,37 1749 90 36 40,0 1750 50 21 42,0 1751 84 60 71,43 1752 48 26 54,16 1753 42 20 47,62 1754 25 10 40,0 7 K. Boh: Družina, v Uvod v sociologijo. Oblike združevanja in kulture, Ljubljana 1979, str. 105. 8 Nadškofijski arhiv Ljubljana, Župnijski arhivi Kranj M fase. 5. 292 M. STUHEC: O DRUŽINI V KRANJU SREDI 18. STOLETJA Otroci predstavljajo torej kar polovico vseh umrlih. Vzrok za majhno povprečno število pa je tudi to, da je več kot četrtina družin brez njih. Med tistimi pa, ki imajo otroke, prevladujejo družine z enim ali dvema, takih s po tremi ali štirimi je že manj, one z več kot petimi pa so že kar redke (grafikon 6). če razčlenimo družine glede na Grafikon 6: Število otrok v družinah v Kranju leta 175A £•/. I 5 5 50 Grafikon 7: Povprečno število otrok v družinah glede na starost žene — Kranj 1754 45 40 35 30 25 20 15 10 5 otroci 3 2 1 0 1 in 2 3 in 4 5 in 6 7in8otrok ok.20 0*25 o*.30ot35 <*.40ot.45o*.50ok.55 invrf ^ ј ^ starost žene in določimo število otrok v posameznih skupinah, lahko ugotovimo po­ samezne družinske faze. Vidimo, da družina raste tja do približno 35. leta žene, potem pa začne razpadati (glej grafikon 7). Otroci odhajajo, novih pa je vedno manj. Podobno lahko razberemo tudi iz analize družin brez otrok: Starost žene Okoli 20 Okoli 25 Okoli 30 Okoli 35 Okoli 40 Okoli 45 Okoli 50 Okoli 55 in več Vse družine 39 40 67 33 41 33 32 25 Družine brez otrok % družin brez otrok 23 12 10 5 5 6 11 11 59,0 30,0 15,0 15,15 12,2 18,2 34,4 44,0 Do sedaj smo obravnavali družino kot skupnost staršev in otrok, oziroma, če otrok ni bilo, tudi kot skupnost zakonskih partnerjev. Tak pogled pa je precej ne- zgodovinski, saj ne upošteva, da so lahko v preteklosti merila za pripadnost družini izhajala tudi iz drugačnih odnosov, ne samo iz odnosa otroci-starši.9 Družino lahko opredelimo namreč tudi kot »tisti odnos, ki ga neka družba pojmuje in prizna za dru­ žino«.10 Pa tudi razmerja, v katera je bila vpeta družina predindustrijske družbe, so bila bistveno drugačna, prav tako tudi njene funkcije. Iz ene izmed temeljnih funkcij, ki jih je imela, iz proizvodne funkcije, izhaja pripadnost pomočnikov in vajencev, pa tudi hlapcev in dekel k družini.1 1 Najsplošnejša oblika družinskega sožitja — gospo­ dinjstvo je torej lahko sestavljeno kaj različno. V nadaljnjem se bomo ukvarjali z go­ spodinjstvi v Kranju. Obravnavali bomo njihovo velikost in sestavo, nekaj pa bomo skušali ugotoviti tudi o notranjih odnosih. Ko hočemo določiti številčnost posameznih gospodinjstev, naletimo na težave, saj ni mogoče vedno razmejiti enega gospodinjstva od drugega. Presledki v popisu se po » Mitterauer/Sieder: Vom Patriarhat zur Partnerschaft, München 1977, str. 32. — Glej tudi: K. Haus­ en: Historische Familienforschung v Historische Sozialwissenschaft, Göttingen 1977, str. 66. >° K. Boh, nav. delo, str. 107. 11 Mitterauer/Sieder: nav. delo, str. 32. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 293 našem mnenju nanašajo na hiše, zato bi bilo možno natančno razločiti hišne skup­ nosti, v teh pa je lahko tudi več gospodinjstev. Problematične so zlasti samske in ovdovele osebe, kjer včasih ni mogoče ugotoviti, ali spadajo v to ali ono gospodinj­ stvo ali pa predstavljajo samostojno gospodinjstvo. Iz tega razloga tudi dobljeni rezultati niso povsem točni; ker pa dvomljivih primerov ni veliko, dobljena slika niti ni tako izkrivljena. Povprečno kranjsko gospodinjstvo šteje 4—5 članov, verjetno prej štiri kot pet. Podrobnejša razdelitev pa je taka: Število članov % družin 1—4 člani 6^6 5—8 članov 3 1 > 2 9 in več članov _4>£ Smiselno bi bilo razčleniti gospodinjstva posameznih družbenih slojev. Ker nam naš vir o poklicu in družbeni strukturi prebivalstva ne pove skoraj nič, take raz­ člembe ne moremo napraviti v celoti. Pomagali pa si bomo z Zontarjevo Zgodovino mesta Kranja in njenim seznamom uglednih kranjskih meščanov 18. stoletja,12 ki mu bomo dodali še tiste, ki so v popisu označeni z »gospod«, pa jih na omenjenem se­ znamu ni, ter plemiče iz gradu Kiselstein. Tako bomo lahko analizirali vsaj gospo­ dinjstva višjih kranjskih slojev. Po obsegu so ta gospodinjstva večja od povprečja za celotno mesto, saj je nji­ hova povprečna velikost 6,24 člana. Dva vzroka sta za to: večje število pomočnikov, vajencev in hišnih poslov ter večje število otrok. V družinah obravnavanih gospo­ dinjstev je povprečno 2,12 otroka, same družine pa štejejo v povprečju 4,12 člana. Da- imajo družine višjih slojev več otrok, je posledica višjega standarda in manjše umrljivosti otrok, pa tudi dejstva, da le-ti nekaj dalj časa ostajajo doma. Med otroci obravnavanih družin je namreč 30 % takih, ki so stari okoli 20 let ali pa še več. Zakaj pa je v bogatejših gospodinjstvih več hišnih poslov, vajencev in pomočnikov, je dovolj jasno. Mali obrtnik, ki komaj uspe prodati delo lastnih rok, seveda ne po­ trebuje pomočnika, še vajenca komaj, pa saj bi ga tudi težko vzdrževal. Notranjo zgradbo gospodinjstva lahko opazujemo z dveh vidikov. Najprej si po­ glejmo tipe sorodstvenih razmerij. Jedrna družina nastopa kot nosilec gospodinjstva v 64,0 %, z drugimi sorodniki razširjena družina v 5 %. Pri tem gre v glavnem za bi­ vanje ovdovelih oseb, zlasti mater, pri otrocih, ali pa za skrbništvo nad nedoletnimi brati in sestrami. Avtoriteta v teh družinah je, razen morda v enem primeru, tudi ob prisotnosti (starega) očeta na strani odraslega sina, kar se vidi iz zapisanega vrstnega reda članov gospodinjstva. Med ostalimi gospodinjstvi pa jih 21,0% temelji na za­ konski zvezi, ostalo pa so samska gospodinjstva oziroma gospodinjstva, sestavljena iz ljudi, ki jih je življenjska pot zanesla skupaj, npr. špital, župnišče ipd. Drug vidik, s katerega se lahko ukvarjamo z notranjo zgradbo gospodinjstva, je prisotnost tujih oseb, zlasti vajencev, pomočnikov in služinčadi, pa tudi drugih, npr. sirot ali beračev. Takih gospodinjstev je nad 40 %. Tudi za Kranj velja, da so pomočniki, vajenci in služinčad močno vključeni v gospodinjstvo. To sklepamo, ker njihovi priimki niso označeni, čeprav jih nedvomno imajo. Edini razlog za izpuščanje priimkov vidimo v tem, da so te skupine toliko integrirane v tujo družino, da s stališča zunanjega opa­ zovalca, v tem primeru popisovalca, pa tudi širšega okolja, ni nobene razlike med njlimi in domačimi otroci. Ce pa te razlike tudi v relsnici ni bilo, je težko soditi, ven­ dar pa ni kar samo po sebi umevno, da so imeli domači otroci boljši položaj, saj so bile čustvene vezi med njimi in starši mnogo šibkejše kot danes.1 3 Pomočniki, va­ jenci in služinčad pa se po svojem mestu v gospodinjstvu razlikujejo. To sklepamo na podlagi pozicije v seznamu prebivalstva, ki je dosledno enaka: pomočnik, vajenec, hlapec, dekla, pastir, pastirica, pestunja. Različne pozicije v zapisu izhajajo iz širšega 1 2 J. Zontar: nav. delo, str. 230. 13 Primerjaj: K. Hausen: nav. delo, str. 78. 294 M. STUHEC: O DRUŽINI V KRANJU SREDI Ì8. STOLETJA družbenega vrednotenja določenih funkcij posameznika znotraj gospodinjstva in druž­ be. V pretežno obrtniškem okolju je teža pomočnika in vajenca, vršilcev osnovne dejavnosti okolja, pač večja kot teža pastirice ali pestunje. Trajanje vključenosti v tujo družino pa je omejeno, saj v starostnih skupinah nad okoli 25 let število slu- žinčadi, pa tudi pomočnikov močno pade. Ce so torej navedene skupine .v gospodinj­ stvo močno vključene, pa sodimo, da berači in sirote, ki jih tu in tam najdemo, niso. Pri njih je priimek namreč praktično vedno zapisan, če pa ni znan, je to zabeleženo. Verjetno je, da živijo zdaj pri tej, zdaj pri oni hiši. Med onimi gospodinjstvi, ki .v svoji sestavi nimajo tujih oseb, prevladujejo tista, ki so identična z jedrno družino. Takih gospodinjstev je med vsemi v Kranju 37 % : Vidimo torej, da so načini družinskega sožitja zelo pestri, in zdi se, da bi se bilo s to tematiko še vredno ukvarjati, saj z analizo vira, ki smo ga imeli na razpolago, obravnavane problematike še zdaleč nismo izčrpali. Z u s a m m e n f a s s u n g ÜBER DIE FAMILIE IN KRANJ (KRAINBURG) MITTE DES 18. JAHRHUNDERTS Marko Štuhec Auf Grund der Volkszählung im Jahre 1754 versucht der Autor die Wesensmerk- malle der Familie und des Familienlebens darzulegen. Nachdem er die Altersstruktur der Bevölkerung bearbeitet hat, versucht er festzustellen, in welchem Maße der Fa­ milienstand auf die Größenordnung verschiedener Altersgruppen Einfluß nahm Das ist aus den Abbildungen 2—4 ersichtlich. Er befaßte sich auch mit der Frage der Fa- mihengroße und stellte fest,1 daß sie im Durchschnitt 3,59 Mitglieder zählte wobei die Kinderanzahl unter zwei lag (1,71). Bei der Erörterung der Haushaltsstruktur kam der Autor zur Schlußfolgerung, daß diese allgemein übliche Form des familiären Zusammenlebens im Durchschnitt 4—5 Mitglieder umfaßte. Die Haushalte der höhe­ ren Gesellschaftsschichten waren größer (6,24), was auf eine höhere Anzahl von Kin­ dern, Helfern, zehrlmgen und Dienern zurückzuführen ist. Als Träger des Haushalts ™ ! i e i ! ? e - d i e K e r n f a m i l i e > während die Zahl der erweiterten Familien eher gering war Nach Meinung des Autors wurden Helfer, Lehrlinge und Diener stark in die Haushalte integriert Der Autor ist auch der Meinung, daß diese Thematik noch einer weiteren Aufarbeitung bedarf. Ah ste ze poravnali letošnjo članarino za zgodovinsko oziroma muzejsko društvo in naročnino za «-Zgodovinski časopis«? Ce ne — storite to čim­ prej in olajšajte delo društvenemu odboru in upravi revije! Ste že izpopolnili svojo zbirko starejših letnikov -Zgodovinskega časo­ pisa«? Večina letnikov je na voljo pri upravi revije na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 (te­ lefon: (061) 224 011, int209). Podrobne informacije o zalogi in o cenah so objavljene v vsaki številki «-Zgodovinskega časopisa«. Opozarjamo tudi na možnost prednaročila na ponatis vseh sedaj raz­ prodanih starejših letnikov ZC. Do sedaj je izšlo v ponatisu že sedem letnikov revije: marca 1977 ponatis prvega zvezka z letnico 1947 sep­ tembra 1978 ponatis 17. letnika za leto 1963, januarja 1980 ponatis 18 let­ nika za leto 1964, septembra 1980 ponatis š t 1-2/1972, decembra 1981 ponatis š t 1-2/1970, marca 1983 ponatis št. 1-2/1968 in julija 1984 še Do­ nalds št. 3-4/1972 »Zgodovinskega časopisa« * Natis tega dela je denarno podprl Znanstveni inštitut Filozofske fakultete na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 • 1983 • 4 • 295—306 295 M i l a n P a h o r PRISPEVEK ZA ZGODOVINO NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA V TRSTU V OBDOBJU SEPTEMBER—DECEMBER 1943 September 1943 — prva svoboda 8. september je važen mejnik v narodnoosvobodilnem gibanju slovenskega na­ roda. Primorsko ljudstvo je obdobje od kapitulacije Italije do nemške ofenzive po­ imenovalo obdobje prve svobode. Osvobojena je bila vsa Primorska razen Gorice in Trsta in železniške zveze z njima. Okupatorska fašistična oblast je izginila. Hkrati se je dokončno uveljavila Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot nova slovenska ljudska oblast. Joža Vilfan je pravilno že med vojno zapisal v znani publikaciji »Leto borb ob Soči«: »Brez predhodnih direktiv in brez možnosti morebitne nove direktive takoj sporočiti v zadnji kotiček Primorske, so krajevni odbori OF, in kjer teh ni bilo, tudi zaupniki OF pričeli takoj nastopati kot predstavniki nove oblasti. V ogromni večini primerov so tudi našli pravo rešitev in povsod jih je narod pri­ znaval.« Italija je 8. septembra zvečer razglasila brezpogojno vdajo svojih oboroženih sil. Primorsko ter Istro je zajela vseljudska vstaja. Bila j e rezultat temeljitega poli­ tičnega in organizacijskega dela Osvobodilne fronte. To delo se je na Primorskem naslanjalo na skoraj četrtstoletni odpor primorskega ljudstva proti fašističnemu na­ silju, na narodno zavest in na živo protifašistično razpoloženje skoraj vsega prebi­ valstva. Vstaja je bila splet načrtnih in preudarnih priprav ter organiziranosti, poleg tega pa tudi nenadnih spontanih odločitev. Osovraženi režim se je rušil, nemški okupator je bil šibek. Zdelo se je, da je konec vojne blizu. V julijskih poletnih dneh je huda kriza fašistične Italije, ki je trajala že dolgo časa, začela dosegati višek. Državni dolgovi so bili v letu 1943 ogromni, pomanjkanje strateških surovin (zlasti nafte) je ohromilo gospodarstvo ter uporabo mornarice, letalstva in motoriziranih epot. V Italiji so se širile stavke, v katerih je marca in aprila 1943 v Torinu in Milanu sodelovalo več kot 100.000 delavcev. Zjutraj 10. julija so se oddelki 8. britanske in 7. ameriške armade izkrcali na južnih obalah Sicilije. 25. julija je fašistični svet izglasoval resolucijo, ki je bila naperjena proti Mussoliniju. Italijanski kralj, ki je želel popraviti ugled savojske dinastije in si pridobiti oporo zahodnih zaveznikov, je dal Mussolinija zapreti. Isto­ časno je objavil razglas o oblikovanju nove vlade maršala Badoglia. Padec Mussolinija je ljudstvo sprejelo z navdušenjem. Čedalje glasneje je zahte­ valo mir, svobodo in odstranitev vidnih sledov fašizma. Množice so skušale osvobo­ diti politične jetnike. V mestih so se širile demonstracije. Toda Badogliev režim je razglasil obsedno stanje, ni dovolil obnove političnih strank, prepovedal je mani­ festacije in stavke, zadržal je politične zapornike v ječah in taboriščih. Po fašistični diktaturi je nastopilo obdobje vojaške diktature.1 Tudi na Primorskem in v Istri so se širile demonstracije. Konec julija so bile množične ljudske in delavske demonstracije v Trstu, Gorici, Tržiču, Izoli, Marezi- gah ipd. Množice so zahtevale izpustitev političnih jetnikov in odpravo fašističnih znakov. 28. julija je na primer v Gorici okrog 300 delavcev tovarne SAFOG in okrog 1800 delavcev predilnice v Podgori (med njimi 1400 žensk) prekinilo delo in zahte­ valo odstranitev fašistov in njihovih sodelavcev. Nove italijanske oblasti so zadušile demonstracije z orožjem. Padec fašizma je presenetil delavsko gibanje. Poleg tega 1 Triebe neun lotln per la democrazia. Trst 1945. 48—-19 (odslej Trieste nello lolt.nl. 296 M. PAHOR: NARODNOOSVOBODILNO GIBANJE V TRSTU so bili vodilni kadri v glavnem zaprti, mase delavcev pa nepripravljene. Tržaškega prefekta so sicer zamenjali, stvari pa se niso nič spremenile. 26. julija pa je nova vlada sporočila, da se vojna nadaljuje. Bolj spontani kot organizirani nastopi množic so pokazali, da pripravljenost množic' zlasti v mestih presega njihovo organiziranost. Zato je OF izkoristila čas do kapitulacije Italije, da se je še bolj usmerila v pripravo kadrov in organizira­ nosti čim širših množic. Takoj po kapitulaciji Italije je torej Primorsko in Istro zajela splošna ljudska vstaja. Se isti večer (8. septembra 1943) je pokrajinski komite KPS za Primorsko, katerega del se je nahajal takrat v Podragi na Vipavskem, drugi del pa v Bukovici pri Gorici, naročil svojim okrožnim komitejem, naj na terenu ustanavljajo enote Narodne zaščite. Te naj se oborožijo z zaplenjenim orožjem, prevzamejo oblast in zasedejo javne ustanove. Od italijanske vojske naj zahtevajo orožje ali pa sodelo­ vanje v boju "proti nemški vojski. Pokrajinski komite KPS za Primorsko je posvetil tako pozornost Narodni za­ ščiti predvsem zaradi pomanjkanja enot narodnoosvobodilne vojske na našem ob­ močju. Po odhodu Gradnikove brigade na Notranjsko sta bila na celotnem ozemlju Primorske in (slovenske) Istre le dva bataljona Primorskega odreda. Za obvlado­ vanje novega položaja je bilo treba udarno pest osvobodilnega gibanja šele usta­ navljati. Spričo tako šibke narodnoosvobodilne vojske ob kapitulaciji Italije je od­ ločilen dejavnik postalo slovensko ljudstvo. Vse se je dvignilo v vstajo. Takrat je bilo organiziranih 8 okrožnih in 54 rajonskih odborov OF, komiteji KPS, nekaj sto terenskih odborov OF, oboroženi aktivisti, številni oddelki Narodne zaščite, kurirske postaje in skupine VOS (varnostno obveščevalna služba).2 Vstaja se je začela s številnimi demonstracijami primorskih Slovencev. V Trstu so se jim pridružili številni italijanski protifašisti (zlasti delavci). Zahtevali so pred­ vsem izpust političnih jetnikov. Bolj pod pritiskom množičnih demonstracij proti režimu, ki je imel zaprtih in interniranih na tisoče protifašistov, kakor na prigovar­ janje in zahtevo partizanskih odposlancev, so morale italijanske oblasti v Trstu (kjer je prišlo do. spopadov), v Gorici in drugod odpreti ječe in izpustiti politične jetnike. Tudi interniran« so prisilili taboriščno upravo, da so jim straže odprle vrata v svobodo. Zlasti iz Furlanije (Gonars, Visco) se je na Primorsko kmalu privatila velika množica do tedaj interniranih Slovencev in pripadnikov drugih narodnosti. V Trstu so se ljudske množice 8. septembra zvečer zgrnile na mestne ulice. Manifestacije so bile v znaku parol za svobodo, mir ter proti nacifašizmu. Delavstvo in množice so takrat že vodili nekateri vidni aktivisti, ki so se že vrnili iz konfi- nacije: Franc Stoka, Luigi Frausin, Giordano Pratolongo in drugi. Poleg njih je že nekaj mesecev deloval v mestu Branko Babic, sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko. Množice so bile tokrat bolje pripravljene. Večina je tudi mislila, da se bliža konec vojne in obdobje svobode in demokracije. Od oblasti so delavci zahte­ vali orožje in izpustitev vseh političnih zapornikov. Z raznimi pretvezami so bile zahteve odbite. V tržaškem pristanišču so bile v tistih dneh nekatere vojne ladje in navadne potniške ladje. Začela se je akcija, ki naj bi privedla do sklepa, da bi vse ladje odplule v pristanišča na jugu Italije, ki so bila že pod zavezniško upravo. Med oficir­ sko posadko pa je bilo preveč profašitično usmerjenih in je akcija propadla. Tudi vojaštvo ni izročilo orožja delavcem in demonstrantom.' Vendar je večina vojakov začela odmetavati orožje ter se skušala prebiti proti svojim domovom. Mislili so da je vojne konec. Nadalje so v tistih dneh začeli prihajati v Trst trume italijanskih vojakov, ki so pred kapitulacijo služili v Sloveniji ali drugih predelih Jugoslavije Italijanske oblasti niso hotele odpreti vrat vseh zaporov, zato je tržaško ljudstvo navalilo na zapore in s silo osvobodilo politične jetnike. Vse to se je že dogajalo dilna 2 v N » ™ d n o o s v o b o d i l D a « * » n a Slovenskem 1941-1945, Ljubljana 1976, 511 (odslej Narodnoosvobo- ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1983 • i 297 pod pritiskom zunanjih dogodkov. Trstu so se bližale nemške vojaške kolone. Mesto so dosegle že 10. septembra zvečer, popolnoma zasedle pa 11. septembra. Večina za» pomikov in protifašistov je zapustila mesto in se zatekla med oborožene partizanske enote. Po približnih ocenah lahko govorimo o odhodu tri do štiri tisoč ljudi iz mesta. V glavnem so odhajali: proti Vipavski dolini, proti Brkinom, proti Istri. Organizi­ rane javke za-odhod so delovale pri Sv. Ivanu, Lonjerju, na Kolonkovcu, v Skednju in Barkovljah.3 V zvezi z akcijo za izpustitev zapornikov je znanih več dogodkov. Naj omenim le dva. 9. septembra je bil v ulici Tarabocchia sestanek mestnega odbora OF. Pri Gaš- peršiču so se zbrali vod vodstvom Branka Babica: Danilo Pilat, Slavko Kjuder, Zorko Werk in Gašperšič. Obravnavali so nastali politični položaj po kapitulaciji Italije. Med sejo je prišel Stanko Babic, ki je sporočil, da se je pred zapori v ulici Nizza (sedaj Coroneo) zbrala velika množica ljudi. Branko Babic je takoj zadolžil nekaj tovarišev, da organizirajo množico pred zapori ter dosežejo izpustitev zapornikov. Akcija je uspela. Lado Premru (znani protifašist in aktivist) se prav dobro spominja dogodkov v Coroneu, saj je bil ravno takrat zaprt: od 17. junija do 10. septembra 1943. Ze 8. septembra zvečer se je po zaporu razvedelo o kapitulaciji, širila se je beseda »armistizio«. Naslednje jutro so že vsi zaporniki bili obveščeni o važnem dogodku. Politični zaporniki so se organizirali in domenili. 10. septembra se niso hoteli več vrniti v celice, potem ko so bili na »zraku«. Akcija se je nato razširila na vse zapornike. Sam ravnatelj zapora je prišel na prizorišče ter skušal prepričati zapornike, naj se vrnejo v celice. Le poseg oboroženih paznikov in policistov je po­ tisnil zapornike v celice. Opoldne tistega dne niso zaporniki dobili kosila. Zgodaj popoldne pa so zaslišali močan šum z ulice. Kmalu so jetniki ugotovili, da gre za vrvež množice. Spoznali so, da je na ulici ljudstvo, ki zahteva njihovo izpustitev. Zaškripali so ključi na vratih celic. Po hodnikih in stopnicah se je proti izhodu gnetlo na stotine zapornikov. Tako se je v Trstu zaključila vsesplošna ljudska akcija, ki je omogočila osvoboditev zapornikov.4 Podobno usodo kot Lado Premru so v zaporu Coroneo doživljali še: Miran Blazina, Josip Lipovec, Josip Medved, Viktor Kante in mnogi drugi. Isto velja za zapor »Pri jezuitih«, kjer so bile zaprte aktivistke. Poleg drugih so dogodke 10. sep­ tembra doživljale: Lojzka Čebohin, Neža in Rezi Tomšič, Tončka Bidovec, Albina Bavčar, Majda in Ruža Dekleva, Marija Kokelj in njena hčerka, Marica Skabar, Vida Pertot, Valerija Kocjančič, Darinka Kosovel. V zaporu so bile tudi Goričanke: Milojka Štrukelj, Živa Beltram, Marica in Tanja Mermolja, Vandelina Colja, Nežica Kocjančič. Na pritisk ljudstva in aktivistov so tudi jetnice prišle iz zapora.5 V Gorici so ljudje iz mesta in bližnje okolice začeli z uličnimi demonstracijami že 9. septembra. Ker prvi dan niso uspeli prisiliti italijanskih oblasti, da bi zapornike izpustile, so nadaljevali z demonstracijami še naslednji dan. O demonstracijah v Go­ rici je neki italijanski oficir poročal tako: »Dne 9. septembra je iz Šempetra (pri­ bližno 2 km od Gorice) prikorakalo okoli 1000 demonstrantov, večidel žensk in mla­ dincev, s slovenskimi zastavami z rdečo zvezdo na sredi ter šlo skozi mesto. Nobenih incidentov. Zvečer je bilo v mestu več demonstracij, zahtevali so izpust političnih zapornikov«. Italijanska policija je zaprosila vojaška poveljstva, naj onemogočijo demonstracije. Vojska je sicer okrepila straže in patruljiranje po mestu, vendar proti ljudstvu ni nastopila z orožjem. Ko pa je policija opazila, da počasi vojska razpada, je politične jetnike 10. septembra izpustila. Podobne manifestacije so bile v drugih mestih in trgih (Vipava, Ajdovščina, Tolmin, Kobarid in drugod). Skoraj povsod je uspelo osvoboditi politične jetnike, izjemo predstavlja Koper. Silovit val vseljudske vstaje je zlasti na podeželju v hipu 3 Trieste nella lotta, 50. 4 Lado Premru: Nečloveška fašistična mučenja in brezmejna vera v svobodo, Primorski dnevnik 19. julija 1973. 5 Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Odsek za zgodovino, fond NOB: a) izjava Rezi Tomšič, fase. NOB 7 b, mapa T, b) izjava Lojzke Cebohin, fase. NOB 7, mapa C (odslej NSKT, OZ, fond NOB). 298 M. PAHOR: NARODNOOSVOBODILNO GIBANJE V TRSTU odpravil italijanski fašistični režim. Vsa Primorska in slovenska Istra sta bili svo­ bodni. Ljudstvo je demonstriralo in pomagalo partizanom razoroževati italijansko vojsko. Kjer ni bilo partizanskih edinic, je samo odvzemalo orožje odhajajoči itali­ janski vojski. Skoraj povsod na Primorskem in v Istri so predstavniki narodno­ osvobodilnega gibanja vzpostavili stik z italijanskimi poveljstvi in od njih zahtevali, naj se italijanske enote pridružijo slovenski narodnoosvobodilni vojski v boju proti nemškemu okupatorju ali pa naj ji izročijo orožje, strelivo in opremo ter odidejo domov. Pogajanja so bila v številnih krajih: Trstu, Gorici, Tolminu, Kobaridu, na Vogrskem, Podragi itd.6 V Trstu so se na poveljstvu 23. armadnega korpusa slovenski in italijanski proti- fašisti zahtevali, naj italijanska vojska brani mesto pred nemško vojsko, naj iz skla­ dišč izročijo orožje ljudstvu, naj se organizirajo prostovoljske ljudske oborožene edinice. Vse omenjene ponudbe in zahteve je poveljnik armadnega korpusa zavrnil. V Gorici sta se najprej pogajala član pokrajinskega odbora OF za Primorsko Joža Vilfan in politkomisar Primorskega odreda Dušan Pirjevec. Poveljstvo italijanske divizije »Torino« v Gorici je privolilo v razgovore. To se je dogajalo 9. septembra. Pogovori niso bili uspešni, ker italijanski poveljniki niso želeli v boj proti nemški vojski. To so pokazali razgovori, ki jih je pokrajinski komite KPS za Primorsko imel na Vogrskem z visokimi italijanskimi oficirji. 10. septembra je del 2. bataljona Primorskega odreda prispel v Gorico, po navodilih Aleša Beblerja. Oddelek je ne­ moteno sodeloval v ljudskih demonstracijah in se še naprej pogajal s kvestorjem. Le-ta je bil že odredil izpustitev zapornikov. Pogajanja so se seveda nadaljevala s poveljstvom divizije »Torino«. 10. septembra se je v italijanski vojski začel popoln razkroj. Večina vojske se je iz Gorice in goriške okolice že pomaknila globlje v Fur­ iando in Italijo. Prav tako so se trume italijanskih vojakov umaknile iz Benečije in drugih predelov Furlanije. Med tem je nemška vojska 11. septembra že prišla v Videm, prav tako je že zasedla Trst. Ker je bilo na vsem Primorskem ob kapitulaciji zelo malo enot in skupin na­ rodnoosvobodilne vojske, Italija pa zelo blizu, so seveda razorožili manj italijanskih vojakov kot na primer na Dolenjskem. Prebivalstvo, kurirji, aktivisti OF so uspeli razorožiti le manjše oddelke. Kljub vsem navedenim postavkam pa so le zaplenil okrog 1000 lahkih in težkih strojnic, 30 topov, 500 minometov, 220 avtomobilov, 6 oklepnih avtomobilov, 4 lahke tanke in velike količine lahkega pehotnega orožja. To dejstvo je moralo 12. septembra priznati nemško poveljstvo, ki v svojem dnevnem poročilu beleži: »Zaradi pomanjkanja naših sil ni mogoče preprečiti, da ne bi v Go­ rici, Trstu in na Reki številno orožje padlo v roke upornikom«. Z zaplenjenim orožjem se je oborožilo staro in mlado. V nekaj dneh je nastalo več kot trideset novih partizanskih bataljonov, med njimi tudi italijanski garibaklinski.7 Po razorožitvi in umiku italijanske vojske je na Primorskem in v Istri nastalo obsežno svobodno ozemlje. Oddelki nemške vojske (predvsem 71. divizija), ki so bili prisotni na ozemlju, niso imeli lahkega dela, saj so dobili nalogo, da čimprej zasedejo večje kraje in obalo, da razorožijo prisotno italijansko vojsko. 10. sep­ tembra so nemški vojaki neovirano prodrli do Trsta in ga popolnoma zasedli nasled­ njega dne. 11. septembra so zasedli Tržič in Videm. Priti v Gorico je bilo precej težje, isto velja za Pulj in Reko. Reko so zasedli šele 14. septembra. Sredi vseljudske vstaje se je 11. septembra v šoli na Vogrskem ustanovil Narod­ noosvobodilni svet za primorsko Slovenijo. Naloga novega pomembnega organizma je bila, »da bi pod vodstvom izvršnega odbora Osvobodilne fronte prevzel odgovor­ nost za urejanje vseh vprašanj narodnoosvobodilnega boja primorskega ljudstva in za utrjevanje narodne oblasti«. Zamisel o ustanovitvi tega najvišjega organa vse­ ljudske vstaje in njegovo ime vsebujejo že navodila, ki jih je 31. decembra 1942 * Tone Ferenc: Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1043 Marihor 1967, 154—155 (odslej Ferenc). 7 Narodnoosvobodilna vojna, 514. ZGODOVINSKI ČASOPIS 31 . 1 9 8 3 - 4 299 dal Edvard Kardelj pokrajinskemu komiteju KPS za Primorsko. Takoj po kapitula­ ciji Italije je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem začelo uresni­ čevati omenjena navodila. Narodnoosvobodilni svet je ob svoji ustanovitvi štel 21 članov, čez deset dni pa se je po navodilih IOOF razširil še s sedmimi člani. Njegov predsednik je postal Joža Vilfan, podpredsednik France Bevk, tajnik Aleš Bebler. V svetu sta bila dva predstavnika Italijanov ter pet predstavnikov Trsta. V kratkem je svet izdal celo vrsto važnih odlokov: odlok o mobilizaciji (11. 9.), odlok o volitvah občinskih narodnoosvobodilnih odborov (15.9.), odlok o ustanovitvi okrožnih narod­ noosvobodilnih odborov (15.9.). Največ odlokov je Narodnoosvobodilni svet za pri­ morsko Slovenijo sprejel na svojih sejah 21. in 22. septembra 1943. To njegovo zakonodajno dejavnost je prekinila sovražnikova ofenziva, ki se je začela čez nekaj dni.8 Ko je iz poročila Aleša Beblerja ugotovil, da se je narodnoosvobodilni boj na Primorskem in v slovenski Istri razvil v mogočno vseljudsko vstajo, je vrhovni ple­ num Osvobodilne fronte na svojem zasedanju 16. septembra 1943 sprejel sklep o priključitvi Slovenskega primorja k združeni Sloveniji. Objavil ga je v posebnem razglasu, ki pravi:. »1. Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda izpolnjuje temeljno, iz naravnih in zgodovinskih pravic izhajajočo zahtevo slovenskega naroda ter pro­ glaša priključitev Slovenskega primorja k svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. 2. Italijanski narodni manjšini na priključenem ozemlju je zajamčena avtono­ mija. O izvedbi avtonomije bodo razpravljali pooblaščeni zastopniki slovenskega in italijanskega primorskega prebivalstva, kakor hitro bodo dovoljevale razmere.«9 Razorožitev italijanske vojske, prihod prostovoljcev v narodnoosvobodilne OCIT delke in splošna mobilizacija so omogočili ustanovitev številnih novih partizanskih bataljonov. Nastalo jih je okrog 30, med temi nekaj italijanskih. V južnem delu Primorske in Istre so na novo nastale enote: Snežniška ali Brkinska, Istrska in Tržaška brigada so se vključile v 14. divizijo. Nekatere izmed navedenih enot so obstajale le kratek čas. V Vipavski dolini, ki je postala središče osvobojenega ozem lja, sta se oba bataljona Primorskega odreda tako okrepila, da so iz vsakega ustano­ vili odred: Južnoprimorski in Severnoprimorski. Bataljona sta se razvila v odreda med boji na goriški fronti. Manjši partizanski oddelki so nastali po drugih krajih Vipavske doline. Na Krasu so se iz jeder kurirskih postaj razvile čete, ki so kmalu narasle v Kraški bataljon. Omenjeni se je nadalje razvil v tri. Na Idrijskem je nastal Idrijski odred s štirimi bataljoni. Na Tolminskem je najprej nastal bataljon »Simona Kosa«, iz njega pa še trije bataljoni. Se živahnejši je bil razvoj enot na desnem bregu Soče, v Goriških Brdih, Beneški Sloveniji, Reziji in na Kobariškem. V Bene­ čiji je nastalo več manjših čet, v zgornjem Posočju bataljon »Andreje Manfrede«, v Brdih so se razvili trije bataljoni, ki so se združili v Zapadnoprimorski odred. V odredu je bilo več kot tisoč borcev. Slovenski in drugi interniranci ter vojni ujet­ niki, ki so trumoma prihajali na osvobojeno ozemlje so se vključili v skoraj vse enote. S tem so prispevali veliko pomoč, saj je na Primorskem primanjkovalo voja­ ških in političnih kadrov, ki jih je bilo precej med bivšimi interniranci in zaporniki. Kot sad dotedanje poltične dejavnosti slovenskih in italijanskih komunistov med italijanskim delavstvom, zlasti v Trstu in Tržiču, so nastale tudi italijanske partizan­ ske enote. Tako množičnega odhoda Italijanov v partizanske enote kot na tem.pod­ ročju, ni doživljala nobena italijanska pokrajina zahodno od Tilmenta (Tagliamen- to).). Tržaška brigada je nastala iz italijanskih in slovenskih delavcev iz Trsta in Milj. V partizane je odšlo tudi 600 do 700 italijanskih delavcev iz Tržiča in okolice. 8 Slovensko primorje in Istra, Beograd 1953, 378 (odslej Slovensko primorje in Istra). ' Proglas vrhovnega plenuma OF z dne 16. septembra 1943, Zbornik dokumentov in podatkov o na­ rodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI, knjiga 7, borbe v Sloveniji september—oktober 1П43. Ljubljana Iflfil. 300 M. PAHOR: NARODNOOSVOBODILNO GIBANJE V TRSTU Preko Doberdoba in Dola so sodelovali v bojih na južnem sektorju t. i. »goriške fronte«. Bili so porazdeljeni v treh bataljonih. Precej italijanskih partizanov se je zbralo v Brdih v bataljonu »Garibaldi«. V okolici Fojde se je izoblikoval bataljon »Friuli«, na področju Čedada pa bataljona »Pisacane« in »Mazzini«. Slovenske in italijanske edinice so takrat enotno nastopale. Osrednje vodstvo osvobodilnega gibanja v Sloveniji se je zavedalo, da komaj ustanovljeni štab Primorske operativne cone ne more biti popolnoma kos položaju na zelo obsežnem področju Primorske in Istre. Tako je bil 18. septembra 1943 usta­ novljen operativni štab glavnega štaba NOV in POS za zapadno Slovenijo: koman­ dant Lado Ambrožič, politični komisar Dušan Kveder. Z njima je prišel 23. septembra na sedež štaba Primorske operativne cone tudi takratni sekretar centralnega komi­ teja KPS Franc Leskošek, da bi vse nujne politične ukrepe sprejemali brez odlašanja. Vse to nam potrjuje pomen vséljudske vstaje na Primorskm in v slovenski Istri v septembru 1943.10 V Slovenskem primorju in slovenski Istri je imela obramba osvobojenega ozem­ lja deloma svoj značaj; do strnjenega zavarovanja je prišlo pri Gorici, kjer je nastala t. i. »goriška fronta«, ki je onemogočala, da bi sovražnik vdrl v srce osvobojenega ozemlja v Vipavsko dolino. Začetek goriške fronte ni imel obrambnega značaja, temveč ofenzivno željo: osvoboditi Gorico. 11. septembra sta oba bataljona Primor­ skega odreda dobila nalogo, naj napadeta Gorico. Napad je bil le deloma uspešen. Ko so 12. septembra v Gorico vdrle enote 71. nemške divizije, so partizani obdržali položaja na robu mesta. Do 14. septembra so nemške edinice še nekoliko napredovale. Slovenski in italijanski bataljoni so se tako utrdili na vzhodnem robu goriškega predmestja ter vzpostavili bojno črto, ki je dobila ime »goriška fronta«. Bojna črta je tekla v obliki treh četrtin kroga: od Goriških Brd čez Sabotin, Sveto goro. Sv. Ga­ brijel, Sv. Katarino, Panovec, Kostanjevico, Ajševico, Sv. Marka, Vrtojbo, Miren do izliva Vipave v Sočo pri Sovodnjah. Bojna črta je bila dolga več kot 25 kilometrov. Goriška fronta je trajala toliko časa, dokler sovražnik ni mogel zbrati dovolj sil, da jo je popolnoma prebil. Za NOB pa je bila fronta toliko časa upravičena, dokler so bile resnične možnosti, da lahko partizanska vojska na tak način uspešno brani osvo­ bojeno ozemlje. Stab Primorske operativne cone v tako kratkem času ni mogel organizirati in voditi vseh nastalih enot. Temeljitejše preureditve partizanske narodnoosvobodilne vojske so se lotili po 23. septembru, po prihodu operativnega štaba glavnega štaba NOV in POS za zapadno Slovenijo. Takrat so sklenili, da bodo ustanovili šest novih brigad. Nova porazdelitev borcev: na goriški fronti »Goriška brigada« iz Severno- primorskega in Južnoprimorskega odreda, »Gregorčičeva« iz bataljonov v Vipavski dolini, »Kosovelova« iz bataljonov na Krasu, »Vojkova« ali »Idrijska« iz enot Idrij­ skega odreda, »Soška« iz Zapadnoprimorskega odreda, »Tržaška« iz italijansko govo­ rečih Tržačanov in Tržičanov, ki so se sami sebe nazivali »Brigata Proletaria«. Na­ daljnje ukrepe pa je že onemogočila nemška ofenziva.11 Zjutraj 25. septembra 1943 so se v štabu novo ustanovljene Kosovelove brigade v Gabrovici na Krasu zbrali novi poveljniki in komisarji bataljonov in osrednji ko­ mandni kader. Ze okoli 9. ure dopoldne so začele prihajati vesti o prodiranju močnih nemških sil. Kmalu nato je bilo jasno, da so nemške enote sprožile veliko ofenzivo. Glede na položaj je komandant brigade Ivan Turšič-Iztok izdal naslednje ukaze: izogniti se direktnim spopadom s premočnim sovražnikom, prebiti se v sovražnikovo zaledje, bataljoni se ne smejo razpršiti. Ob koncu je komandant Iztok vzkliknil: »Dobro se držite; Kosovelova mora biti prva v Trstu.« Prva faza nemške ofenzive na Primorskem se je končala 30. septembra, nemške enote so se premaknile proti Brkinom in Istri. Hkrati z razvojem ofenzive so tekle priprave za ustanovitev in 10 Narodnoosvobodilna vojna, 547—549; Ferenc, 234—243. 11 Narodnoosvobodilna vojna, 554—556; Ferenc, 288—298. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 301 organiziranje nove nemške okupatorske oblasti. 29. septembra je začela veljati odred­ ba o ustanovitvi operacijske cone Jadransko Primorje.1 2 širok val ljudske vstaje je bil za nemško poveljstvo presenečenje, ki je imelo strateški pomen. Kljub vsem poizkusom nemški okupator niti do konca vojne ni uspel povsem zamenjati italijanske okupacije s svojo, niti ni mogel uničiti svobodnih ozemelj in oblast OF na njih. S tega stališča je bila kapitulacija Italije začetek dokončnega osvobajanja slovenskega etničnega ozemlja. V severovzhodni Italiji se je istočasno vse bolj krepilo Imočno protifašistično gibanje. Medsebojno sodelovanje slovenskega in italijanskega gibanja je postajalo vse tesneje. Slovensko primorje je bilo razdeljeno takrat na devet okrožij (goriško, ajdovsko, kraško, pivško, brkinsko-istrsko, briško, idrijsko, tolminsko in tržaško). Ker so se nekatera združena okrožja kasneje osamosvojila, je bilo v Slovenskem primorju in Istri (slovenski del) nato vsega skupaj trinajst okrožij. Za čas nemške ofenzive na Primorskem, v Brkinih in v Istri je treba omeniti Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943, ki je izpri­ čal veliko enotnost narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem. V jugoslovanskem merilu je bilo seveda najpomembnejše drugo zasedanje AVNOJ, za katerega so delegate zbrali v Kočevju. Za Primorsko je bilo važno dejstvo, da so na zasedanju potrdili odlok vrhovnega plenuma OF z dne 16. septembra o priključitvi Slovenskega primorja k združeni Sloveniji in novi Jugoslaviji. S tem je bila glavna naloga Narod­ noosvobodilnega sveta za primorsko Slovenijo izpolnjena. Zato je svet 13. januarja 1944 predlagal IO OF, naj ga ukine. Tako je po 15. januarju 1944 obstajal en sam vrhovni organ OF, saj je OF poveril vse posle in vodstvo narodnoosvobodilnih odbo­ rov pokrajinskemu odboru OF za Slovensko primorje (POOF). 1 3 Delovanje v sklopu OF (politične in množične organizacije) Nemška ofenziva je za nekaj časa razrahljala vezi Trsta z zaledjem. Te vezi je bilo treba okrepiti. Zadnji sestanek mestnega odbora OF je bil kot omenjeno 9. septembra 1943 v ulici Tarabocchia pri Gašperšiču. Naslednjega dne je tov. Babic že bil v Komnu, na poti na sedež pokrajinskega komiteja. Iz Trsta je odšel preko Repna. Zapuščal je Trst po več kot petih mesecih napornega dela — kot je zapisal v svoji knjigi Primorska ni klonila.14 Dober mesec po omenjenem sestanku je Franc Lipovec-Tine sporočil, da se je na zanesljivi javki pri Morotu v vasi Korošci nad Miljami javil Franc Spacapan-črt, ki je prišel po navodilih Branka Babica. Najpreje je Crt navezal stike z Danilom Pilatom. Ta je tov. Spacapana seznanil z nekaterimi aktivisti: s Slavkom Kjudrom, Lojzetom Harejem, Lojzetom Hrovatinom, Fedoro Hrvatinovo in Jožetom Cesarjem. V kratkem sta se zvrstila dva širša sestanka v gostilni Jadran pri Sv. Jakobu v Trstu, čr t je dal navodila za delo in najavil prihod vodilnih aktivistov v Trst: Franca Segu- lina, Antona Veluščka in Ivka Pustiška. Vsemu temu je sledil še ožji partijski sesta­ nek v delavnici Justa Blazine v ulici San Maurizio.10 Franc Segulin-Boro Kladivar (tudi Maksim) je prišel v Trst v drugi polovici novembra 1943. Kmalu po njegovem prihodu se je osnoval okrožni odbor OF za Trst. V tržaško okrožje so tedaj spadali: Trst z bližnjo okolico, Milje in Tržič (Monfal- cone). Tajnik okrožja je bil Franc Segulin-Boro; člani okrožnega odbora pa so bili: Henrik (Riko) Ukmar-Normin, Jože Mihelčič, Zorko Lah-Kolja, Josip Mezgec-Jurij, Viktor Kjuder-Slavko, Danilo Pilat-Tone, Jože Ferfolja-Miloš. Iz navedenih imen je razvidno, da so novi okrožni odbor OF sestavljali bivši člani prvega mestnega odbo­ ra OF za Trst in člani t. i. skupine bivšega Narodnega sveta. Najverjetneje je bil odbor sestavljen na seji 30. novembra 1943. Položaj v Trstu je bil težak, delo je 12 Radoslav Isaković: Kosovelova brigada, Ljubljana 1973, 38—39. 13 Narodnoosvobodilna vojna, 556—562. » Branko Babic: Primorska ni klonila, Koper 1982, 92—96. " NSKT, OZ, fond NOB, izjava Danila Pilata, fase. NOB 7 a, mapa P/2. 302 M. PAHOR: NARODNOOSVOBODILNO GIBANJE V TRSTU zahtevalo sposobne aktiviste. Borove izkušnje iz predvojnega ilegalnega dela so bile odločilne, da ga je politično vodstvo Primorske poslalo v Trst na vodilno mesto. Malo prej je bil verjetno (24.11.) postavljen že okrožni komite KPS, ki je bil potr­ jen na partijskem sestanku pri Kapuceri. pri Sv. Ivanu v začetku leta 1944: Franc Segulin (sekretar), Josip Mezgec, Josip Medved, Henrik Ukmar, Viktor Kjuder, Dani­ lo Pilat. Narodnoosvobodilno gibanje si je tako zopet postavilo čvrste osrednje poli­ tično organizacijske organe v Trstu. Poleg njih se je razvila cela vrsta rajonskih in terenskih odborov v vseh predelih mesta in predmestja.16 Organizacija OF se je od oktobra 1943 do februarja 1944 pospešeno razvijala. Mesto je bilo razdeljeno na področja — rajone: Barkovlje, Rojan—Greta—Skorklja, Sv. Ivan, Sv. Jakob, Katinara—Lonjer; Rocol, Skedenj, center mesta. Center mesta je imel mestni odbor OF, vsa ostala področja pa rajonske odbore. Znotraj rajonskih odborov pa so nastali še terenski odbori ali skupine. Ponekod so se formirale še gospodarske komisije pri rajonskih odborih. Razen sej članov posameznih odborov so se vršile tudi posebej seje aktivistov in somišljenikov Osvobodilne fronte.17 Naj navedem nekaj primerov iz tistega obdobja iz delovanja rajonskih odborov OF. 1.) Novembra 1943 se je prenovil rajonski odbor OF za Sv. Jakob: Viktor Kjuder, Lojzka Cebohin, Gigi Harej, Danilo Pilat, Valerija Kocjančič. Na področju rajona pa je delovalo konec leta 1943 okrog 18 terenskih odborov OF. 2.) Ustanovni sestanek rajonskega odbora za Rojan je bil septembra 1943 na domu Rudija Košute v ulici Udine. Prisotni so bili: Henrik Ukmar, Mirko Kosmina, Drago Svara, Rudolf Ukmar, Ubald Vrabec, Mario Zafred, Rudolf Mahnič in Rudolf Košuta. Tajnik je bil Henrik Ukmar-Normin. Decembra 1943 mu je sledil na tajniškem mestu Ivan Strgar-Janko. Novembra je bil v stanovanju Draga Curka ožji sestanek: Mara in Drago Curk, Ubald Vrabec, Marksimiljan Terčon, Josip Faganel, Alojz Nemec, Anton Hreščak in Ivan Novak. Rajonsko področje je bilo obsežno, saj je vsebovalo: Rojan, Greto, Skorkljo, Trstenik, Piščance. Na omenjenem območju je v kratkem nastalo okrog 10 terenskih odborov. V terenskem odboru OF za Trstenik je deloval tovariš Rebec-Vrh, ki se je kot poslanec udeležil zbora slovenskih odposlancev v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943. 3.) Področje Barkovelj je bilo razdeljeno na pet terenskih odborov: prvi teren je bil na Mandriji (tajnik Peter Gregorio), drugi pri Gašperetih (tajnik Jakob Pra- šelj), tretji pri Bajerdinu (tajnik Franc Matjašič), četrti pri Cjakih (tajnik Anton Pertot), peti v Judovcu (tajnik Ivan Pertot) ,18 Znotraj posameznih odborov (okrožnih in rajonskih, včasih tudi v terenskih) so bile porazdeljene funkcije, ki so v glavnem bile: tajnik, vojaški referent, gospo­ darski referent, predstavnik masovnih organizacij (ZSM, SPŽZ). Podobne ugotovitve veljajo tudi za organizacijo KPS. Celice so bile manj šte­ vilne. Bile so sestavljene iz preizkušenih komunistov in agilnih aktivistov OF. Imele so manj članov ter so delovale še bolj konspirativno. Pri Sv. Jakobu je deloval komite KPS, ki je imel na svojem področju 8 partijskih celic. Komite so sestavljali: Danilo Pilat, Gigi Harej, Josip Medved, Viktor Kjuder, Valerija Kocjančič.19 Podobno porazdelitev so imeli še ostali predeli Trsta. Število aktivnih partijskih celic je bilo seveda različno od okraja (rajona) do okraja. Slovenska protifašistična ženska zveza (SPŽZ) Vloga ženske v sklopu OF je bila že od vsega začetka velika. Sprva so ženske delovale v odborih OF. Kmalu pa se je pojavila nuja po posebni ženski organizaciji. Aprila 1943 je na pobudo POOF nastal pokrajinski iniciativni odbor SPŽZ. Njena » Trieste nella lotta, 53-54; NSKT, OZ, fond NOB, izjava Danila Pilata, fase. NOB 7 a, mapa P/2 17 Slovensko primorje in Istra, 459. _ I8 Milan Pahor: Sv. Jakob v narodnoosvobodilnem boju, zbornik Sv. Jakob (zgodovinski razsledi po življenju Slovencev v tržaškem delavskem okraju), Trst 1980, 262 (odslej Sv. Jakob)- Milan Pahor Ivan Novak: O delovanju OF na področju Rojana, zbornik Rojan skozi čas, Trst 1978 82—83- Jelka' Gerbec, Spomini na NOB, zbornik Pri nas v Barkovljah je bilo tako, Trst 1982, 112—113 " Sv. Jakob, 265—266. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 303 pobudnica je bila Zora Rupena-Katja. 1. junija 1943 začne izhajati »Slovenka«, gla­ silo PO SPZZ, 6. julija pa so bila razposlana navodila za ustanavljanje okrožnih, okrajnih in terenskih odborov SPZZ. Proti koncu zime 1943/44 so dobile žene še dve odgovorni nalogi: a) mobiliziranje in b) ustanavljanje slovenskih partizanskih šol ter tečajev slovenskega jezika. 2. februarja 1944 je bila na Stjaku 1. pokrajinska konferenca SPZZ. To je bil za ženske Slovenskega primorja pomemben dogodek, saj se je zbralo okrog 200 delegatk iz vseh predelov Primorske. 11. februarja 1944 je POOF izdal okrožnico, po kateri mora v vsakem okrožnem, okrajnem in terenskem odboru OF biti zastopnica SPŽZ, ki jo predlaga organizacija SPZZ. S tem je dobila ženska organizacija popolnoma enakovredno mesto z ostalimi masovnimi organizaci­ jami, ki so delovale v sklopu OF. 2 0 Posebno poglavje glede delovanja primorskih žensk zavzemajo tržaške ženske, ki so delovale v še posebno težkih pogojih. Seveda so se posameznice priključile narodnoosvobodilnemu gibanju že v letu 1941. Vendar je bil okrožni odbor postavljen konec leta 1943. Okrožni odbor SPZZ za Trst so sestavljale: Draga Tavčar-Nežica, Valerija Kocjančič-Spela, Marica Skabar-Urška (tudi Jera), Angela Udovič-Mica, Zora Ivančič-Marjana, Lojzka Čebohin-Grozdana, Darinka Piščanc-Slovenka. Tovarišice, ki so sestavljale odbor, so bile zadolžene za delo v posameznih rajonih Trsta. Organizacija SPZZ je v obravnavanem obdobju zaživela v petih rajonih Trsta. Na področju rajona Rojana je delovalo 8 terenskih odborov SPZZ, na področju rajo­ na Sv. Jakoba pa 18. Prej je bila navedena konferenca v Stjaku. Na' omenjeno konferenco je iz Trsta šla delegacija osmih tovarišic: Valerija Kocjančič (vodja), Draga Tavčar, Darinka Piščanc, Lojzka čebohin, Angela Udovič, Marija Kodrič, Pina Pertot, Vlada Sebek.22 Organizacija ZSM in SKOJ V Slovenskem primorju so nastali prvi terenski odbori Zveze slovenske mladine (ZSM) in prvi aktivi Zveze komunistične mladine (ZKM ali SKOJ) pozimi 1942/43. Meseca marca 1943 je bilo ustanovljeno tričlansko poverjeništvo Pokrajinskega ko­ miteja SKOJ za Slovensko primorje, ki se je pozneje preimenovalo v Oblastni komite SKOJ. Avgusta 1943 pa je bil sestavljen Pokrajinski iniciativni odbor ZSM. Struktura tedanjih organizacij je predvidevala, da se članstvo SKOJ združuje v aktive pod vod­ stvom sekretarja, a članstvo ZSM v terenske odbore pod vodstvom predsednika. Aktive oziroma odbore so vodili okrajni (rajonski) komiteji oziroma odbori, višje vodstvo pa so predstavljali okrožni komiteji in oblastni komite oziroma okrožni odbori in pokrajinski odbor.23 V Trstu se je mladinska Organizacija na takih temeljih izoblikovala nekoliko kasneje kot v drugih okrožjih. Poverjeništvo PK SKOJ je poslalo v mesto skupino izkušenih mladincev, ki so novembra 1943 ustanovili okrožni komite SKOJ in okrožni odbor ZSM. Temelje so poleg drugih postavljale tovarišice Zora Grmek, Vlada Sebek, Rezi Tomšič. 20. novembra 1943 je bil ustanovljen okrožni odbor ZSM, od katerega je bilo konec januarja 1944 odvisnih devet rajonskih odborov ter okrog štirideset te­ renskih na področjih Trsta.2 4 Januarja 1944 je prišel v Trst Davorin Cek-Danilo, član pokrajinskega poverje- ništva. 30. januarja 1944 je bila organizirana okrožna mladinska konferenca, ki se je vršila na Kolonkovcu v predmestju Trsta. Konferenci je prisostvovalo okrog 90 mladink in mladincev. Mladinsko delovanje sta že učinkovito vodila okrožni komite SKOJ in okrožni odbor ZSM. V sklopu SKOJ je tedaj delovalo 6 rajonskih komitejev (center, Sv. Jakob, Sv. Ivan, Katinara, Kolonkovec, Skedenj) in 32 aktivov.23 20 Slovensko primorje in Istra, 482—483. 21 Slovensko primorje in Istra, 484; NSKT, OZ, fond NOB, izjavi Lojzke Cebohin in Rezi Tomšič. » Sv. Jakob 268. 23 Milica Kacin: Tržaška mladina v narodnoosvobodilnem boju, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana, 1960, štev. 2, 146 (odslej Milica Kacin). 24 Trieste nella lotta, 53. 25 Trieste nella lotta, 55; Milka Kacin, 147; NSKT, OZ, fond NOB, izjavi Rezi Tomšič. 304 M. PAHOR: NARODNOOSVOBODILNO GIBANJE V TRSTU Konec 1943 in v začetku 1944 so okrožni odbor ZSM za Trst sestavljali: Zora Grmek, Vlada Sebek, Rezi Tomšič, Dušan Kodrič, Božena Kodrič, Miran Blazina. Mladinsko organizacijo je v tistem obdobju vodila Vlada Sebek-Morana. Mestni odbor ZSM so tvorili: Igor Dekleva (predsednik), Ervin Lah, Ivica Kogoj, Gabrijela Druži­ na, Neva Rožanc. Rajonski odbor ZSM za Sv. Jakob pa: Marija Suša, Vilma Smotlak, Neva Lah, Ema Kerševan, Sandi Blazina.26 Delavska enotnost — Unità operaia Delovanje OF je že samo posebi imelo pozitiven vpliv na italijanske protifaši- ste, zlasti na delavski razred. Samo pri taki ugotovitvi pa seveda ni bilo mogoče obstati. KPS in OF sta se zavedali, da je za uspešen boj proti nacifašizmu potrebno ustvariti enotno fronto z italijanskimi protifašisti; predvsem pa mobilizirati tržaški delavski razred v enotno fronto boja proti nacifašizmu. če je OF vodila boj za na­ rodno osvoboditev Slovencev, je istočasno vodila boj za nove, naprednejše odnose v družbi s perspektivo razvoja v socializem. Vse to prikazati tržaškim delavcem in jih pridobiti za revolucionaren protifašističen boj je bila ena izmed osnovnih nalog KPS in OF v Trstu. In to prav v Trstu ni bila lahka naloga glede na posebne razmere: delovanja in programa OF, narodno vprašanje ipd. Ze drugod po Slovenskem se je OF posluževala posebnih organizacijskih oblik v tovarnah z ustanavljanjem odborov Delavske enotnosti (DE). Podobno se je začelo v Trstu, seveda z bistveno razliko, da je bilo treba pritegniti italijanski del tržaškega delavstva. Osnovana je bila tako organizacija Delavske enotnosti (DE) — Comitato dell'Unità operàia (UO). Posve- tila naj bi se predvsem politični vzgoji množic, mobilizaciji za partizane, sabotažam na delovnih mestih.27 V obdobju pred kapitulacijo Italije so v Trstu le zametki DE. Na začetku so se imenovali odbori Bratstva — Fratellanza oziroma Bratstva in enotnosti (Fratellanza e Unità operaia). Prvi odbori so začeli nastajati od decembra 1942 dalje. Prvi odbori DE so začeli delovati za delavce iz ladjedelnice Sv. Marka, Lloydovega arzenala, to­ varne strojev Sv. Andreja, železarne ILVA. Tajnik prvih odborov DE je bil Franc Mezgec, njegov glavni pomočnik pa Franc Lipovec-Tine.28 Čeprav je bila začetna organizacija DE in njena dejavnost precej skromna, je bila že njena ustanovitev izrednega političnega pomena. Tržaški delavci so našli skupni jezik ne glede na narodno pripadnost. Izoblikovali so svojo množično organi­ zacijo, ki je v zaključnem obdobju NOB v Trstu odigrala pomembno vlogo. O pol­ nem razmahu odborov Delavske enotnosti lahko govorimo šele poleti 1944. Tehnike Razpad Italije pomeni prelomnico v razvoju ciklostilnih tehnik na Primorskem. Ljudska vstaja, ki je zajela celo področje, je dala pobudo za ustanovitev novih in in novih tehnik. Ljudska oblast, ki se je razvijala in neizprosen boj proti nacifašizmu sta terjala množico ilegalnega tiska. Nadčloveški napori, velika predanost ter hrab­ rost in iznajdljivost so bile lastnosti vsakega pionirja primorskih tehnik. V obravnavanem obdobju (september—december 1943) deluje v Trstu ciklostilna tehnika na področju Rojana. Poleg tega pa nastane še okrožna tehnika za Trst. Nova tehnika nastane v pekarni Marija Zafreda v ulici Udine 29. Delali so po navodilih Henrika Ukmarja-Normina, tajnika OF za področje Rojana (okraj). S ti­ skom so pričeli septembra 1943. Tehnika je delovala približno štiri mesece, do za­ četka 1944. Tiskal je bančni uradnik Franc Kralj, ki je tudi popravljal ciklostil. Pisali in razmnoževali pa so Henrik in Rudolf Ukmar, Karel Svara, Ivan Strgar, Mario Zafred. Tiskali so ponoči pred prihodom pekovskih pomočnikov. Ciklostil so » Zapisnik sestanka bivših mladinskih aktivistov OF v prostorih Odseka za zgodovino pri Na­ rodni in študijski knjižni« v Trstu, 2. aprila 1980, sestavil Milan Pahor. 2 7 Milan Pahor: Narodnoosvobodilni boj na Tržaškem 1941—1945, zbornik 10. Koroških kulturnih dni, Celovec 1979, 85. 2 8 NSKT, OZ. fond NOB, fase. NOB 2. mapa Delavska enotnost. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 305 imeli v prostoru, kjer je bila krušna peč. če se je nekdo nenadoma približal, so lahko ciklostil skrili pod peč. Pri Zafredu je bilo tudi okrajno skladišče, čeprav so v gornjih nadstropjih hiše stanovali nemški oficirji, niso nikdar zasumili, kaj se dogaja v spodnjih prostorih.2 9 15. oktobra 1943 je Franc Segulin-Boro iz okrožnega komiteja KPS Brkini-slo- venska Istra (kmalu za tem pride v Trst) sporočil pokrajinskemu komiteju KPS, da je njihovo tehniko Snežnik zapustil njen dotedanji vodja Lado Trobevšek-Jodi (Istran), da bi za okrožje Trst organiziral novo tehniko, kot so mu naročili iz po­ krajinskega komiteja. Vsekakor Trobevšek zaradi bolezni ni mogel takoj v Trst. Nadalje je bilo Jodiju naročeno, da bo glavni tehnik za okrožje Trst, kjer bo moral voditi organizacijo vseh tehničnih točk. Okrožna tehnika je bila formalno ustanov­ ljena decembra 1943. Praktično pa je začela delovati 17. februarja 1944 in sicer pri Domju, v hiši znanega aktivista Josipa Sturmana-Slavka. Bunker za tehniko je zgradil zidar in aktivist Mirko Hrvatič-Skok. Dejansko je bila hiša v tržaški občini, ker je stala na levi strani ceste proti Logu. Staro ledinsko ime za tisti predel je Trnje. Na tistem mestu je tehnika Morje delovala od 17. februarja do 14. maja 1944, ko so se morali preseliti na drugo mesto.3 0 Šolstvo in tečaji slovenskega1 jezika Razen Barkovelj (konec 1943) se povsod drugod tečaji začnejo odvijati šele od februarja 1944 dalje, ko prispe v Trst Mara Samsa, pokrajinska nadzornica za te­ čaje. V sklopu narodnoosvobodilnega boja so bili uvedeni organizirani tečaji in se­ veda šolski pouk za otroke, kar velja za celotno Primorsko in za Trst. Sredi boja se vršijo tečaji v materinem jeziku, ki ga je hotel fašizem iztrebiti. Vse to se je do­ gajalo tudi v okupiranem Trstu. To je velikega pomena, saj je povojno slovensko šolstvo zraslo prav na temeljih partizanske šole. Da bi organizirali slovenski pouk v mestu, je bila poslana v Trst Mara Samsa, pokrajinska nadzornica za večerne tečaje. Samsova je dospela v mesto 25. februarja 1944. Organizacijski sestanek pa je bil izveden že 28. februarja v ulici Rismondo 4 v stanovanju učiteljice Duše Kosminove. Iz zapisnika sestanka, ki se je ohranil, je razvidno, da so bili prisotni: začasni okrožni referent za prosveto Josip Mezgec-Franc, učitelj Saša Dominko, profesor matematike Janez Malnarič-Črt, pravnik Ivko Pu- stišek-Imro, učitelj Franc Sancin-Andrej, učiteljica Duša Kosminova, Mara Samsa ter dvoje mladih učiteljic Slava in Saša. Na dnevnem redu je bilo več točk, med temi organizacija šolstva in večerni tečaji v Trstu (učenci, program, pouk, učne knjige). Odločili so se, da se ustanovi okrožni prosvetni svet ter toliko okrajnih (ra­ jonskih) roditeljskih svetov, kolikor je okrajev v tržaškem okrožju.31 Zaključne misli 1. Prvo leto narodnoosvobodilnega boja na Primorskem (od poletja 1941 do pomladi 1942) pomeni vzpostavitev stikov med vodstvom narodnoosvobodilnega gi­ banja v Ljubljani oziroma njegovimi aktivisti (brata Kovačič za Tržaško) in do­ mačimi protifašisti ter nastanek prvih žarišč narodnoosvobodilnega gibanja. 2. Drugo obdobje boja (od srede aprila do decembra 1942) pomeni vztrajno delo prvih aktivistov OF: za vključevanje primorskega ljudstva v OF in povezovanje posameznih žarišč v celoto. 3. Čas od partijske konference 4. in 5. decembra 1942 do kapitulacije Italije septembra 1943 pomeni zajetje pridobljenih simpatij ljudstva v trdno postavljeno mrežo organizacij OF. 2 9 Milan Pahor: O tisku v narodnoosvobodilnem boju 1941—1945, zbornik Boj za svobodo, Trst 1975, 60—61 (odslej Boj za svobodo). 3 0 Boj za svobodo, 62-63; Jože Kralj: Partizanske tiskarne na Slovenskem, Primorske tiskarne, Ljub­ ljana 1973, 38; Jože Kralj, Partizanske ciklostilne tehnike v Slovenskem primorju, Ljubljana 1981, 78. 3 1 Drago Pahor: Prispevki k zgodovini obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem 1943—1945, Trst 1974, 61 306 M. PAHOR: NARODNOOSVOBODILNO GIBANJE V TRSTU 4. Obdobje od 8. septembra 1943 do začetka leta 1944 pa pomeni nezadržno vsestransko rast vseh organizacij v sklopu OF ter začetek oblikovanja dokončne ljud­ ske oblasti. R i a s s u n t o ALCUNI ACCENNI SULLA LOTTA DI LIBERAZIONE NAZIONALE A TRIESTE NEL PERIODO SETTEMBRE—DICEMBRE 1943 M i l a n P a h o r L'8 settembre 1943 è una data fondamentale per il movimento di liberazione nazionale sloveno. Tutto il Litorale sloveno (Slovensko primorje) insorge e diventa libero praticamente tutto il territorio, salvo le principali città. L'ofensiva tedesca (set- tembre—ottobre) frena per un momento la crescita del movimento di liberazione nazio- nale sloveno, però non è più in grado di arrestarlo. Si consolida inoltre la colabora- zdone tra la Osvobodilna Fronta — Fronte di liberazione nazionale sloveno e la Resistenza italiana, che si sviluppa dopo l'8 settembre. Nella città di Trieste prendono corpo varie organizzazioni che operano all'interno dell'OF. Si pongono le basi defini- tive che porteranno alla liberazione nel maggio del 1945. Infatti il popolo dà un suo nome al famoso settembre 1943, lo intitola »prva svoboda — la prima libertà«. Arhivsko društvo Slovenije in arhivi Slovenije izdajajo glasilo ARHIVI. ARHIVI izhajajo od leta 1978 in prinašajo razprave in članke s področja arhivistike in zgodovine institucij, seznanjajo z arhivskim gradivom in ga objavljajo, poročajo o delu arhivskih organizacij in Arhivskega dru­ štva Slovenije ter podajajo bibliografijo s področja arhivistike. Revijo ARHIVI lahko naročite na naslov: Arhivsko društvo Slovenije, YU-61000 Ljubljana, Zvezdarska 1. VESTNIK KOROŠKIH PARTIZANOV glasilo Osrednjega odbora koroških partizanov Vestnik koroških partizanov — VKP izhaja v Ljubljani že od leta 1967. Iz organizacijskega glasila se je kmalu razvil v strokovno revijo, ki poleg zgodovine koroškega; partizanstva obravnava tudi druga vprašanja iz zgodovine in sodobne problematike koroških Slovencev. VKP občasno z obsežnejšimi pregledi dopolnjuje tudi poročanje dnevnega tiska o dru­ gih delih slovenskega zamejstva ter o splošni manjšinski problematiki v svetu. Ob uvajanju bralne značke Karla Prušnika-Gašperja v naše šole naj posebej opozorimo na bibliografijo tega koroškega partizana in borca za pravice koroških Slovencev ter na bibliografijo prvih petnajstih let­ nikov VKP; obe bibliografiji je pripravila Marija Suhodolčan, izšli pa sta kot posebna številka VKP. Vestnik koroških partizanov lahko naročite pri njegovem izdajatelju in založniku: Osrednji odbor koroških partizanov, YU-61000 Ljubljana Titova 123, p. p. 501. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 • 1983 • 4 • 307—338 307 PROBLEMI IN DISKUSIJA POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV IN NJEGOVI ZGODOVINSKI TEMELJI Ralf Unkart — Gerold Glantschnig — Alfred Ogris: Zur Lage der Slowenen in Kärnten. Die slowenische Volksgruppe und die Wahlkreiseinteilung 1979 — eine Dokumentation. Redaktion: Univ. Doz. Dr. Alfred Ogris, Direktor des Kärntner Landesarchivs. Klagen­ furt : Kärntner Landesarchiv, 1984. 432 strani. (Das Kärntner Lan­ desarchiv; 11). Knjiga je izšla sicer v vrsti zgodovinskih znanstvenih publikacij (delno gre za iz­ daje virov, delno za zgodovinske monografije), ki jih od 1970 naprej izdaja Koroški deželni arhiv, toda tokrat gre vendar v resnici za svojevrstno uradno publikacijo urada Koroške deželne vlade, ki jo je arhiv založil pač v svojstvu dela 5. oddelka (kultura) omenjenega urada. Ne gre namreč niti za izdajo »virov« v pravem smislu, niti za zgo­ dovinsko monografijo. Ralf Unkart (vodja ustavne službe pri uradu koroške deželne vlade in namestnik direktorja tega urada) je ob predstavitvi knjige — pač v svojstvu njenega poglavitnega organizatorja — izrecno izjavil,-da publikacija ne predstavlja nikakršne »Bele knjige« (pač: koroške deželne vlade); vzrok je pač v tem, da sta Va­ lentin Einspieler in Josef Feldner v »Kärntner Weissbuch« v dveh delih (1980—1982) to kategorijo publikacije spravila preveč na slab glas. Pa vendar je treba reči, da je po svojem značaju knjiga vendarle najbližja temu, kar se navadno (ne pri obeh funk­ cionarjih Heimatdiensta !) razume pod pojmom »Bele knjige«. Gre namreč za objavo dokumentacije v zvezi z nastankom sedmojulijske zakonodaje leta 1976 in s spremembo volilnega reda na Koroškem 1979 in pritožbo KEL-a (Koroške enotne liste) na avstrij­ sko ustavno sodišče v zvezi s tem in z volitvami v deželni zbor 1979 — torej za doku­ mentacijo od 1971 do 1981 (z nekaterimi sestavinami v opombah, ki sežejo tudi še naprej, do 1983). Opis vsebine bo potrdil, da ne gre za »vire« v arhivskem smislu, marveč za besedila, ki so po svojem značaju najbližje publicistiki; vsebinska karakte­ ristika »bele knjige« pa je podana tudi z izrazitim »tèznim« stališčem — obrambo sta­ lišč koroške deželne politike v spornih vprašanjih. Razlika od »bele knjige« je torej samo v tem, da formalno publikacija ni »uradna«, seveda res samo formalno, kot kaže že sestava avtorjev. r Na koncu knjige (str. 342) so sicer navedeni (in kratko predstavljeni) le trije avtor­ ji _ dr. jur. Ralf Unkart, dr. jur. Gerold Glantschnig (od 1976 zaposlen v ustavni službi urada pri koroški deželni vladi) in dr..in mag. phil. Alfred Ogris (od 1970 arhivar in od 1981 direktor Koroškega deželnega arhiva). 2e v uvodu se zahvaljujejo ti trije avtorji (za vsa nepodpisana besedila »nosijo odgovornost skupaj«, str. 18) dr. Josefu Lauseg- gerju in dr. Aniti Plamenig za zbiranje podatkov v oddelkih za »deželno načrtovanje« in za »statistiko« urada koroške deželne vlade (zdi se, da gre pri tem predvsem za sodelovanje pri dokumentih, namenjenih ustavnemu sodišču 1980, str. 221—229 in 230— 279, zlasti 275—279, morda pa tudi — iz opomb to ni jasno — str. 123—125 in 132—139), za dokumentacijo »pravic slovenske manjšine« je uporabljeno besedilo S. Korenjaka iz Kärntner Gemeindeblatt 2/1983, podatke o deželnozborskih volitvah na Koroškem 1945—1979 (str. 189—192) je prispeval arhivar koroškega deželnega arhiva dr. Wilhelm Wadl in prvi odgovor zoper pritožbo KEL-a je napisal direktor deželnega urada dr. Werner Lobenwein (str. 199 si.). Poleg tega so v knjigi objavljena še štiri besedila s povsem drugačnim avtorstvom: v prvem delu poročilo o »pravnem položaju sloven­ ske manjšine na Koroškem, primerjanem s pravnim položajem slovenske manjšine v Furlaniji — Julijski Benečiji« (147—182; odstavki, ki se nanašajo samo na slovensko manjšino v Italiji, so izpuščeni, tako da- poročilo ni objavljeno v celoti), izdelano v letih 1979 do 1981 po povabilu kanclerja Bruna Kreiskega po nekaki »nepristranski« komisiji, ki so jo sestavljali francoski univerzitetni profesor in strokovnjak za manj­ šinska vprašanja dr. Guy Héraud, avstrijski univerzitetni profesor in strokovnjak za mednarodno pravo dr. Franz Matscher in kot predstavnik slovenske manjšine dr. Fran­ ci Zwitter, poleg tega še izvleček iz poročila Jörgena Elklitta o volilni pravici in vpra­ šanju parlamentarnega zastopstva nemške manjšine na Danskem (str. 183—186), v dru­ gem delu pa pritožba KEL-a zoper volitve v koroški deželni zbor; katere avtor ni ime­ novan zastopala sta jo mag. Filip Warasch in odvetniški zastopnik dr. Michael Graff, predložena 30. oktobra 1979 (str. 193—198), ter izvedensko mnenje honor, univ. prof. dr. Theodorja Veiterja o elaboratu urada koroške deželne vlade glede »razdelitve volil­ nih okrajev in slovenske narodnostne skupine«, izdelano na prošnjo KEL-a in pred­ loženo s strani te organizacije avstrijskemu ustavnemu sodišču (str. 302—336). Našteta 308 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV štiri besedila se od besedil avtorjev urada koroške deželne vlade razlikujejo po svojih temeljnih stališčih in se od knjige nasploh ločijo kot poseben sestaven del. Poseben sestaven del pomeni poleg tega seveda tudi še razsodba avstrijskega ustavnega sodišča o veljavnosti volitev v koroški deželni zbor 1979 (str. 337—354). Ker vsa ta drugačna besedila znašajo v knjigi 99 strani, se zniža besedilo koroške avtorske skupine v knjigi na 333 strani. Knjiga je po svojem značaju nekakšen dokumentacijski zbornik, v katerem so besedila z dokumentacijskim značajem od najstarejšega iz obdobja 1973/74 (Unkartovo predavanje o čl. 7 Avstrijske državne pogodbe) do razsodbe avstrijskega ustavnega so­ dišča z dne 5. oktobra 1981 razporejena po kronologiji svojega nastanka (to velja tudi še za različne odmeve te razsodbe, str. 356—368, ne pa za nekaj prispevkov, ki so bili napisani za knjigo posebej ter so razporejeni na različnih mestih, in seveda tudi ne za priloge iz zakonodaje, ki besedilu knjige slede na koncu, str. 379—412). Naravno so zunaj te razporeditve tudi začetno kazalo (5—11), seznam kratic |(13—16) in predgovor s podatki o povodu za knjigo, njenem nastanku in avtorjih (ti podatki so nepopolni, str. 17—19) na začetku knjige^ na njenem koncu pa izbrana bibliografija 1970—1983 (str. 413—418; poleg 109 bibliografskih postavk, ki pa se nanašajo na 119 knjig ali po­ sameznih razprav, bi bilo seveda mogoče upoštevati še to ali ono, vendar je treba pri­ znati, da izbor ni pristranski glede na stališče avtorjev publikacije, marveč da upo­ števa nemške in slovenske publikacije z njim nasprotnimi stališči v meri, ki je pri koroških nemških publikacijah v resnici nenavadna — žal pa se to ne izraža v bese­ dilu knjige in njegovi odprtosti za takšna stališča) ter trije registri (prvi je »sistema­ tični glavni register«, razporejen po problemih, 419—421; drugi abecedni seznam oseb­ nih in krajevnih imen, 422—424, tretji abecedni stvarni register, 425—431), med kate­ rimi sta posebej oba stvarna registra za uporabljanje knjige bistveno potrebna, ker je zaradi narave in ureditve zbornika ista snov obravnavana pogosto na zelo različnih mestih. Pravo besedilo knjige (str. 25—378) je formalno razdeljeno v dva dela: prvi naj bi se nanašal na »razvoje in dejstva v času pred koroškimi deželnozborskimi volitvami 1979 in razsodbo ustavnega sodišča 1981« (str. 25—186), drugi na »Koroške deželnozbor- ske volitve 1979 : od osporavanja po KEL do razsodbe ustavnega sodišča« (str. 187— 374), čemur sledi še kratka »Sklepna beseda« (str." 375—378), ki skuša (377 si.) na enak način kot predgovor (18) že s samooceno dvigniti knjigo glede »podatkov in dejstev« nad vse prikaze, ki so »bili kadarkoli (jemals!) objavljeni glede aktualnih podatkov o slovenski narodni skupini na Koroškem«. Delitev knjige v oba dela sem imenoval le formalno, ker se v resnici v obeh pogosto ponavlja obravnavanje istih vprašanj in drugi sega celo bistveno dlje nazaj v zgodovino kot prvi. Glede na visoko mnenje avtorjev o rezultatu njihovega dela si pa vsekakor velja sedaj najprej ogledati vsebino knjige v njihovi razporeditvi gradiva! Glantschnig (Od razsodbe o Gradiščanski do novele koroškega volilnega reda za deželni zbor 1979, 21—24) pojasnjuje obveznost razdelitve dežele v več volilnih okrajev pri deželnozborskih volitvah po razsodbi ustavnega sodišča v primeru Gradiščanske (1978) in uresničenje te razdelitve 18. maja 1979 s sklepom koroškega deželnega zbora. Pri posvetovanju o predlogu so v deželnem zboru zastopane stranke vsekakor hotele zavarovati medsebojno razmerje moči (23) ; izraženo je bilo mnenje, da bo predlagana sprememba realno pomenila zapostavljanje vsake politične skupine, ki bi hotela pred­ stavljati slovensko narodno skupino (Guttenbrunner, 23), vendar je bila ocenjena dru­ gačna rešitev za »skrajno nesorazmerno« (höchst unverhältnismässig), ker da je pri­ stojen za »varovanje etnične eksistence« koroških Slovencev in za njihove predloge te vrste dunajski parlament, zaradi česar njihovo zastopstvo v koroškem deželnem zboru ni posebno pomembno. Kot je posebej za knjigo napisan Glantschnigov prispevek, velja isto tudi za Unkartov prikaz razvoja »od člena 7 državne pogodbe 1955 do Zakona o narodnih sku­ pinah 1976« (27—104; to je najobsežnejši »avtorski« prispevek v knjigi, čeprav se na začetku, 27—47, in pri prikazu slovenskih pravic, 82—95, opira na že prej objavljeni besedili). Prikaz začenja s ponatisom predavanja po koroškem »tafelšturmu« o inter­ pretaciji čl. 7 državne pogodbe 1955 v Koroškem pravniškem društvu 20. II. 1973 (ob­ javljenem 1974). Objavlja ga v nespremenjeni obliki (z dvema dopolniloma o začetku in koncu predavanja, str. 28 in 46 v opombi) z dvema opombama, ki opozarjata na za­ starelost njegovih stališč (str. 38 in 40; pomembni sta, ker kažeta na drugačno raz­ rešitev stvari v sedmojulijski zakonodaji!). Predavanje je bilo glede na avtorjev urad­ ni položaj (vodja deželne ustavne službe!) pogumno in zanimivo dejanje: namenjeno je bilo pomirjenju emocij po »tafelšturmu« s podčrtavanjem avstrijskih obveznosti, ki so zvezane s pridobitvijo neodvisnosti, z druge strani jih razumem kot poskus prido­ bitve slovenske strani za pogajanja. S pridobitvijo neodvisnosti in zagotovitvijo meje proti Jugoslaviji tudi z njeno prvo jugoslovansko potrditvijo po plebiscitu (s podpisom državne pogodbe 1955 in s posebno pogodbo »o skupni državni meji« 1965, str. 31—33) ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1983 • 4 309 ie uresničitev določb člena 7 vzročno tako povezana, da je -delovna sposobnost Avstrije nri obravnavanju njenih manjšin omejena- (29 si.). Formulacija člena 7 (zlasti pre­ poved delovanja organizacij, katerih namen je, »odvzeti slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine«) pomeni, da določb za njegovo izvedbo m dovoljeno »zastaviti tako, da bi bil slovenskemu prebivalstvu na Koroškem ali večjim njegovim delom odvzet značaj manjšine« (str. 45). Tu so utemeljena tudi jasna Unkar- tova načelna stališča, »da ima vsak otrok, ki pripada manjšini pravico do osnovno­ šolskega pouka v slovenščini« (35 si.), enako vsak S ovenec tudi za uporabo sloven­ skega jezika ori uradih in sodiščih na ozemlju, na katerem živijo Slovenci » 7 - 3 9 p n em sam opozarja, da se glede sodišč uresničuje to e »za del na Koroškemjivece manjšine« 39). Ozemlje, na katerem »živijo pripadniki manjšine, je upravi znano«, namreč v »občinah s sedežem manjšinskih šol« (37, prim, tudi 55). Zaradi tega »tajno ugotavljanje manjšine«, ki ga zahtevajo »tako imenovane domovini zveste organizacije na Koroškem, pa tudi politična stran« - kot pove med vrstami - , ni mogoče, ker po dogodkih jeseni 1972 ni mogoče ustvariti »atmosfere popolnega miru in brez nacional­ nih strasti« (44); zagovarjal je stališče, da vsaka navedba »slovenščine« pri š tet juze pomeni »izrecno izpoved k manjšini« (43). Edino razliko od slovenskih manjšinskih stališč je pomenilo mnenje, da je mogoče dvojezične krajevne napise postaviti le v krajih z »razmeroma pomembnim številom« pripadnikov manjšine, pri cerner je go­ voril o 20 % po rezultatih prejšnjega štetja (1971; str. 39-41; besedilo člena 7 o »okra­ jih« ie po njegovem mnenju preveč formalistično). Teze tega izredno zanimivega pre­ davanja sem podal obsežneje ne le zaradi njegovih stališč, ki se v vec bistvenih vpra­ šanjih razlikujejo od poznejšega razvoja, marveč ker mi je dr^Unkart se po^prejemu sedmojulijske zakonodaje (pri kateri je po službeni dolžnosti sodeloval) jeseni 1976 v Celovcu izrecno izjavil, da pri interpretaciji obveznosti 7. člena državne pogodbe osebno še vedno stoji na stališčih, izraženih v svojem predavanju. Ker bo ocena zgo­ dovinske strani dela morala zajeti v celoti vprašanja ki se obravnavajo- raztreseno na različnih mestih, se v nadaljnjem poročilu o vsebini knjige tej kritiki kolikor mogoče izogibam, kritično pa se dotikam le nekaterih vprašanj dmgacnega značaja ki jim_ ta ocena v glavnem ni namenjena (zlasti ne pravniškim analizam, ki so v knjigi marsikje navzoče). Po objavi svoje interpretacije obveznosti člena 7 državne pogodbe v predavanju iz let 1973/74 Unkart prehaja k razvoju vprašanja po »ortstafelšturmu«, najprej k »pri­ pravi Zakona o narodnih skupinah« (48-65), kjer poroča deljeno o delu »studijske komisije« 1973-1975, »kontaktnega komiteja« 1973-1977, o pogajanjih med avstrij­ skimi parlamentarnimi strankami 1974-1977 in delu odbora pravniških izvedencev 1975—1976 kar pa se je vse zaključilo s formalnim sporazumom med avstrijskimi strankami'l . julija 1976 (63-64). Pri vseh teh organizmih so se ponavljala ista glavna vprašanja (pojem »slovensko prebivalstvo«, pomen izraza »upravni okraj« v 6. tocKi člena 7 odstotni delež manjšine za obveznost uporabe določb člena 7, vprašanje po­ sebnega štetja za ugotovitev tega deleža in oblike tega štetja) kar se je se v zaostreni obliki ponavljalo pri razgovorih s predstavniki manjšine v kontaktnem komiteju in pogajanjih s pravniškimi izvedenci (odbijanje določanja obveznosti po deležu manj­ šine in tudi štetja posebne vrste, zavračanje določanja teritorija uveljavitve posamez­ nih pravic z odredbami). Zaradi ponavljanja teh vprašanj ni opravičeno omalovaže­ vanje (gl 48 op 1) Veiterjeve objave obsežnega poročila o delu studijske komisije (kot 8 knjige serije Das gemeinsame Kärnten — Skupna Koroška, 1980, 452 str in 8 zem­ ljevidov v prilogi), iz katerega so mnogo bolj kot iz Unkartovega poročila razvidna tudi stališča avstrijskih strank do teh vprašanj in tudi do koroških Slovencev. Unkar- tovo poročilo v nekaterih pogledih žal ni nepristransko; tako pri Veiterjevi knjigi podčrtuje spornost njegovih izvajanj o slovenskih oblikah krajevnih imen, ne omenja pa soglasnega umika pojmov »vindišarski jezik« in »vindišarska narodnostna skupina« (Veiter n d 59—61, 107, 148—150), ki pa jih je jezikovno štetje na Koroškem uporab­ ljalo še 1981 in jih ie v istem letu vnovič branil tudi udeleženec sej študijske komisije Valentin Einspieler. Prav tako je značilno, da je memorandum koroških slovenskih organizacij iz oktobra 1955 le omenjen, v dokumentaciji pa m niti njegovega izvlečka. V poročilu je nekaj novosti o nastanku prvega zakona o dvojezičnih krajevnih napisih iz julija 1972 (53, op. 25, toda tu omenjeni primer Eibelhofa za kraje z dvojezičnimi krajevnimi imeni tega zakona sploh ni tipičen in je v tem smislu tu zlorabljen, enako kot ni res da bi prišlo do protislovenske emocije »tafelšturma« »manj zaradi stvari kot zaradi' postopka« pri sprejemu zakona /54/ — če bi bilo tako, nemški nacionali­ stični nasilneži ne bi odstranili dvojezičnih napisov tudi v Selah, kjer so stali že pred zakonom na podlagi sklepa občinskega odbora!), dalje o iskanju pragmatične rešitve obsega »teritorija«, kar je pomenilo zahtevo po opustitvi štetja posebne vrste. V dveh pogledih je interpretacija besedila 7. člena neutemeljena in samovoljna: to velja za razlago pojma »upravni okraj« (Verwaltungsbezirk) s pojmom »občina« (Gemeinde), kajti jugoslovanski predlog iz 1948, ki je bil podlaga sovjetskega predloga člena 7 iz 3 1 0 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV l £ A f (Stourzh, Geschichte des Staatsvertrages, 1980, 52 in 58) je namreč v točki v a ^ v o m ^ V ^ ; I ^ U ( 0 - b S e g U 0 Z e m l j a " S s lovenskim ali narodnostno m e d n i m prebi­ valstvom«) odgovarjajoče naj se prilagodijo meje upravnih in sodnih enot (units)« • nlV„-*i}e Z a » o k r aJ e < <> teprav je očitno, da ni bil namen zajeti s tem vsega ozemia Е п а к Г п е ' В Т е Г п С а Р 0 Л " ^ " ^ T m l j a P™™*"* »prlvnih ^ sodnfh okraSv knako ne glede na »pravüa junstične logike« za zgodovinsko interpretacijo besedila 3 t o č k i l m . r e Z a m K h a v s t n ? k i h p r a ™ i n dolžnosti) nastanek k o n c n i g f S i l a 2 in šine ™ Л ' ° b v e , z n o s t n e SM* na določanje posebnega odstotnega deleža manj- z n a l i f e l soodaf.'t6; ÌUT * А™^а V TU n a S t a n k a p ° 8 ° d b e P l a v a l a dvojezični Z n & f «•• ? o d a J . str 319) : v sovjetski predlog člena 7 je britanski predlog ooavstriisk sugestiji vstavil omejitev »considerable proportion«, toda po ostri razpravi med z« l H n ? ^ S t l r Ì h V e l e S i l j e b i l te P 0 g 0 j u m ^ n j e n (Stourzh, n . d ! 58-61 249^ s i c u r t à t z drugačno argumentacijo Unkart 1973/74 sam prišel do podobnega sklepa (gl str 45) po o b S h J e k o t O V s e e n i e 0 z A " * " ^ P ° W » « * t e r i L r i a l n T r e Ž v i m n e yu uuunan, Kot se je zgodilo) in odklanjanje štetja posebne vrste .„„ra,,™ —.^ avstrijskimi strankami pa se prav zaradi insistiran a n T t e h dvehstvareh kTžeTn^ s l r Ä ^ m * b , , 0 l a đ e Т Т В ^ т а Z m a n j š i n o - U n k a r t tu n e z l v z e m l s t a n š č a o tez strank, da sedmojuhjska zakonodaja brez izjeme izpolnjuje obveznosti člena 7 čenrav prepTč^e n drug?čn n o a V ^ ^ S p r e d a v a ™ V A da j e ^ g o t ^ n l n S o ' odr J h W ß f U R9? Ì S t V e n e T * 1 1 1 6 Z a k 0 n a ° n a r o d n i h skupinah in njegovih izvedbenih z S »name~n? n n o H ^ J f T ° P v a V n l m P r e g l e d u p o l e S N o s n i h načel izpostavljeni ziasti »nameni in podlage« te zakonodaje (65—67), sosveti narodnih skuDin Г67 71 ^ ° n d p l r a n j e < < n a ™dnih skupin ob sodelovanju teh sosvetov m - 7 4 ) vprašanie d7oie zicnih »krajevnih oznak« (74-77) in »uradnega jezika« (77-82) O tem obstoil seveda tadi druge ,n drugačne analize, ki v besedilu Unkartovega poročila^iso upoštevane SÄÄSSS ssvaas z ̂ S Ï ™ £i »av n h J n l 0 n a ( ] f i k o v n e p r a v i c e v starih občinah uživa le ok^og 30 % slovencev na Ш š £ ( 4 5 Г к Т п е д t 6 " 6 ™ o h m o 6 ^ h t 0 р а nasprotuje tudi prejšnjemu Unkartovemu stališču (45), ki pa tu m omenjeno. »Sosvet za slovensko narodno skupnost« doslei Л radi odpora koroških Slovencev glede imenovanja svojih zas topnika "e ni uresn čen" vendar pogojne pripravljenosti za spremembo stališča ob i z p Z u v i ^ r e l p o g o i e v ^Vor ' Lrfa r q g R, n / R o\ Z r a Z i l Š 8 l - e p r e d s e d n i k Zveze slovenskih organizac Г п Г р wfe er anu-" Žil l ( 6 9 ) v m a r v e c ž e Predstavniki slovenskih organizacij v »operativnem kolë & Г ' l ¥ o b ] : a v n a v a n a knjiga sploh ne omenja, niti ne povzema zf le^embra 19?9 (kanclerju Kraškemu je bil izročen 7. decembra 1979, objavljen je oiffetou^ria iQRnf ? a n T P \ g H V 0 ^ S " ? P O r O Č i l° k 0 m i s i J e G - H e r a u d - F- Matechlr - F Zwftter (Ì55 157' 180), pa tudi R. Vošpemik (Celovški zvon 1984, II/2, str 4) Nerazumliivn mi L V I povezuje Unkart možnost sodelovanja v sosvetu z nekakim n n S T j e \ k a k o (trditev Je konstruirana po nekorektnem citiranju S S a T s A ^ Ï ^ S S e r nn t , n -K ^ đ l o r h t r : d i t e v o č i t n o z e l ° k r i « č e n , zlasti str .92sl) glede česar'nforem po svojih skušnjah pričati, da Nendlova »uradna Slovenija« načelfo pre P uš& T a S odločitve organizacijam koroških Slovencev samim. Pač pa številke o u S n f u !noH pore« po Zakonu o narodnih skupinah po letu 1979 (str. 79 - čeprav se to ne nanaša" na vsa javna sredstva za koroške Slovence, kolikor jih dobivajo n 7 pod аеГепакоч« vseh avstrijskih državljanov in davkoplačevalcev, ne po^ebe? к о Г п А а skupna ™ ° п Л ^ ** H r e d S t V a ^ n a v e d e n e g a opozorila v'op. 60 str 73 o m n n a n n e t t e k - ' ten nacm) nedvoumno pričajo o resničnem pritisku na koroške Slovence liJZ „ S a S : ° k0t^dÌ n a m i ? w a n ^ d a bi se dalo to » d e m ï r a t i S s e « S z ne-" kako »zbornico« za Slovence mimo njihovih političnih organizacij (70 si - t o h 1 memlo enak pritisk na zožitev vidne manjšine kot spremembeTòsnovni šoli 1958/590 n da bi se ob sodelovanju sosvetov dala rešiti vprašanja občin z dodatnihslovenskim H v n f l m ^ z l k o m , Vg°d n eJse, kot so se v resnici (60 si., 79 si., op 74) pa udi Z a š a n S dvojezičnih otroških vrtcev (104). Pri uradnih dvojezičnih krajevn h označbah [e uno S e b ^ Q 4 , S l l t j e p o s e b n e n o y r s t e 1976 kljub očitno napačnemu rezultatu - brez obcînè f S ? fp7fi\ S l 0 V e n c e v . ( 1 0 8 ) n a Koroškem proti 17.014 naštetim 1971 in 14 078 naštetim 1981 (276) - in neprimerni izvedbi v obliki »tajnih volitev« v do skrajnosti za/retem ' političnem ozračju z nemške strani in ob v bistvu uspelem boikotu т » ° ? L « f* Ï t a k o T t Ì r t ! ) ' k a r V S e P ? t r J U J e P n k a r t t > v ° mnenje iz 1973/74 da % Л ^ T r a k t i tako štetje nujno »proti man šini naperjen ukrep« (44). U n k a r t ^ s i c e r T S S ™ cunom skuša zbuditi videz pravične nevtralizacije bojtota z zvišanjem d e S s C e n " cev v nekatenh občinah (75, 118-120), vendar po objavljenih p o d S ni mogočelz-" ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 311 računati absolutnega števila, za katerega se je s tem postopkom približal rezultatom štetij 1971 ali 1981, zdi se pa, da je razlika še vedno bistvena. Z »znatnim deležem manjšine« pogojene pravice je dobila le slaba tretjina koroških Slovencev na »avtoh­ tonem naselitvenem območju«. Pomembno dopolnilo s slovenske strani predstavljenega stanja pomenijo le podatki o vprašanju drugega uradnega jezika — ne sicer glede občin, čeprav je pri petih priznana ta pravica ne glede na manjši kot 25-odstotni delež po štetju posebne vrste 1976, pri petih pa razširjena zaradi ustreznega deleža Sloven­ cev v občinah po stanju 1955 na celoten obseg novih občin, tako da uživa to pravico 67 % vseh na aVtohtonem ozemlju 1971 naštetih Slovencev, niti glede sodišč v sodnih okrajih (55 % Slovencev po štetju 1971), kajti 33 % oziroma 45 % je vsekakor že »po­ memben del« manjšine (Unkart 45), zlasti ker se moramo omejevati le na »priznava­ joče se Slovence« (Bekenntnis-Slowenen) in ne moremo upoštevati razlike do »Sprach- Slowenen« po Veiterjevi terminologiji. Pač pa je pomembna razlika glede deželnega sodišča v Celovcu in glede okrajnih glavarstev (za vse naselitveno ozemlje, razen v Smohorju) ter glede poštnih in železniških uradov (toda z omejitvijo le na »uradne zadeve« — brez občevanja s strankami pri »okencih« /77—79, 81, op. 76/, kar je zelo bistvena omejitev!), čeprav je vse to za ljudi pač bistveno manj pomembno kot ob­ činska raven. Določbe o dvojezičnih krajevnih napisih so uresničene le za eno tretjino v uredbi navedenih krajev (vsega 69 krajevnih napisov — 77, op. 69 ; že uredba 1977 je omejila število krajev na 91, tj. na 44 % po štetju 1971 določenih 205 krajev z 20 % slovensko govorečih). Na str. 82—95 sledi — po S. Korenjaku posneti — sistematični pregled »pravic slo­ venske narodne skupine« z navedbo vseh ustreznih veljavnih zakonskih določb. Pri vrsti določb se seveda postavlja vprašanje njihove uresničenosti (za vrtce-Vorschul­ stufe, str. 87 in 90, op. 81 ; za osnovne šole, ali je res »vsakemu slovenskemu otroku . . . zajamčen pouk v njegovem maternem jeziku — 82, op. 77 — ali pa samo teoretična pravica do tega, odvisna od realne možnosti prijave k temu pouku glede na različne okoliščine; za prepoved »zastopanja narodnega sovraštva« itd. in dela »organizacij, ki imajo namen odvzeti . . . slovenskemu prebivalstvu njegov značaj« itd. — 84, 85). Spričo tega preseneča polemika zoper mnenja o »omejeni izvedbi člena 7 Državne pogodbe 1955 z Zakonom o narodnih skupinah«, 82, op. 77, kajti v prejšnjem besedilu niso ovržene vse Veiterjeve analize v tem pogledu, pa tudi ne vsa Unkartova stališča iz 1973/74 v zakonu niso upoštevana! Svoj pregled sklepa Unkart s »pogledom naprej« (Ausblick, 95—105), kjer kratko navaja kritična stališča slovenskih organizacij o sedmojulijski zakonodaji, osnovnem šolstvu po 1958/59 in zahteve o radiu in televiziji (pa brez omembe pogosto postavljane in lažje uresničljive zahteve po soglasju Avstrije na postavitev relejnih postaj za pre­ nos slovenskega programa iz Ljubljane, ki jo tej RTV doslej zapirajo mednarodne obveznosti zaradi odklonilnega avstrijskega stališča do takih postaj ob meji) ter pri­ znava upravičenost zahtev po dvojezičnih otroških vrtcih, čeprav le še za pet občin in ne enako široko, kot je to storil za učenje v materinščini v osnovni šoli, kjer priznava pravico do tega vsakemu slovenskemu otroku na avtohtonem naselitvenem ozemlju (102—104; 35, 82, op. 77, 86 si.). Največ prostora v tem »pogledu naprej« pa vendar po­ sveča tezi o nepripravljenosti politikov slovenske narodne skupine za pameten raz­ govor; češ da »ignorirajo ali ocenjujejo za nezadovoljive« celo »pravne in dejanske ukrepe v korist narodne skupine« celo, »če ustrezajo lastnim željam in zahtevam«, ob tem pa izražajo »svojo skrajno sovražnost do avstrijskih, zlasti koroških politikov« (97). Predložena dokumentacija take res do skrajnosti zaostrene označbe nikakor ne opravičuje (97—100). Glede Kirchschläger j evega uvodnega pozdrava srečanju sudetskih Nemcev na Dunaju je izražena kritika in obžalovanje, sploh pa nikakršno »sovraštvo« do predsednika republike, izvoljenega tudi s_ slovenskimi glasovi (ob zadnjih predsed­ niških volitvah je najvišji odstotek glasov v vsej Avstriji dobil Kirchschläger prav v občini Sele). Izsiljeni govor deželnega glavarja Wagnerja zboru žrtev medvojnega te­ rorja in boja proti obstoju Slovencev v deželi ob 40-letnici 14. aprila 1942 zjutraj izvršenega policijskega »napada« na preko 200 slovenskih družin s preko 1000 člani (Rausch, Der Partisanenkampf in Kärnten, 12) 12. aprila 1982 v Celovcu, je bil gotovo netakten zaradi podcenjevanja slovenskega boja proti nacizmu na Koroškem in poli­ tične usmerjenosti zoper stališča manjšine o Zakonu o narodnih skupinah, a je vendar kritiziran korektno, čeprav ostro, toda v avstrijskih časnikih bi zlahka našli tudi še mnogokaj precej ostrejšega. Zgodovinske netočnosti so v ostalem tudi v na partizanske boje na Koroškem namerjeni op. 84, str. 100 si.: medtem ko J.Rausch govori le o tem, da je bilo tudi v pretežno ali povsem nemških delih Koroške število žrtev nacističnega režima visoko (»dass auch aus dem überwiegend oder rein deutschsprachigen Bezirken Kärntens hohe Zahlen über Opfer des NS-Regimes vorliegen«), je avtor opombe za­ pisal trditev, da »krvni davek, ki so ga koroški Slovenci morali plačati v tistem času, sorazmerno ni bil večji kot oni nemških Korošcev« — torej naj bi jih (po štetju 1939) padlo v boju proti nacističnemu režimu devetkrat toliko kot Slovencev?! Ali pa je avtor pomotoma prištel še vojake, ki so padli v Hitlerjevih vojskah? 3 1 2 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV širiefosti In ™«S? t P r e g a d ! l a s e s r e c a m ° z -Uradnimi podatki in dejstvi o raz­ širjenosti m moči slovenske narodne skupine na Koroškem- (105-146) Podatke Šteti 1 do 1976 je pripravil R. Unkart že leta 1977, šolsko statistiko 1976-1983 in s^veriske S S S r l b e V , ? ^ - - 1 9 7 ^ 9 8 1 1 , S t a t i S t l C n i ° d d e l e k U r a d a k o r o š k e Ä e A n ­gled uporabe slovenščine kot cerkvenega jezika A. Ogris. Jezikovna štetia 1971 in IQRI a S i ^ ^ ^ o v i j a n e ; v rubriki »Slovenci« z a j e m a j I s fka tegon/e v s t u l p U a t k i n % ^ a V ì ™ t U d 1 ^ , 0 V e n S , k Ì j e Z i k ( b o d i s i n a P r v e m> b o d i s i n a drulem me- njihov odstotek l ili f 1 ( 1 0 6 : c e î o k u P n o š t e v i l ° Prebivalstva, število Slovtncev in 17 0Ш ^ J r ^ T ? 1 1 prebivalstvu) so navedeni za vso deželo (Slovencev za ozim^fp , Hv! w — ° k r a J , e i n ? U S O d n i h 0 k r a j e v V v k a t e r i h s o b i l i t u d i Slovenci; m ° Z S v Ж - , ™ S O l r M 3 5 ° b č i n > n i s o P ° d a t k i Posebej navedeni, a na dru­ gem mestu v knjigi (151) je kot število prebivalstva navedeno okrog 120 000 za Sin n u h n l Ä 1 6 0 0 0 - R , e Z U l t a t i Š t e t j a 1 9 8 1 ( 1 0 7 : P° l e S i s t i h kategorij še 'windisch« m S ™ » H S° " a v e d e 0 n i z a v s o d e ž e l ° (Slovencev 14.078) in za vse politične okraje S ^ n ^ X ^ e , ^ Î e , . S î a t i s t i c I l i p a d e c s l o v e n c e v (2936) se nanaša predvsem na po i-' ^Celovcem r i 4 e 0 V l n t t r ' t < 7 7 ? . Cfovec-dežela (912) in Velikovec (933), skupaj 2622, H ™ ! T ? ( •?L"î B e l J a k o m (59). kjer gre pač predvsem za Marijo na Zilji pa 2821: Ä S 4 " (V4P,f daniih š t i r i h o b e i n a h Smohorskega političnega okraja za 35 - trSf ^ L . d ° !)- > > T a ] n o us tavl janje maternega jezika 1976« je objavljeno v Stavno in пН*ГД1Р ГЛт2 а d e Ž ^ 1 0 ( k a t e g ° r i J ^ glasovalni opravičenci, oddane kuverte Ä L W Nernci /število in odstotki/, Slovenci /3941 - le število, kot pri п о ? ж ^ о ^ J / a t e | 0 r i J , a h / ' H r v a t i ' M a d ž a r i , drugi /1413/, neveljavni /6320/) in za oh к П ? Ì ie (Z ^t"111 kategorijami; vse 108); le tu gre za nespremenjene avtentične l b * e , o b r e rezultata, Objava po novih občinah (z istimi kategorijami, a z odstotki o Š k ^ l £ ^ l l a » N e u m c e V l e z a o b e m e s t i s Posebnim statutom in za tiste TиТ'Л ? dvojezičnih osnovnih šol) je glede odstotka Nemcev že korigirana ob^nP ? r m I P J e r a č u n i (109-117), enako tudi objava rezultatov po občinah Ш 5 za uoravičencT о н Т а п 1 т 1 ° 5 П 7 П 1 ^ SO}ami ( 1 1 8 - 1 2 ° ; t u ie kategorij manj - glasovalni пон а7кпГ 'Q° \ k U / ? r t e / š t e v i l ° i n odstotki/, Nemci /število in odstotki/, ni pa na a t t e d i ! l o v e n c l h . tako da ni mogoče izračunati »korigiranega« števila Slovencev t a J ~ naselitvenem ozemlju); preračun za stare občine je glede absolutnih T T n Ï Ï J л Г ? ! d u " a : , s k l centralni statistični urad, glede odstotnega deleža Nemcev pa Unkart. V Unkartov prvotni elaborat spadajo še statistični podatki za dvojezično šol- S t i č n i h Т Л 1 w / f - S O l S k 0 l e î ° Ш 5 / 7 6 (120-122) glede števila dvojezičnih šol po političnih okrajih (z ločenim podatkom o šolah, kjer so bili v resnici prijavljeni učenci števuo A f f ) Ш J t e V i l ° - ° b Č l n S t e m i š o l a m i ( z i s t ? m razlikovanjem),Jkončno le S ° „ ^ k S I o v e n ? k l m u c n i m jezikom po političnih okrajih (število vseh učencev, okXiih nï s l°venskim poukom /skupaj 888/ in njihov odstotni delež: v političnih okrajih Celovec-dezela in Beljak-dežela po 5 %, Velikovec 17,9 %) Statistični oddetek deželnega urada je pripravil pregled deleža k slovenskemu pouku prijav enih ucenœv L - 3 . razreda za šolska leta 1976/77-1982/83 za deželo v celoti, za p o l S e okraie in Senclv 2 teriteviino7n ^ T U ' f V ^ i ' Р " S 6 * * 1 i n ° к г а ј Ш S° navedeni " e v O o ^ e h S ?£Zwгл î ^ ? m °^slotni d e l e z slovenskih učencev za vsako leto, po občinah pa le odstotni delez slovenskih otrok. Ta odstotni delež se sicer na sploh v obravnavanem s t m n £ p ° v e c u l e /v deželi od 2,76 na 3,9%), vendar le zaradi močnega upadanj™ tenPtnoST4tn ekaap0trokH ; ? e d t e m k ° j e b U o š t e v i l ° slovenskih šolarjev v bistvTkon- n i 3 л Z Z J° ? o d a t k i o učencih 1. razreda v letih 1980/81-1982/83 (102) Ogrisov S ï r i d Y S S Ä (m~l3b Z z e n * e v i d o m > v < * a - đanašnje^tanfe po anketi fkret D O Ä O ? P M V § a IeK k a V C e r k v i k o t t u d i g l e d e j e z i k a P r i druSih o b r h i h eSrt» ? w i - P S- }- P T t a b e h : e p o d a n a s t a t i s t i k a za deželo in politične okraje glede števila župnij ter posebej onih s slovenskim in dvojezičnim cerkvenim jezikom nato pa so navedeni podatki o jeziku vseh župnij za 35 občin z dvojezičnimi TolarnT S h S e T T t f i *%^њ*Л*?РП111¥ % JSŠh V d e Ž e l i ) ' d voJezičnega v različnih ошжап 58 (17,3 %) Zemljevid kaze vzhodno od St. Lenarta pri Sedmih studencih sko- K S S l ^ e ~ / e S V ^ ^ S t 0 p n j i - "Poubi jane s l o v e n S v cer- ,Zl' I p n m e ^ a v i z ozemljem dvojezičnih šol iz leta 1945 je to ozemlje precej okrušeno vzhodno od Celovca in v Ziljski dolini, resno okrnjeno pa tudi severno od v S t o v r a v r k n ; f « n a t t a b K l a ^ e z u î ™ t o v o b č i n s k i h volitev in volitev v deželni zbor 1973-1979 ter Гп m e i lSk°/b0rn}C0 19 7,6-1981 (132-139) daje podatke o vseh in slovenskih glasovfh nnrtftut o t n i d e l e z / ° v e n s k i h glasov za deželo in prizadete politične okrale (133) terTste S t k a e S l Z f > s f o T e r k J i h 0 r r % P n H 7 ^ ™ d e Ž e l n i z b o r « ^ Ä s o v f z a n f wenisch<) po štetju 1971, odstotek Nemcev po podatkih preštevanja 1976, odstotek ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 - 1 9 8 3 - 4 313 k slovenskemu jeziku prijavljenih šolarjev 1.—3. razreda osnovne šole in število dvo­ jezičnih šol (oboje v letu 1975/76, z ločenim podatkom o številu šol, na katerih so bili res prijavljeni učenci k pouku v slovenščini), odstotek za slovenske liste oddanih ve­ ljavnih glasov in število z njimi izvoljenih odbornikov pri občinskih volitvah 1975, odstotek veljavnih oddanih glasov za slovenske liste pri volitvah deželnega zbora 1975 in pri volitvah v kmetijsko zbornico 1976, število zadrug in društev s sedežem v občini. Pregled je po svoje zanimiv in kaže Unkartovo dobro poznanje problematike, a o nje­ govi vrednosti pozneje. Dopolnjujeta ga še zemljevid dvojezičnih šol (1975/76), zadrug in društev po starih občinah in zemljevid današnje upravne razdelitve (občine po po­ litičnih okrajih). Tretji poglavitni razdelek je izvleček izvedenskega poročila G. Hérauda, F. Mat- schera in F. Zwitterja o pravnem položaju Slovencev na Koroškem in v Furlaniji — Julijski Benečiji, ki v celoti zajema poročilo o Koroški in sklepne primerjave, izpušča pa oddelke, ki so posvečeni posebej Slovencem v Italiji (147—182), čeprav bi bili za koroške bralce kot primerjava najbrže koristni (še bolj seveda primerjava te vrste s položajem v SR Sloveniji!). Poročilo govori v uvodu o nastanku, poteku in metodi dela, težavah pri tem in dispoziciji poročila, čigar namen je bil omejen le na registri­ ranje položaja, medtem ko se avtorji vzdržujejo tako od spornih vprašanj interpreta­ cije meritornih pravnih norm kot od zavzemanja stališč do pravnih ali drugačnih zahtev obeh obravnavanih narodnih skupin (149). Poročilo je razdeljeno v oddelke o naselitvenem ozemlju in demografskih razmerah (150—152), meritornih pravnih virih in odprtih vprašanjih v zvezi z njimi (152—158), o stvarnih področjih (šolstvo, splošno kulturno življenje, položaj manjšine v političnem življenju, uporaba manjšinskega jezika v uradih in pri krajevnih napisih, kazenskopravno varstvo manjšine in cerkvene razmere, 158—179) ter v sklepno primerjavo (179—182). Za Koroško ne vsebuje nobenih novih pravnih dopolnil (Matscher je ob delu razpolagal pač tudi z Unkartovim gra­ divom iz leta 1977) razen sporočila, da je bila 1980 odredba o tajnem ugotavljanju maternega jezika (štetje posebne vrste) odpravljena (113). Pomembno pa je, ker z na­ vajanjem spornega relativizira vrednost marsikatere teoretično veljavne pravne do­ ločbe v razmerju do življenja. Tu taka opozorila poročila samo povzemamo: razlika med ocenami števila Slovencev na Koroškem (po uradni avstrijski oceni, oprti pač na štetje 1971, za 1980 15.000 do 18.000 »Bekenntnis-Slowenen«, po oceni predstavnika slo­ venskih organizacij dodatno še kakih 20.000 do 25.000 »Sprach-Slowenen«, ki govore kot občevalni jezik tudi slovenščino ali slovenski dialekt, a tega pri štetjih ne prijav­ ljajo, 151) ; problem »asimilacije« (152) ; spornost pravne interpretacije izraza »Bezirk« v členu 7 (154) ; pogojenost uresničevanja različnih v življenju nepopolno uresničenih pravic (uradni jezik, finančna podpora manjšini, uresničevanje zakonske pravice do slovenskega pouka) s sodelovanjem v sosvetu (155—157), enako glede nadaljnjega prav­ nega razvoja (157); izrazito zapostavljanje manjšine pri dvojezičnih otroških vrtcih (158 si., 164) ; subtilni pritiski zoper prijavljanje k slovenščini kot pogoj za učenje slo­ venščine v osnovni šoli (160) in neugodnost same oblike tega (zakaj ne velja za sloven­ ske otroke prirodna obveznost, katere se je mogoče oprostiti le z odjavljanjem, 160, 164) ; težave pri gradnji relejnih postaj za sprejem slovenske televizije (166 si.) ; razlike med zakonskimi določitvami o položaju slovenščine pri uradih in resničnostjo (170 si.) ; načelna omejitev same pravice le na uradne zadeve, ne pa tudi na privatnopravne (170) ; omejitev dvojezičnih krajevnih napisov na ozemlje le z okrog 30 % Slovencev, pa še to ni uresničeno zlasti zaradi nasprotovanja prizadetih občin (173) ; pomanjkanje delovnih mest in s tem povzročena močna dnevna migracija na delo v sosedstvo (175) ; vprašanje slovenskega verouka za slovenske otroke, ki sicer niso prijavljeni k sloven­ skemu pouku (178). Zanimiva je z ene strani teza, da kljub slabši globalni zakonski ureditvi v pragmatičnem smislu kažejo »italijanski uradi s fleksibilnostjo, improviza- cijskim darom in toleranco večjo sprejemljivost in po splošnem videzu na splošno več, kot je to na Koroškem« (157), z druge strani pa skupno mnenje o možnostih, ki bi jih pomenilo uresničenje sosveta narodne skupine (180 in tudi že prej). Elklittovo poročilo o možnosti parlamentarnega zastopstva Nemcev na Danskem (183—186) je prekratko za kakšno bistveno spoznanje, pa tudi vzporednost s koroškimi Slovenci je vprašljiva (razlika: deželni zbor — parlament; ne gre le za število manjšine, marveč za bistveno drugačno razmerje do prebivalstva Danske, ki je štelo 1970 skoraj 5 milijonov!). Drugi del knjige, posvečen predvsem pravnemu sporu o noveli volilnega reda, uvaja kratko Wadlovo poročilo o slovenskih kandidaturah pri petih od devetih volitev deželnega zbora 1945—1979 (štirikrat slovenske stranke niso nastopile), kjer navaja za vsako volitev slovenske stranke, število glasov zanje in njihov odstotni delež od ve­ ljavno oddanih volilnih glasov. Popraviti je treba trditev, da D. Nećak v svoji knjigi Volitve na Koroškem, 1982, ki je danes temeljna monografija za volitve do 1971, ni za volitve 1949 navedel rezultatov za vsako slovensko stranko posebej: ustrezne podatke je navedel na str. 221 (manjkajo le v končnem tabelarnem pregledu). Za volitve 7. oktobra 1979 pa podaja Wadl celotne rezultate po volilnih okrajih — najprej splošne 314 B- GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV o volilnih upravičencih in oddanih glasovih, nato pa o glasovih za vseh pet strank med njimi tudi za KEL (Koroška enotna lista). Jedro pritožbe, ki jo je vložila KEL (193—198), je mogoče povzeti z dvema tezama- a) meje med na novo urejenimi volilnimi okraji so zavestno potegnjene tako da dele slovensko ozemlje med vse štiri 'nove okraje ter s tem listi manjšine povsem onemo­ gočajo doseči poslanski mandat v deželnem zboru; b) večina v deželi je dolžna spre­ meniti meje med volilnimi okraji in povečati število poslancev na takšen način da bi manjšina mogla poslati v deželni zbor -ustrezno zastopstvo«. Medtem ko vsaj pod a) ugotovljeno dejstvo (ce pustimo motive ob strani) ni sporno, se pritožba za zahtevo pod b) sklicuje na vrsto avstrijskih zakonov ustavnega značaja, ki določajo pravice manjšine. Na to je vodja deželnozborskih volitev Lobenwein le ugotovil, da pritožba ni pod­ prta s protipravnostjo volilnega postopka, zato si je pri ustavni službi svojega urada oskrbel le pravno mnenje o ustavnosti novega volilnega reda za koroški deželni zbor (199—200). To mnenje sta izdelala Unkart in Glantschnig (200—220). V večini -mne­ nja« gre le za značilno pravno polemiko glede interpretacije različnih zakonskih do­ ločb in njihovega pomena v razmerju do posameznika oziroma do manjšine kot celote Pri obravnavani določitvi volilnih okrajev se sklicujeta zoper tezo o zavestni raz­ delitvi Slovencev na vse štiri volilne okraje (a gl. str. 23 si. !) na zgodovinske in soci- alnogeografske elemente, ki jih je koroški deželni urad pozneje močno razvil v svoii »dokumentaciji« (naslonitev ureditve na politične okraje iz srede 19 stoletja /210 si/- delitev Koroške na zgornjo in spodnjo /211, 214/; podobna delitev volilnih okrajev za deželni zbor v volilnem redu 1902 /212/ in delitev zgornje in spodnje Koroške v na­ črtu volilnega reda 1919 /214/), konkretne podatke pa navajata le v dokaz teze da slovenska lista nima za seboj niti polovice slovenskih volilcev (rezultati deželnozbor­ skih volitev 1975 za 6 občin s primerjavo odstotnega deleža Slovencev po štetju 1971 in deleža glasov za KEL 1975 /217/ in podatki o odstotni razdelitvi glasov med stranke v vseh 23 občinah, v katerih so nastopile slovenske liste pri občinskih volitvah 1979 /217—219/), kar spremlja še zelo sporna teza o nepomembnosti vprašanja češ da en sam poslanec v deželnem zboru -stvarno ne bi mogel posebno močno vplivati na poli­ tiko in odločitve deželnega zbora« (216; možnost doseči poslanca bi bila namreč po­ membna za intenzivnost različnih oblik političnega življenja manjšine in njeno večjo koherentnost pri tem — torej tudi pomembna za slovensko narodno zavest). Ista ustavna služba urada koroške deželne vlade je v prvi polovici 1980 pripravila prenovljene -podatke in dejstva k položaju slovenske narodne skupine na Koroškem aprila 1980« (221—229). Poročilo računa na okrog 15.000—17.000 Slovencev v vsej deželi na -avtohtonem naselitvenem območju« ( = občine z dvojezičnimi šolami) po štetiu 1971 pa 15.680 ali 13 % od 120.191 prebivalcev (221), nato podaja številčne podatke za dvojezične osnovne sole in glavne šole s slovenskim poukom (ob tem tudi skupno šte­ vilo obeh vrst sol v deželi), srednjih, višjih in visokih šol z možnostjo učenja sloven­ ščine ali študija slavistike (222). Podatki o šolarjih prvih treh razredov 1979/80 s slo­ venskim učnim jezikom (222) so isti kakor v obsežnejšem pregledu iz leta 1983 (123) vendar so tu dopolnjeni s podatki za šolska leta 1977/78—1979/80 glede šolarjev v glavnih šolah s slovenščino kot učnim predmetom, šolarjev na srednjih in višjih šolah (oboje pomeni nižjo in višjo stopnjo srednje šole oziroma gimnazije) z istim predme­ tom in s številom študentov na Zvezni gimnaziji za Slovence (223 — povsod so nave­ dene le absolutne številke brez razmerij do drugih študentov iste stopnje na Koro­ škem!), nadalje s skupnim številom učiteljev v deželi in številom in odstotnim deležem usposobljenih za dvojezični pouk na obveznih šolah, ter s številom učnih moči na slo­ venski gimnaziji in njihovim odstotnim deležem učiteljev na splošnoizobraževalnih -višjih« šolah (223). Nato se vrste podatki o slovenskih dijaških domovih šolskih nad­ zornikih pri deželnem šolskem svetu in pri okrajnih šolskih svetih, statistika društev časnikov in časopisov (vse 224), drugih kulturnih ustanov, prireditev slovenskih odda^ pri koroškem radiu ter o cerkvenem jeziku (vse 225, gl. 126—131 ; podatki se razliku­ jejo: tu je 8 župnij s slovenskim in 61 s slovenskim in nemškim cerkvenim jezikom tam 11 oziroma 58), o uradih s slovenščino kot dodatnim uradnim jezikom (225 si) ' dvojezičnih krajevnih napisih (226: aprila 1980 okrog 60 postavljenih gl 77 op 69 zâ 1. januar 1983, ko jih je bilo šele okrog 10 več!), o volilnih rezultatih'za občinske vo­ litve 1979. volitve v kmetijsko zbornico 1976 in volitve v deželni zbor 1975 in 1979 (vse bistveno popolneje 133—144 in 192, tu brez vsakega novega podatka) in podatki o go­ spodarstvu s sporno tezo o relativno ugodnem položaju na ozemlju kjer živi manišina 227—229). Zadnji del -dokumentacijske vrste« je -stališče urada koroške deželne vlade« o -razdelitvi volilnih okrajev in slovenski narodni skupini« (230—301) Povod za elabo­ rat so bila tri vprašanja, ki jih je postavilo ustavno sodišče koroški deželni vladi v zvezi z razdelitvijo dežele v volilne okraje: vprašanja se nanašajo 1) na -vidike« (Ge­ sichtspunkte), ki so bih merodajni pri razdelitvi; 2) na -zgodovinske geografske je- ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 315 zikovne, verske, gospodarske, etnografske in kulturne momente«, ki so določali to de­ litev (in obenem že starejšo delitev v politične okraje) ; 3) na vprašanje »enotnosti« med štiri volilne okraje razdeljenega »naselitvenega področja slovenske manjšine« v »zgodovinskem, geografskem, verskem, gospodarskem in kulturnem pogledu«, posebej glede na »razvoj slovenske manjšine« (229). S temi vprašanji je bila določena celotna dispozicija »študije« (230), ki jo je izdelal Glantschnig ob Unkartovem sodelovanju, pa z uporabo prej pridobljenih »mnenj« koroškega deželnega arhiva (A. Ogris), oddelka za planiranje v uradu koroške deželne vlade (Peter Fercher; F. Kalan s tega urada je izdelal 22 zemljevidov) in vodje urada za podpiranje izobraževanja odraslih (Gerhard Baumann). Elaborat v prvem delu — po uvodni utemeljitvi vzrokov, zaradi katerih se je omejila Koroška na čim manjše število volilnih okrajev (2 volilni okrožji s po 2 okra­ jema; dežela je bila od 1923 naprej en sam volilni okraj) — razlaga nastalo razdelitev z načeli čim večje izenačenosti okrajev glede števila prebivalstva in povezanosti (Kon­ nexität) v vsakem okraju združenega prebivalstva in z ustavnim predpisom o »skle- njenosti volilnih "okrajev«. Po zadnjem predpisu so združili avtonomni mesti Celovec oziroma Beljak s političnima okrajema Celovec-dežela oziroma Beljak-dežela, ostalo Koroško pa razdelili po »splošno priznani ločnici med zgornjo Koroško in spodnjo Koroško« (232—235 in zemljevid 22). Kot zgodovinska vzgleda, ki se jih je razdelitev , »trudila« upoštevati, se navajata delitev v dva volilna okraja 1919 (v zgornjo in spod­ njo Koroško) za »zvezo volilnih okrajev« (237 si. in zemljevid 11 ; vendar z razliko, da je bila »ekspozitura Feldkirchen« tedaj pri spodnji, 1979 pa pri zgornji Koroški!) in ureditev štirih volilnih okrajev splošne kurije 1902 (238 si. in zemljevid 10 — vendar se je ta delitev od delitve 1979 precej razlikovala in je bilo slovensko ozemlje razde­ ljeno v bistvu le med dva volilna okraja /vse razen štirih občin v političnem okraju Smohor in ene v Volšperškem/; pri njej se tudi v glavnem ni uveljavila tradicionalna meja med zgornjo in spodnjo Koroško, ker sta spodnjekoroška sodna okraja Feld- kirchen in Borovlje iz celovškega' političnega okraja pripadla k zahodnima volilnima okrajema; od 90.000 na Koroškem strnjeno naseljenih Slovencev po štetju 1900 jih je bilo po tedanjih deželnih mejah v navedenih dveh volilnih okrajih le 7100, po sedanjih mejah pa od 74.720 /elaborat ima številko 73.456, a držim se svojega izračuna po Ko­ roškem zborniku 1946/ le 4500 /dve volšperški občini sta danes v Jugoslaviji/; Slovenci so bili torej po sedanjem stanju razdeljeni v bistvu le med dva okraja, v celovškem volilnem okraju jih je bilo 42.826, v beljaškem 27.438, zunaj je bil le šmohorski, v ka­ terem je bilo vsega 6 % Slovencev na Koroškem). Besedilo se sklicuje tudi na volitve v deželni zbor 1848 s povsem drugačnim značajem (razdelitev poslancev med fevdalce, mesta in podeželje!), ne upošteva pa v istem letu delitve dežele v volilne okraje za frankfurtski in za dunajski državni zbor (pri katerih navedene socialne delitve po­ slancev ni bilo!); v prvem primeru je bila Koroška razdeljena med 5, v drugem med 6 volilnih okrajev in pri nobeni od teh dveh delitev se ni uveljavljala meja med zgornjo in spodnjo Koroško (gl. V. Melik, Zgodovinski časopis 2—3, 1948—49, str. 79—80, zem­ ljevid po str. 134; Wadl, Carinthia I 173, 1983, str. 369—372). V drugem razdelku se poleg »političnih okrajev« kot podlage za določitev volilnih okrajev 1979 (tudi že 236 si.) pojavi kot njihovo ozadje v nenavadno poudarjeni meri delitev v zgornjo in spodnjo Koroško. »Zgodovinska« delitev dežele v politične okraje — tako jo označuje elaborat — naj bi se začela že 1849/50 (241), res pa je tedaj ostala le v načrtu, ker tedanji patent o deželni ustavi sploh ni stopil v veljavo; uresničena je bila le razdelitev v 29 sodnih okrajev, ki so imeli obenem določene funkcije v upravi do zakona o ureditvi političnih upravnih uradov 19. 5. 1868, ko so bili šele po načelu ločitve upravne in sodne oblasti v resnici ustanovljeni politični okraji; ti se odtlej razen izločitve Celovca z okolico in Beljaka z okolico ter spremembe državne meje 1919/20 res niso več spreminjali. Vse to pa spada brez »zgodovinske« patine le v čas komaj 110 let pred 1979! Kljub temu naj bi ta »zgodovina« dokazovala neke posebne »naravne danosti« in nenadoma se celo pojavlja trditev o nekakih posebnih »okrajnih zavestih« (243, tudi že 211 — doslej smo vselej brali le o nenavadno močno razviti de­ želni zavesti, kot plodu izredne prirodne enotnosti Koroške!). Posebej je izpostavljena delitev v zgornjo in spodnjo Koroško, ki naj bi imela svoje izhodišče že v antiki, ko naj bi s središčem v Teurniji živela menda 600 let kot posebna civilna provinca (245 in zemljevid 12; pri besedilu gre za strašen nesporazum, pa tudi meja na zemljevidu je napačna), nato pa v delitvi v po dva arhidiakonata (zgornjekoroški, spodnjekoroški) ne le severno od Drave na območju salzburške nadškofije, marveč tudi južno od nje na oglejskem območju (244 in zemljevid 13). Z drugačno, skoraj 1000 let trajajočo cer­ kveno delitvijo dežele po Dravi opravi elaborat zelo tiho in brez poudarka o njeni neskladnosti z mejo med zgornjo in spodnjo Koroško (252 in zemljevid 12 in 13). Zato pa se sklicuje v posvetni upravi na kopico kratkotrajnih in premalo natančno pove­ danih stvari: na imenovanje Majnharda Goriškega kot grofa »zgornje in spodnje Ko­ roške« (leta 1383; 245), postavitev dveh »pobiralcev davka« v Beljaku in Št. Vidu (245 316 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV in zemljevid 2, leta 1484, z drugačnimi mejami, kot jih uveljavlja novela 1979), delitev dežele v terezijanske in jožefinske kresije (244, 249 si. in zemljevid 4 in 5) in mejo Ilirskih provinc na Koroškem 1809—1813, ki se je nato še nadaljevala do 1825 kot meja med Ljubljanskim in Graškim gubernijem na Koroškem (246, 251 in zemljevid 6, 7 in 8; ne gre za mejo »Ilirskega kraljestva«, ki je živelo le na papirju patenta, v resnici pa ni obstajalo), pa tudi na četrti od 15. do 18. stoletja glede vojaške organizacije (249 in zemljevid 3, kjer pa ni upoštevana situacija, ko je bil Beljak sedež posebne četrti poleg »zgornjekoroške«). S Paschingerjevo geografsko delitvijo Koroške kot celote (v »notranjo« in »obrobno« Koroško) ima poročilo težave, ki jih v resnici ne razreši (246 si.), medtem ko se podobni Fresacherjevi koncepciji o enotni Koroški (Warum wurde nicht Villach die Hauptstadt von Kärnten, Heimatkundliche Beiträge zur Ge­ schichte Kärntens, 1980, 41—45) sploh izogne. Navajanje sodobnih upravnih delitev (npr. okrožnih poljedelskih uradov v Celovcu in Beljaku, 247 si.) in gospodarskega vpli­ va Beljaka in Celovca (256 si. in zemljevid 18) za historično argumentacijo pač ni po­ sebnega pomena. Prav tako malo pomeni navajanje področij s posebnimi zgodovin­ skimi težišči (248 in zemljevid 1), kjer je poleg tega trditev, da z mejami volilnih okra­ jev ni prerezano »nobeno« od centralnih zgodovinskih področij (248) : v resnici severna meja slovenskega »naselitvenega območja« reže le beljaško težišče, meje volilnih okrajev pa na zahodu ziljsko, na severu celovško in na vzhodnem robu podjunsko (prim, zemljevid 1 in 22). Za današnje verske in cerkvene organizacijske razmere pri­ zna elaborat, da nimajo posebne povezanosti z delitvijo dežele v volilne okraje (252 si.). V kulturnogeografskih sestavinah, ki jih elaborat še ponuja za razlago nove delitve, pa je mnogo zelo problematičnega in spornega: Christalnickova označba »pomešanosti« slovenskih in nemških Korošcev v »eno samo ljudstvo« (254, 16. stoletje) izraža pač fevdalno pojmovanje ljudstva zgodovinske dežele, za katero jezik ni bil pomemben razlikovalen kriterij, za naš čas z drugačnimi pojmovanji pa je neuporabna in zavaja v zmoto (tudi glede »meje« v deželi). Podobno je s krajevnimi imeni (254), ki pričajo le o srednjeveški poti do med 15. in sredo 19. stoletja jasne razdelitve Koroške po jezi­ kovnem kriteriju v dva zelo čista etnična bloka, a o tem več pozneje. Delitev dežele v različna »hišna področja« je vselej relativna, saj je odvisna od postavitve tipologije in razgleda v sosedstvo. Povsem drugačno podobo kot Moser (254 si.) daje v tem po­ gledu A. Melik (Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Agrarne panoge I, 1970, str. 591), ki kaže povezanost južnokoroških hišnih oblik z ob,likami na jugoslovanskem slovenskem ozemlju (v skladu z Rhammom). Podobno je pri drugih etnografskih sesta­ vinah (255 si.), za katere V. Novak (Über den Charakter der slowenischen Volkskultur in Kärnten, München 1973) dokazuje njihovo povezanost z osrednjimi slovenskimi pod­ ročji. Po svoje je kar zabavno ločevanje zahodne, srednje in vzhodne Koroške po obliki ženskih klobukov (256), ko se razlikuje noša na nemškem ozemlju od slovenske noše prav po tem, da nobena slovenska noša ne pozna ženskega klobuka! Na vprašanje o jezikovnem ozadju delitve v volilne okraje elaborat ne odgovarja. V odgovoru na tretjo skupino vprašanj je elaborat skrajno skop in izpušča vrsto zgodovinskih dejstev, neskladnih z utemeljevanjem poteka meja volilnih okrajev. Pri označbi naselbinskega prostora se omejuje na poročilo o prikazu sodobnega stanja po štetju »Bekenntnis-Slowenen« leta 1971 (258—263) s tezo, da je po »jezikovnih razme­ rah« le »zelo težko govoriti o enotnem področju«, naseljenem s Slovenci (263). Na­ selitev Slovencev in srednjeveška kolonizacija (bavarsko priseljevanje naj bi se začelo že v 8. stoletju!) naj bi omejili Slovence že okrog 1450 na »jezikovno mešani prostor« v katerem so živeli okrog 1900 (263 si.). Ko je 1848 postalo aktualno vprašanje poseb­ nega skupnega slovenskega okrožja na Koroškem, je to »prvi svobodno izvoljeni (sic') deželni zbor« odklonil, v njem tudi en »zastopnik Slovencev« (264). Jezikovni razvoj dežele z neprestanim naraščanjem nemško govorečega prebivalstva (zlasti po 1900) ki ga elaborat le registrira brez analize vzrokov (265—269) in dogodki po prvi svetovni vojni (Milesova misija, plebiscit; napačna je trditev o omejitvi plebiscitnih con na podlagi Milesovega poročila) naj bi dokazovali »neločljivo povezanost jezikovno me­ šanega prostora s historičnim dogodkovnim potekom vse Koroške« (268) Današnji slo­ venski naselitveni prostor »ne predstavlja nobene sklenjene enote« ker ga večkrat preprezajo nemške cone (269). Tudi v gospodarskem pogledu ni enoten ker je na­ vezan na dve središči, Beljak in Celovec, kamor odhaja 64 % dnevnih delovnih mi- grantov (Pendler) na delo (269 si.). Etnografski momenti ne razlikujejo Slovencev od Nemcev: v posameznih dolinah nosijo isto nošo slovensko in nemško govoreči ljudje ki so povsod, tesno prežeti med seboj (krajevna imena, hišna imena, šege ljudska pe­ sem itd., 270—272), obratno pa se ljudski jezik (čigar posebnost v razliko od nemškega m nikjer poudarjena!) loči v tri različne dialekte, v Rožu menda z velikim številom nemških izposojenk (272). Poseben značaj slovenskega dela prebivalstva »ni prizadel enotnega razvoja dežele«, »ni posebnega historičnega razvoja jezikovno mešanega pod­ ročja na južnem Koroškem« (272—273). Statistične priloge dajejo pregled dnevne de­ lovne migracije na Koroškem po političnih okrajih (275, brez diferenciranja sloven- ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 - 1983 . 4 317 skega naselitvenega področja), podatke o Slovencih in njihovem deležu na Koroškem kot celoti (ne za slovensko naselitveno področje!) pri štetjih od 1880 do 1981 (276) in podatke o moči Slovencev in njihovem obnašanju po letu 1971 pri volitvah v občinah z dvojezičnimi šolami in v Celovcu (277—279; po občinah so navedeni podatki o od­ stotnem deležu in absolutnem številu Slovencev po štetju 1971, odstotni delež k sloven­ skemu pouku, prijavljenih šolarjev 1.—3. razreda 1979/80, odstotni delež glasov za slovenske liste pri volitvah za deželni zbor 1975 in pri občinskih volitvah 1979; za vse to gl. že 124—125 in 133—144). Zemljevidi na str. 280 do 301 so bili omenjeni že ob po­ ročilu o besedilu. Ustavno sodišče je poslalo povzetek »podatkov in dejstev« (221—229) in »študijo« ustavne službe (230—301) predstavniku KEL, ki naj bi v določenem času dal nanjo svoj odgovor. Slovenski predstavnik se je očitno obrnil s prošnjo za izdelavo »mnenja« (Gutachten) o tem na strokovnjaka za mednarodno in posebej manjšinsko pravo, že od 1936 vidnega ooznavalca koroških Slovencev in avtorja več del o njih, Th. Veiterja, in je njegovo mnenje predložil kot svoj odgovor (302—336). Argumentacija izhaja sko­ raj izključno s stališča avstrijskega in mednarodnega manjšinskega prava. Zaradi tega se omejujem le na povzetek njegovih poglavitnih tez in na opozorilo na nekaj kritičnih pripomb k elaboratu ustavne službe. Da Veiterjevo strokovno mnenje nima težišča na tej strani, se je pokazalo tudi pri zadnji ustni razpravi pred ustavnim sodiščem 24. junija 1981, ko je predstavnik KEL »izrecno izjavil glede podlag, ki jih je predložila Koroška deželna vlada, da se s tem pritožujoča se skupina volilcev ,v področju dejstev v veliki meri identificira'; v ostalem niso bila v podlagah razložena dejstva ospora­ vana v nobeni točki« (343, gl. tudi 352) ; glede na Veiterjevo strokovno mnenje pa ta označba ustavnega sodišča vendar ni do kraja objektivna. Veiter se v bistvu strinja s tezo pritožnika, da je toliko narodno zavednih Slovencev na Koroškem, da bi mogli doseči pri ustreznem volilnem redu svojega poslanca v koroškem deželnem zboru, da jim nova razdelitev volilnih okrajev to povsem preprečuje za vso bodočnost in da to ni v skladu s priznanimi pravicami manjšine. V novi manipulaciji z volilnimi okraji, ki koroškim Slovencem vnaprej jemlje možnost zastopstva v deželnem zboru, ne gleda le kršitve načela, da ima narodna manjšina pravico živeti »nenadlegovana« v svoji domovini marveč tudi pritisk, ki bo »avtomatično prinesel nadaljnje številčno zmanj­ šanje slovenske narodne skupine na Koroškem« (303—310, glede naselitvenega ozemlja koroških Slovencev, njihovega števila in razdelitve na volilne okraje tudi 311—316). Medtem ko označuje novelo o volilnih okrajih kot slovenski »narodni skupini so­ vražno« (336), razpravlja v dveh razdelkih, kako bi bilo mogoče uresničiti zastopstvo Slovencev v deželnem zboru in okrepiti položaj slovenskega zastopnika pri odločanju o vprašanjih narodne skupine (320—323, 330—336). V posebnem delu svojega strokov­ nega mnenja navaja tudi vrsto konkretnih kritičnih ugovorov zoper elaborat koroške ustavne službe o volilnih okrajih (324—329). Prvi med njimi je ugotovitev, da meja med »zgornjo in spodnjo Koroško«, ki reže slovensko naselitveno področje na dvoje skoraj na sredini, ne ustreza etnični strukturi dežele (324). Temu dodaja ugotovitev, da na vprašanje, po kakšnih jezikovnih oziroma etničnih glediščih je nastala nova de­ litev v volilne okraje, elaborat ustavne službe sploh ne odgovarja. Glede slovenskega naselitvenega območja ugotavlja, da gre po elaboratu ustavne službe samem za skle­ njeno področje, na katerem žive Slovenci na Koroškem, dostavlja pa, da gre kljub današnji dvojezičnosti ozemlja za »področje, na katerem je slovenska narodna skupina doma in avtohtona (beheimatet und bodenständig), N e m c i . . . pa so pač le priseljenci«, pri čemer gre pri inozemcih (državljanih Nemčije) za bolj ali manj namerno koloniza­ cijo da bi se »slovenska narodna skupina utesnila« (325, tudi 321 si.), tako da zanikanje enotnega slovenskega naselitvenega območja ne upošteva, da je do jezikovne mesanosti ozemlja prišlo z nemškim doseljevanjem na »umeten način« (künstlich herbeigeführt, 325) Zato poudarja zoper tezo elaborata ustavne službe o mirnem in naravnem šir­ jenju nemškega jezika na tem ozemlju tezo o »namerni germanizaciji na Koroškem, podvzemani v dolgih časovnih obdobjih« (326), dalje ugotavlja, da je bilo po rezultatu plebiscita 10. oktobra 1920 ozemlje južno od Drave še slovensko in da se postavlja vprašanje, kam so v 60 letih mogli ti Slovenci izginiti (328), kot očita elaboratu ustav­ ne službe tudi, da »spregleduje vprašanje, zaradi katerih vzrokov slovenski starsi. svojih otrok ne prijavljajo k dvojezičnemu pouku« (315). Glede dvojezičnih krajevnih napisov ugotavlja, da je bilo z njimi opremljenih septembra 1980 sele 29 krajev (329 in op. 31) od 91, določenih po zakonu. Ustavno sodišče je pritožbo KEL zavrnilo (337—354), čeprav je poudarilo, da »var­ stvo pripadnikov manjšine proti pripadnikom drugih družbenih skupin more stvarno opravičevati ali celo zahtevati, da se daje manjšini v določenih stvareh prednost« (348). Razsodba se sicer v glavnem opira na stališča elaboratov ustavne službe urada ko­ roške deželne vlade. Prav omenjeno mnenje, da dajejo manjšini enakopravnost šele prednostne pra­ vice v nekaterih pogledih, je zbudila po objavi razsodbe največ odmeva (356—368). Da 318 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV bi vtis tega mesta razsodbe »popravil«, je deželni glavar Wagner kar dvakrat segel v razpravo (358-359, 361-362), seveda brez stvarnih novosti in predvsem s poudarja­ njem »raztresene naseljenosti« (Streulage) slovenske narodne skupine in nesklenje- nosti njenega naselitvenega ozemlja. Posebej je treba omeniti Veiterjevo kritično presojo sodbe (363—368), v kateri je priznal njeno formalnopravno utemeljenost skle­ nil pa z opombo, da bi »vrednostna odločitev v prid etnične manjšine zahtevala nekaj popolnoma obratnega«, s čimer ji je osporaval življenjsko utemeljenost; to stališče je podprl z nekaj podatki o dejanskem zaviranju enakopravnosti Slovencev na Koroškem (spor o slovenskih napisih v šoli v Žitari vasi in zapiranje občinskih dvoran na slo­ venskem naselitvenem ozemlju za kulturne prireditve manjšine). K temu dodala Unkart se svoj odgovor (368-374) : Spor okrog slovenskih napisov v šoli v Žitari vasi je z ene strani v bistveni točki dopolnil, pa hkrati z vrsto drugih stvari prikril njegov pomen in značaj ; glede dvoran je pa ostalo dejstvo zaprtosti dvorane v Velikovcu ki pa se ni začela šele z atentatom na muzej v velikovškem gradu (1979) s katerim Unkart povezuje »intransigentno« stališče »mesta Velikovec« do kulturnih prireditev manjšine. V sklepni besedi (375—378) spada v dokumentacijo le podatek o glasovih »Alter- n ^ 1 V n u , t e < < v o b č i n a h z dvojezičnimi šolami (absolutno število in odstotek veljavno oddanih glasov) in na Koroškem v celoti pri parlamentarnih volitvah 1983 (375) Po tem pretresu vsebine knjige, v katerega je bila nadrobljena že vrsta po­ sameznih pripomb (delno pa so bile kritične pripombe vsebovane tudi ob izvleč­ ku poročila G. Herauda, f. Matscherja in F. Zwitterja ter v izvedenskem mnenju Tn. Veiterja z njihovo lastno vsebino), je treba dodati še bolj povezano kritično oceno dela, posebej kar se tiče njegove Zgodovinske strani, ki smo jo ob vsebinski analizi večinoma odlagali. Čeprav se knjiga šteje kot »prispevek k sodobni zgodovini (Zeitgeschichte)« (18), se ne bomo mogli zadrževati le pri tem: označba velja le glede casa nastanka objavljene dokumentacije in le v tem smislu je tudi resnična (seveda le v smislu objave dela dokumentacije k sodobni zgodovini, ne pa kot kritičen pri­ spevek k njeni analizi ali k novim dognanjem iz njenega področja); vsebina doku­ mentacije Da nikakor ni omejena v tem smislu — pomislimo le na mitološko obrezano m izkrivljeno skico razvoja koroških Slovencev ob obrambi novih volilnih okrajev' Kot je potrebna popravka ta označba, velja tudi za drugo vrsto samoocene, namreč da »se tu podaja najobsežnejši prikaz podatkov in dejstev, dopuščajoč skupni pogled ki je bil glede aktualnih podatkov o slovenski narodni skupini na Koroškem kadarkoli (jemals) objavljen« (18), kar se pozneje ponavlja s trditvijo, da je ta »publikacija največji doslej objavljeni skupni pregled podatkov in dejstev o položaju Slovencev na Koroškem« (377). Trditev je namreč treba omejiti v dveh stvareh. Najprej časovno- saj gre le za »podatke in dejstva« v dobrih desetih letih, med 1971 in 1983, vse prejšnje pa je zajeto le v mitološkem pregledu zgodovine in ne v obliki prikaza »dejstev in podatkov«. Poleg tega pa tudi vsebinsko: vse take ali drugačne pravne analize zako­ nodaje in k temu dodana obramba takih ali drugačnih političnih stališč pomeni po­ datke le v smislu politične dogodkovne zgodovine oz. njene dokumentacije, ne pa »podatkov in dejstev« o resničnem položaju slovenske narodne skupine na Koroškem. Le trditve o njem, ki si, kot smo videli, v marsičem nasprotujejo. Seveda so te vrste besedila tudi dosti usmerjeno izbrana (le glede pravde okrog volilnih okrajev je do razsodbe ustavnega sodišča podana vsa dokumentacija z obeh strani), pač (razen Un- kartovega predavanja 1973/74) predvsem v obrambo stališč koroške deželne vlade Nepristranski pristop k odbiranju objavljenega (in morda tudi v pripravi kakega dodatnega elaborata, kot jih je v knjigi objavljenih več posebej zanjo pripravljenih) pa bi zahteval gotovo razširjenje za knjigo odgovornega avtorskega kolektiva tudi na drugo stran na Koroškem, najbrže ne samo glede pravnega strokovnjaka marveč tudi glede kakega zgodovinarja. Zares za »podatke in dejstva« o slovenski narodni skupini na Koroškem gre v bistvu le pri treh delih knjige, ki nosijo tudi ustrezne naslove (str. 105—146 221—229 275—279) in znašajo skupno okrog 55 strani. Gre za uradne statistične podatke — več jih je tudi prvič objavljenih — od 1971 do 1983 o »razširjenju in moči slovenske narodne skupine na Koroškem«. Seveda se marsikaj v vseh treh oddelkih prekriva tako da druga in tretja predložitev teh »podatkov« dopolnjuje prvo le v nekaterih posameznostih. Za uporabo knjige to vsekakor ni ugodno in priročno: če so že avtorji zeleh objaviti neokrnjeno gradivo poti od pritožbe KEL na ustavno sodišče do njegove razsodbe zaradi celotnosti dokumentacije, pa bi vendarle mogli dopolniti prvi pregled »podatkov in dejstev« tudi s sestavinami, ki so navedene šele pozneje tako da bi omogočili celoten pregled vsega tega na enem mestu (v nekaterih pogledih so ta pre­ gled iz leta 1977 itak vendar dopolnili — zakaj ga ne bi v vseh pogledih?) ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 • 1983 . 4 319 Seveda je treba priznati, da kažejo ti podatki izredno poznanje vprašanja in da je tudi pristop k uporabi statističnih podatkov bolj pošten (npr. glede upoštevanja »slovensko govorečih« v statistiki in v stališču, da označba »slowenisch« v katerikoli obliki ali na kateremkoli mestu pri štetju po današnjih razmerah na Koroškem po­ meni že tudi izjavo o narodnosti), kot pa so različni drugi pristopi in »obdelave« teh podatkov na Koroškem in včasih tudi od centralnega avstrijskega statističnega urada. Ta izbor oz. uporaba podatkov ima pa vendarle dve bistveni hibi. Prva je neboglje­ nost ob podatkih o »vindišarskem jeziku«, odkar je bilo na »študijski komisiji« po »tafelšturmu« soglasno ugotovljeno, da znanstveno ni mogoče govoriti o njem, čeprav ga je štetje 1981 vnovič uporabilo kot števno kategorijo (nesmiselnost te kategorije kaže tudi slovensko izražanje: 1937 se mi je teta — žena očetovega bratranca na Brdu — opravičevala, da ne zna po »naše«, ampak samo po »svovenje«, pa sva se potem tudi kar po »svovenje« pogovarjala med seboj). Druga hiba pa je seveda »namerje- nost« teh podatkov. Kljub vsej temeljitosti gre vendarle pri tej statistiki tudi za »tezo« o slovenski »Streusiedlung«. Zaradi tega je tudi obrezana le na desetletje po 1971. Seveda je za slovenski1 položaj na Koroškem bistven podatek tudi število o »Bekennt­ nis- Slowenen« pri štetjih 1971 dn 1981 — toda ali je le omemba pri štetju neupoštev- ljivega podatka o »Sprach-Slowenen« tudi že dovolj za celotno podobo o obsegu slo­ venske naseljenosti v našem času na Koroškem? Sploh pa tudi ni mogoče pritegniti trditvi, da še nikoli ni izšla publikacija s po­ polnejšo dokumentacijo o »položaju Slovencev na Koroškem«. Seveda ne za zadnje desetletje. Vendar naj navedem vsaj tri dela, ki vsako po svoje presega knjigo, o ka­ teri govorimo, seveda v času, v katerem je izšlo. Najprej je tu knjiga Th. Veiterja, Die slowenische Volksgruppe in Kärnten, Geschichte, Rechtslage, Problemstellung, 1936, nato moja razprava v Koroškem zborniku 1946, Narodnostni razvoj na Koroškem od srede 19. stoletja do danes (117—248 in 22 zemljevidov, z doslej najbogatejšo doku­ mentacijo statističnih rezultatov do 1934) in knjiga Arnoida Suppana, Die österreichi­ schen Volksgruppen, 1983, ki je izšla hkrati s knjigo, ki jo ocenjujemo; Suppanova knjiga res nima toliko podatkov o moči manjšine, pač pa mnogo več o njenih gospo­ darskih strukturah in sega brez dvoma mnogo globlje v analizo njenega položaja. Končno je v tej vrsti prav omeniti z ene strani sicer kratko publikacijo Frana Zwit- terja, Koroško vprašanje, 1937 (v nemškem prevodu z nekaj dopolnitvami Die Kärntner Frage, 1979), ki je pomenila začetek nove globinske analize položaja koroških Slo­ vencev pred drugo svetovno vojno, s katero se knjiga, ki jo ocenjujemo, pač ne more pohvaliti, in Veiterjevo objavo dokumentacije o delu »študijske komisije« (Die Kärnt­ ner Ortstafelkommission, Das gemeinsame Kärnten — Skupna Koroška 8, 1980), ki o stališču avstrijskih v parlamentu zastopanih strank pove pač bistveno več, kot knjiga Zur Lage der Slowenen in Kärnten. Ako ne bi šlo Le za dela, v katerih gre predvsem za dokumentacijo in njen pretres, marveč za dela s težiščem na dogodkovno- zgodovinski strani, bi bilo seveda potrebno naštevanje takih del še precej podaljšati. Obe obliki samoocene avtorjev o svojem delu postajata torej vprašljivi in resnični doseg dela moramo skušati doseči sami, čeprav se bomo pri tem omejili predvsem na zgodovinska vprašanja, in sicer na ona, ki so relevantna tudi za današnji položaj koroških Slovencev. Najprej sta potrebna pojasnila dva »tehnična izraza« — »naselitveno območje koroških Slovencev«, včasih — zlasti s slovenske strani — razširjeno v »avtohtono naselitveno območje koroških Slovencev«. Prvi izraz ima za avtorje obravnavane knjige pač predvsem pragmatičen pomen: to je ozemlje občin iz leta 1955 z dvo­ jezičnimi šolami, na katerih je ostala tudi po zakonu 1959 staršem ali varuhom vsa­ kega slovenskega otroka pravica do prijave k pouku v slovenščini, ki je za »sedanji trenutek« (po sporazumu med avstrijskimi v parlamentu zastopanimi strankami 1976) ostalo nespremenjeno (64). Vendar pa ima ta pragmatična rešitev iz let 1945—1955 (1958/59) bistveno širše in pomembnejše ozadje: gre za ozemlje, ki je imelo vzeto v celoti pri vseh štetjih od 1910 do 1951 pomemben delež slovenskega prebivalstva (1910 — 67,7%; 1923 — 38,4%; 1934 — 25,8%; 1939 — 42%; 1951 — 36,4%); če se držimo pri tem 1955 veljavnega položaja glede obstoja dvojezičnih šol (in ne upo­ števamo občin Dholica, Vetrinj, Trdnja vas in Š t Tomaž iz uredbe po letu 1945, ki so imele sicer 1910 od 15,5 do 37,7% slovenskega prebivalstva, pa je ta delež do 1951 padel pod 5% in so bile kot obrobne občine do 1955 izločene iz ozemlja dvo­ jezičnih šol) so imele 1910 vse občine tega ozemlja nad 10% slovenskega prebivalstva in le dve občini (Vetrinj in Pliberk) pod 20 %, torej pod mero, ki je štela po St. Ger- mainski mirovni pogodbi za upoštevanja potreben delež pri organiziranem varstvu manjšine; po štetju 1939 je znašal delež Slovencev nad 20% v 44 občinah (pod 10% v občinah Smerče in Vrba, pod 20% v občinah Blače, Gorice, Marija na Zilji, Pod- klošter, Vernberk, Lipa, Grabštanj, Žihpolje, Žrelec in Velikovec), 1951 pa v 40 občinah 320 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV (pod 10% jih je bilo osem, Št. Stefan, Smerče, Podklošter, Vrba, Grabštanj, Pokrče, Vovbre in Velikovec, pod 20% prav tako osem, Marija na Zilji, Lipa, Otok, Zihpolje, Zrelec, Phberk, Važenberk in Vovbre; vsi podatki po izračunih J. Pleterskega, Raz­ prave in gradivo 4—5, 1966, str. 176—181). Ob sklenitvi »Državne pogodbe o obnovitvi neodvisne in demokratične Avstrije« 1955 torej ozemlje, naseljeno »s slovenskim ali mešanim prebivalstvom« gotovo ni bilo neznano, saj pričajo o njem vsa tri relevantna štetja 1910, 1939 in 1951 (števne kategorije zadnjih dveh uporabljam seveda v smislu z jezikoslovnega stališča edinem znanstvenem stališču »slowenische Sprache = win­ dische Sprache« in obratno, prim. Th. Veiter, Die Kärntner Orts taf elkommission, str. 29 si., 107, 139, 148 si.). To velja še toliko bolj, ker je bil obseg tega ozemlja prav v zvezi, z razmerami 1938—1945, zaradi katerih je bila avstrijska državna pogodba 1955 po-' trebna, potrjen vsaj v štirih pogledih: z območjem izselitve preko 1000 Slovencev z njihovih domov 14. aprila 1942 (J.Rausch, Der Partisanenkampf in Kärnten, 1979, str. 12, in zemljevid v Th. Barker, The Slovene Minority of Carinthia, 1984, str. 194— 195), z določitvijo obsega »jezikovno mešanega področja v ,rajhsgauu' Koroški kot selitvenega področja« v Himmlerjevi odredbi 6. II. 1943 (T. Ferenc, Quellen zur natio­ nalsozialistischen Entnationalisierungspolitik in Slowenien 1941—1945, 1980, str. 572— 574), s prav tako Himmlerjevo določitvijo »prostora boja zoper partizane« (Banden­ kampfgebiet) v poletju 1944 (J.Rausch, n. d., str. 53) in z resničnim potekom teh bojev in nastankom velikega števila novih postojank zoper partizane v istem prostoru (J.Rausch, isto, zemljevid str. 54—55). Vemo, da se stanje spreminja tudi po 1955 — čeprav je vsako načrtno delovanje v tem smislu s strani nemške večine na Koroškem gotovo v nasprotju z dolžnostmi, prevzetimi s pogodbo o obnovitvi Avstrije! — go­ tovo pa je mogoče braniti stališče, da velja ob sklenitvi pogodbe prevzeta obveznost za stanje, kakršno je bilo tedaj in da nemška večina tega ne more spreminjati, dokler so pač na prizadetem ozemlju slovenski ljudje, ki žele uresničevati pravice, kakršne jim daje 7. člen državne pogodbe. To velja toliko bolj, ker je prav ureditev dvojezičnih šol med 1945 in 1955 med pogajanji za obnovitev Avstrije kot neodvisne države avstrijska stran večkrat .uporabila kot tehten dokaz za zagotovitev varnega sloven­ skega narodnostnega življenja in razvoja v obnovljeni Avstriji. Z druge strani je treba pripomniti, da prilastek »avtohtonega« naselitvenega ozemlja seveda ne pomeni »staroselstva« v smislu »prvotnih naseljencev«, pač pa poudarjeno domovinstvo v tem prostoru. Podlaga tega poudarka je trojna. Najprej dejstvo, ki ga je zapisal tudi Kranzmayer (Ortsnamenbuch von Kärnten I, 1956, str. 66) z besedami, da so Slovenci »časovno gledano prvo narodnostno deblo, čigar jezik je do danes ostal živ na Koroškem«; ob njih so torej glede na današnje stanje vsi drugi vendarle poznejši priseljenci. Dalje je dejstvo, da se Slovenci niso priselili v ta prostor že kot izoblikovan poseben slovanski narod, marveč da se je ta narod (najprej pod imenom Karantanci, nato po srednjeveškem razkroju in novoveški ob­ novitvi etnične skupnosti pod imenom Slovenci) izoblikoval prav na teh tleh v Po- dravju, Posavju in Posočju; kot narod so Slovenci na svojem sedanjem naselitvenem območju avtohtoni celo v poudarjenem smislu, ker so zrasli šele tu in nikjer drugod ni bilo nikdar tega posebnega naroda. In končno je prav posebej s Koroško (s karan­ tensko kneževino in slovenskim ustoličevalnim obredom koroških vojvod) zvezana tista zgodovinska mitologija, ki je Slovencem pri oblikovanju modernega slovenskega naroda in njegove zavesti nadomeščala zgodovinsko mitologijo, ki je v Srednji Evropi pri tem tipu oblikovanja modernih narodov navadno zvezana z različnimi oblikami zgodovinskega prava ali drugih spominov na nekdanjo svobodo v obliki samostojne državnosti. Tako je pojem današnjega naselitvenega območja koroških Slovencev v smislu območja dvojezičnih šol iz leta 1955 res zgolj pragmatičen dogovor, izhajajoč iz stanja ob sklenitvi avstrijske Državne pogodbe, vrednost tega pragmatizma in strogost nje­ govih parametrov pa je seveda v marsičem odvisna od njegovih zgodovinskih podlag in potrebnega vedenja o njih. Prav v tem pogledu so avtorji knjige »Zur Lage.. .« zlasti v odgovoru na drugo in tretje vprašanje ustavnega sodišča žal na široko zapadli mitologiji nemško-nacionalne variante koroškega zgodovinopisja, ki v marsičem greši zoper zgodovinsko resničnost preteklosti. Ustavili se bomo le ob nekaterih poglavitnih vprašanjih — najprej iz zgodovine nasploh, nato še posebej ob podlagah današnje razdelitve Koroške v volilne okraje. Obravnavati vse, bi preseglo meje celo te ob­ sežne ocene, za spoznanje bistvenih odgovorov pa to tudi pač ni nujno potrebno. Pri srednjeveškem razvoju od slovanske Karantanije do v slovenski in nemški del v 15. stoletju razdeljene Koroške se avtorji ravnajo v glavnem po Kranzmayerjevi podobi, le da so rezultat (položaj okrog 1900! — pravilno bi bilo okrog 1850) opravi­ čeno po Kosovem in tudi po Kleblovem raziskovanju kolonizacijske zgodovine pre­ stavili od okrog 1300 do srede 15. stoletja, s čimer se skladajo tudi Fresacherjeve agrarne študije o posebni obliki kupnega prava v mlajših kolonizacijskih območjih. Toda sporna ni le Kranzmayerjeva določitev časa konca srednjeveškega kolonizacij- ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 .1983-4 321 skega procesa, marveč tudi opredelitev njegovega poteka in posebej značaja rezultata. Začetek priseljevanja bavarskih kmetov v slovenski prostor (srednjeveška zgodovina namreč jasno kaže, da so se premikale jezikovne meje le ob agrarni kolonizaciji in da samo tuji gospodje s svojimi gospostvi nikoli niso dosegli nič podobnega, prim, razliko med Koroško in Furlanijo!) ni bil mogoč pred začetkom frankovskega zem­ ljiškega gospostva, torej ne sredi 8. stoletja (253), marveč šele od približno leta 820. Brez dvoma kaže izvor krajevnih imen na Koroškem (in v različni meri tudi drugod na slovenskih tleh!), da sta se v vsej deželi v srednjem veku mešala oba koloni­ zacijska tokova, nemški in slovenski. Seveda so segli nemški gospodje po kolonistih iz oddaljenih krajev le tedaj, kadar jih niso imeli na razpolago v bližini, zlasti na svojih gospostvih. Cena, ki jo je bilo treba plačati za kolonizacijo v obliki privilegijev (začasnih oprostitev od dajatev in podobnega), tudi za te čase ni bila nepomembna. Ves smisel kolonizacije je bil v bistvu v reševanju preproste gospodarske naloge: doseči od dodeljenega gospostva čim večji dohodek in nič drugega. Primer dobro preiskanega freisinškega gospostva s središčem v Škofji Loki to najlepše kaže: ba­ varski urad v ravnini, kjer so bavarski kolonisti iz časa pred 1160 predstavljali večji del kolonistov, je obsegal le kako četrtino kmetij na gospostvu; za kolonizacijo hri­ bovskega območja in obeh dolin Selške in Poljanske Sore je gospod uporabil pred­ vsem slovenske koloniste — nemški kmečki otok v uradu Sorica je pomenil 1318 le slabo dvajsetino kmetov tega področja. Da ni bilo drugače tudi na Koroškem, kaže že Kranzmayerjeva kvantifikacija izvora krajevnih imen. Seveda se moramo pri tem omejiti na imena, ki so po svojem izvoru razvidna (Entlehnungspaaren), brez upošte­ vanja navadnih »prevajalnih parov«, pri katerih pač izvor ni nedvomno zagotovljen (npr. svetniška imena so kraji lahko dobili najprej pri nemških ali pa pri slovenskih prebivalcih). Razmerje imen nemškega oz. slovenskega izvora pa je (izraženo v od­ stotkih vseh krajevnih imen) na ozemlju, ki je bilo okrog 1900 slovensko ali dvo­ jezično 17 :43, na ozemlju, ki je bilo v teku srednjeveške kolonizacije ponemčeno, pa 20 :35. Ze Kranzmayer j evi podatki o Kanalski dolini pa kažejo, da bi se v južnem delu mogel delež slovenskih podlag za nemška krajevna imena še povečati (tudi imena romanskega izvora kot Trbiž, Naborjet in Pontabelj so namreč sprejeli nemški priseljenci po njihovi slovenski in ne neposredno po romanski obliki; Kranzmayer, n. d., str. 43 si. v opombah). Kranzmayerjeva postavitev meje v kolonizacijski zgodo­ vini v 13. stoletje je resnična le toliko, da je bilo odtlej za kolonizacijo v glavnem dovolj domačih ljudi, priseljevanje kmetov od drugod pa vse bolj izjema. Medtem ko je do tega časa rezultat kolonizacije brez dvoma jezikovno mešana pokrajina, za­ čenja od te meje naprej postopno izenačevanje jezika prebivalstva, pri čemer nastopa postopna asimilacija manjšine po večini — na jugu z napredovanjem slovenskega značaja pokrajine, na severu in zahodu pa nemškega. To je proces, ki označuje po Kosovem in Kleblovem mnenju razvoj od 13. stoletja naprej in ki ga imamo lahko kot dokončanega do 15. stoletja. Po vsem, kar o tem vemo, rezultat tudi na jugu ni bila jezikovno mešana pokra­ jina, marveč vsaj kar zadeva podeželje povsem slovenska dežela. Meja med obema deloma, ki se je tako ustalila, je trajala do srede 19. stoletja, zajemala pa je vso Ziljsko dolino do župnije Brdo pri Smohorju, segla prav pod Beljak in do Osojskih Tur, pa mimo Možberka preko Krnskega gradu in Gospe Svete na Stalen in nato na Svinjo planino, pa po zahodnem robu Laboške doline do Drave pri Labotu. Kvan­ tifikacijo tega razvoja omogočajo res šele podatki Czoernigovega štetja iz 1846, ki pa so dovolj zgovorni : na ozemlju do navedene meje na Koroškem so šteli Slovenci (vštevši meščanske kraje!) blizu 90% prebivalstva, na z uredbo dvojezične šole iz leta 1945 zajetem ozemlju pa od 88.894 prebivalcev kar 97,5% ! Tu torej res ne gre za kako posebej »mešano ozemlje« bodisi v smislu leta 1900 ali pa še nekaj desetletij pozneje, kot se tako pogosto bere v različnih nemških delih. Položaj se je začel spreminjati šele od srede 19. stoletja naprej, najprej v prostoru severno od Celovca, zlasti po letu 1910 pa drugod (čeprav sta štetji 1923 in 1934 resnico življenja daleč prehiteli v še neresnično nemško korist; poglavitni resnični prelom se začenja z za naravni razvoj nerazumljivimi procesi sploh šele po 1938). Prestavljanje zgodovinskega tempa v sivo preteklost, s čimer naj bi se razdolžila zgodovinska krivda nemške večine od ple­ biscita naprej, pomeni čisto zgodovinsko mitologijo. Ali je ta štiristo let trajajoča meja, ki je delila južno tretjino dežele od severa v smeri vzhod-zahod res tako zelo rezultat golega slučaja, da so jo avtorji elaborata za ustavno sodišče lahko kar zamolčali ali prezrli? Gotovo ne, saj je v velikem delu trdno utemeljena bodisi v prirodi, bodisi v organizmih druge vrste: Ziljske Alpe, Dobrač, razlite lokve Zilje pred izlivom v Dravo do regulacije reke, Osojske Ture, Stalen, Krištofova gora in Svinja planina so gotovo prirodna meja med obema de­ loma dežele med 15. in 19. stoletjem; zapornico pred Smohorjem je ustvarila meja bamberškega zemljiškega gospostva, združena z župnijsko mejo slovenske župnije pred nemško, severno od Celovca pa se je meja izoblikovala pač po meji med šent- 322 B- GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV viškim mestnim trgom na severu in celovškim na jugu. Skratka nič slučajnega in gotovo gre za mejo, ki je zaradi svoje dolgotrajnosti zgodovinsko relevantna za razu­ mevanje koroške zgodovine in v kakem pogledu tudi sedanjosti (kot npr. pri sporu o razmejitvi volilnih okrajev). Pa je še druga meja, ki je skoraj tisoč let delila Koroško od vzhoda proti za­ hodu, pa gre seveda knjiga »Zur Lage. . .« mimo nje brez vsakega poudarka o njeni dolgotrajnosti in tudi o pomenu za vsakdanje ljudsko življenje: meja med oglejskim patriarhatom in salzburško nadškofijo na Dravi (od 803 /811/ do 1751 in nato na jugu z goriško nadškofijo še do 1786). Poleg tega pa oglejski del Koroške nikdar ni bil razdeljen med »-zgornje-«- in »spodnje«-koroški arhidiakonat, marveč je bil enoten, dokler se njegovo ozemlje ni razdrobilo po inkorporacijah župnij različnim samosta­ nom (in po 1461 ljubljanski škofiji) kar v pet različnih delov, torej precej drugače, kot se pravi v knjigi »Zur Lage.. .« (Klebel, Carinthia I 116, 1926, 6; Fresacher, Er­ läuterungen zum Historischen Atlas der österr. Alpenländer II/8, 2. izd. 1966, 43—47). Pa tudi cerkvena meja na Koroškem med 1786 in 1859 ni bila meja med »-zgornjo-« in »-spodnjo« Koroško, marveč meja med celovško in velikovško kresijo, ki je delila lavantinsko od krške škofije. Te. meje knjiga sploh ne omenja. Prav tako ne dejstva, da je v cerkvenem pogledu vendarle pomembna tudi meja, ki deli pač ves čas od uveljavitve krščanstva v deželi cerkve s slovenskim in nemškim molitvenim, pridižnim in spovednim jezikom, torej meja, ki nam jo kažejo sredi 19. stoletja cerkveni šema- tizmi zelo jasno na meji' med tedaj sklenjenim slovenskim in nemškim ozemljem in ki se je močneje spremenila v smislu dvojezičnosti cerkvenega jezika šele po plebi­ scitu in še bolj v zadnjih desetletjih. Z enotnostjo ali z zgornje- in spodnje-koroško dvojnostjo so stvari precej manj preproste, kot skuša pokazati upreproščena argumentacija novih volilnih okrajev. Saj tudi označevanje območij Koroške z različnimi tipi kmečkega »prava« (kupno, zakupno pravo) v knjigi (270) ni pravilno. Fresacher navaja na citiranem mestu, da se je »dedno kupno pravo« razvilo le v nekaterih področjih mlajše kolonizacije (v Gegend do Drave med Paternionom in Spittalom, v Kanalski dolini, na majhnem delu za­ hodnega pobočja Svinje in v Črni pri Mežici), torej niti po meji med Nemci in Slo­ venci, niti po meji med zgornjo in spodnjo Koroško. Pač pa bi pri kmečkem življenju našli lahko spet od vzhoda proti zahodu potegnjeno mejo pri tako pomembnem po­ javu, kot je bilo nekaj velikih kmečkih uporov na Koroškem (1478, 1515) in tudi sicer, zanimivem pojavu, da se včasih v virih omenja posebna puntarska nagnjenost prav slovenskih kmetov, medtem ko so nemški poslušnejši in mirnejši. Pa bi ob tej »enot­ nosti« in »dvojnosti« še mogli pomisliti, kako vse drugače se je Koroška drobila v 14. in 15. stoletju v smislu pravega fevdalnega parikularizma v vrsto posebnih teritorijev in da je bilo vse to premagano šele do 1535. O enotnosti ali dvojnosti je mogoče gotovo govoriti spričo koroške zgodovine, kakršna je pač bila, le ob pogledu na reke in gore, pa ob spregledovanju človeka. In prav to je na drugi strani značilno tudi za teze o neenotnosti koroških Slovencev (tudi tu srečujemo v ostalem podoben presenetljiv preobrat kot o Koroški kot celoti: doslej je koroška historiografija po tradiciji poudarjala razlike med koroškimi in dru­ gimi Slovenci in koroške pri tem jemala kljub dialektičnim razlikam kot celoto, zdaj pa so dialekti postali kar kriterij delitve koroških Slovencev v tri dele). Povezanost s slovensko knjigo od reformacije naprej (njihova uporaba in prepisovanje v Zago- ričah!), še posebej pa s knjigami Mohorjeve družbe, ki jih je med 1900—1918 pre­ jemalo vsako leto preko 6000 slovenskih družin na Koroškem, torej povezanost z istim knjižnim jezikom, s skupnim kulturnim razvojem, ki je imel za Slovence sredi prejš­ njega stoletja nekaj desetletij prav v Celovcu poglavitno organizacijsko središče, povezanost s skupno narodno zavestjo, izoblikovano med ljudstvom v dobi taborov okrog 1870, povezanost v skupnih političnih organizacijah in v skupnih nastopih pri volitvah, vse to za avtorje ne pomeni pač nič. Prav tako ne podlage določitve ple­ biscitnega ozemlja in seveda tudi ne dejstvo, da je južno od Drave 10. oktobra 1920 glasovala večina udeležencev plebiscita za Jugoslavijo. Kar nasprotuje v zgodovini današnji politični zahtevi, je treba zamolčau ali celo naravnost zanikati. Prav to je jedro mitologije. Edina delitev dežele v upravnem in davčnem pogledu, pomembna za prebival­ stvo med sredo 16. in sredo> 18. stoletja, je bila na Koroškem le delitev med zemljiška gospostva in v deželskosodne okraje (gl. M. Wutte, priloga k Erläuterungen zum histor. Atlas der österr. Alpenländer 1/4, 1929). Obe delitvi deželo razbijata na tako majhne enote, da iz njih ne sledi nikakršen sklep o njeni delitvi v večje dele (niti glede zgornje in spodnje Koroške). Z njihovim združevanjem bi bilo mogoče deželo raz­ deliti na vse mogoče načine, tudi z mejo, ki bi potekala v vsej črti tedanje slovensko- nemške etnične meje. , Upravna delitev z mejami od severa proti jugu se je v resnici uveljavila šele v dobi absolutne monarhije, najprej 1748 z razdelitvijo v spodnjo, srednjo in zgornjo ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1983 . 4 323 Koroško, nato pa 1782 v le dve, beljaško in celovško kresi jo (283—285). Obe sta na­ stali po mejah prejšnjih deželskosodnih okrajev, razumljivo pa je, da se oblast abso­ lutne države v času, ko se narodnostno vprašanje ni še pojavljalo v nobeni obliki, ni ozirala ne etnično sestavo dežele in etnični značaj njenih sestavnih delov. Kolikor je bilo potrebno občevanje s slovenskimi ljudmi z objavo nekaterih patentov tudi v slovenščini, je opravljala to dežela in pozneje gubernij, na podoben način pa se je reševalo tudi vprašanje organizacije podeželskih trivialk, osnovnih šol (po 1774), ki so seveda morale biti za Slovence v deželi urejene nekoliko drugače kot v nemškem delu dežele (z učitelji, ki so znali tudi slovensko in tudi z nekaj slovenskimi učnimi knjigami). Že pred uvajanjem nove uprave s sodnimi in političnimi okraji 1849 so bile 1848 na Koroškem tri volitve (začetek maja v frankfurtski državni zbor, sredi junija v du­ najski državni zbor in konec julija po kurijah v koroški deželni zbor). Pri nobenih niso bili urejeni volilni okraji na podlagi meje med obema kresijama (med zgornjo in spodnjo Koroško), res pa pri obeh parlamentarnih volitvah tudi ni bila upoštevana jezikovna razdelitev dežele v nemški in slovenski del; do neke mere drugače je bilo le pri volilnih okrajih kmečke kurije za deželni zbor. Pri volitvah za Frankfurt so bile podlaga za določitev petih volilnih okrajev župnije (in dekanati?), obe kresiji sta bili razdeljeni v po več okrajev, pri čemer je beljaški okraj segel v celovško kresijo; slovensko ozemlje je bilo razdeljeno med štiri okraje, v treh z manjšino Slovencev, le v celovškem z večino, a vanj je spadalo tudi deželno glavno mesto (V. Melik, ZC 2/3, 1948-49, priloga po str. 134). Za dunajske volitve je bilo 6 volilnih okrajev (Celovec je bil izločen kot poseben mestni okraj!), slovensko ozemlje je bilo razdeljeno med pet okrajev, med katerimi je bil skoraj povsem slovenski le velikovški, v ostalih so bili Slovenci le manjšina (pri obeh volitvah je bil povsem nemški le spittalski okraj); okraji so bili urejeni po sodnih okrajih, beljaški volilni okraj pa je segel še dlje v območje celovške kresije kot pri volitvah za Frankfurt (W. Wadl, Carinthia I 173, 1983, str. 371). Pri deželnozborskih volitvah je od 72 mandatov pri­ padlo veleposesti 24, »višji industriji« in »pomembnejšim občinam« 20 in v bistvu kmečki kuriji 28; za Slovence prihajajo v poštev le zadnji. Pri razdelitvi njihovih volilnih okrajev (določenih po sodnih okrajih oz. njihovem povezovanju) je bilo takih s slovensko večino 7 (Pliberk, Železna Kapla, Humperk, Velikovec, Grebinj, Rožek in Vetrinj, čeprav je bila v vsakem od njih tudi nemška manjšina, a po Czoërnigovem štetju niso segali na strnjeno nemško področje razen Grebinja; v treh je šlo za izrazito mešano ozemlje — Podklošter, Možberk, Labot — vsaj v dveh od njih gotovo z znatno nemško večino). Medtem ko so še po štetju 1880 šteli Slovenci v tedanjih kmečkih volilnih okrajih 34% prebivalstva in je bil ta delež 1848 gotovo za nekaj odstotkov višji, so imeli s tem volilnim redom teoretično priznanih le 25% kmečkih mandatov (in le 9,7% vseh mandatov v deželnem zboru!). Ze tu se kaže določena nenaklonje­ nost, delno gotovo zvezana že z nasprotovanjem delitvi dežele, o kateri se tedaj že razpravlja in polemizira, prav tako pa tudi socialnemu nezadovoljstvu, ki so ga kazali v letu revolucije slovenski kmetje na Koroškem precej bolj izrazito kot nemški (B. Grafenauer, ZC 2/3, 1948/49, str. 7—68, posebej 24—27, 32, 41>: 46; W. Fresacher, Ca­ rinthia I 164 1974 223—230 ; o volilnem redu P. Burian, Die Nationalitäten in Cisleitha- nien und das Wahlrecht der Märzrevoluüon 1848/49, 1962, 131—137, posebej 134). Pri delitvi dežele v sodne okraje in pri načrtu razdelitve političnih okrajev pa je brez dvoma navzoč že narodni spor in se je zlasti v določitvi političnih okrajev določno izražala tudi tendenca slovensko prebivalstvo na Koroškem čim bolj razdeliti. O vsem tem sta obsežno pisala J. Pleterski (Narodna in politična zavest na Koroškem, 1965) in V. Melik (Volitve na Slovenskem 1861—1918, 1965), tako da tu zadostuje le nekaj opozoril: z ene strani je bila 1848 naravnost izražena potreba, da bi se pri delitvi dežele v sodne okraje upoštevala jezikovna meja (J. Apih, Slovenci in 1848. leto, 1888, str. 164; Burian, n. d., str. 136), z druge strani je Bach to podlago meje izrecno zavrnil, kar dokazuje, da se je o njej razpravljalo (Melik, n. d., str. 92). V po­ litičnih okrajih, določenih 1849 in uresničenih 1868, je bilo slovensko ozemlje raz­ deljeno med šest okrajev: le velikovški je imel izrazito slovensko večino, le spittalski je bil povsem nemški; v šentviškem in volšperškem sta bila majhna drobca sloven­ skega ozemlja, vse drugo pa je bilo razdeljeno med šmohorskega, beljaškega in celov­ škega na takšen način, da »v nobenem od teh treh okrajev niso imeli Slovenci večine, v nobenem pa tudi niso šteli manj kot dve petini prebivalstva« (V. Melik, n. d., str. 92 — po štetju 1880). Burian ugotavlja pri načrtih kromeriškega državnega zbora, ki so z neupoštevanjem etnične meje pri novi upravni delitvi s predlogom za Koroško gotovo zvezani, nedomišljenost in premajhno upoštevanje narodnostnih razmer v mo­ narhiji (n. d., 175—190, posebej 185 si.). Ker so bili po 1860 — in enako tudi pozneje pri vseh reformah o delitvi dežele v volilne okraje — podlaga za razmejevanje teh okrajev pač politični okraji (včasih — kot 1902 z odtrganjem boroveljskega sodnega okraja od celovško-velikovškega volilnega okraja in njegovo dodelitvijo k beljaskemu 324 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV (289) — se s kakšno posebno manipulacijo na škodo Slovencev, V. Melik, str. 105 si ) je ze s tem izkazana zoper Slovence namerjena ureditev volitev v vsem naslednjem času do 1923, ki jo zelo jasno dokazuje tudi vsa podrobna analiza volitev med 1861 in 1918 (V. Mehk, n.d., str. 238—248, z mnogimi podrobnostmi političnega življenja tudi J. Pleterski, n. d.). . . . V s e „ t 0 g ° t o v ° ni bilo naključje, kajti zgodovina volitev je tudi pokazala, da je bila možnost političnega nastopa z upanjem na uspeh tudi pomemben dejavnik pri krepitvi slovenske narodne zavesti. To se je pokazalo najbolj jasno pri državnozbor- skih volitvah 1907, ko so dobili kandidati slovenske konservativne stranke v sedmih slovenskih sodnih okrajih s 6829 glasovi absolutno večino oddanih glasov (V. Melik n.d., str. 245; druge stranke so jih dobile skupaj le 5865) in ko se je po izračunu Janka Pleterskega ravnalo po navodilih slovenske stranke pri volitvah celo 9441 glaso­ valcev (n.d., str. 373). Spoznanje, da so dosegli s temi-uspehi pri volilni mobilizaciji Slovencev le enega poslanca, medtem ko je v deželnem povprečju za pridobitev man­ data zadoščalo 3142 glasov, je ponovitev takega uspeha gotovo bistveno zavrlo in samo na sebi pri volitvah 1911 odkrhnilo del slovenskih glasov in jih usmerilo dru­ gam. Ta zgodovinski nauk govori tudi o sedanjem podcenjevanju pomena možnosti uspešnega političnega nastopa pri volitvah za koroške Slovence tudi v našem času in kaže da gre pri tem avstrijskim strankam gotovo tudi (ali celo predvsem) za varo­ vanje slovenskih glasov za svoje kandidate. S tem pa postajajo ukrepi te vrste tudi neka oblika pritiska na slovensko narodno zavest v smislu njene slabitve. To pa je stvar, ki jo pri napredovanju germanizacije zgodovinska mitologija knjige »Zur Lage.. .« gotovo skuša po krivem prikriti. Ne mislim zanikati velikega pomena, ki ga je imelo pri spreminjanju etnične podobe v zadnjih sto letih gospo­ darstvo s svojo socialno mobilnostjo, kar je bilo ob obstoječih političnih strukturah na Koroškem do 1938 spričo kmečkega in konservativnega značaja edine slovenske politične organizacije gotovo pomemben dejavnik postopnega usihanja Slovencev v tem času, posebej še v narodno in politično zavednem smislu. Prav tako pa seveda objek­ tivnemu opazovalcu teh procesov ni mogoče spregledati, da je bil pri tem germani- zacijskem procesu bistvenega pomena tudi pritisk, ki ga omenjajo različni viri že od Gutsmanna v 18. stoletju naprej, pa tudi Jarnik, čeprav je presojal, da gre ob tem tudi za dejavnike drugačne vrste. V mnogih pogledih se je izražalo dejstvo, da je bila oblast vselej v nemških, rokah, kar se je izražalo tudi s pravimi pritiski, odkar se je 1848 pojavilo na Koroškem narodno vprašanje; od tistega časa, ko sta 25. aprila 1848 v imenu deželnega odbora dr. Rulitz in dr. Koller predložila škofu Lindman- skemu pritožbo zoper Matijo Majarja in Andreja Einspielerja (propter instigationes capellanorum Mayer et Einspieler ad motus slovenicos) in kasneje deset deželnih poslancev tudi zoper Rizzija (J. Obersteiner, Die Bischöfe von Gurk, 1824—1979) in odkar so se po smrti škofa Paulitscha (1827) koroški Nemci vselej uspešno upirali Slovencem kot kandidatom za krško škofijo in celo proti stališču, da bi za to mesto pomenilo poseben pogoj znanje slovenskega jezika (v istem delu). Ne mislim niti v najkrajšem povzetku obnavljati te strani zgodovine germanizacije in njenih pritiskov na Koroškem niti do 1920, niti od 1920 do 1938, niti po 1938. Spomnim naj le na vse, kar kaže zgodovina volilnega sistema in volitev, o čemer smo že govorili in kar se v nekem pogledu neposredno kaže tudi v zgodovinski mitologiji obravnavane knjige, pa na oceno vloge šole pri ponemčevanju koroških Slovencev, ki jo je zapisal 22. maja 1941 koroški zgodovinar dr. Starzacher (Die deutsche Schule und die deutsche Kultur beginnt das Werk der Verdeutschung... Es muss (sc. na Gorenjskem) im Wesen der gleiche systemmatische Umvolkungsprozess angesetzt werden, der im alten Kärn­ ten dazu geführt hat, dass die Windischen.. . mit den Deutschen den Abwehrkampf gekämpft haben« — T. Ferenc, n.d., str. 118). Pri jezikovnih štetjih govore po 1910 sami rezultati kritičnemu raziskovalcu, da gre za pod raznovrstnim pritiskom spre­ menjene prijave. Theodor Veiter ni brez vzroka zapisal, da postane štetje, pri kate­ rem v desetletju spremeni brez migracij 50% prebivalcev občine izpoved o svoji jezi­ kovni pripadnosti, za resnega raziskovalca povsem neverodostojno (na Koroškem znaša rekord trinajstih let 1910—1923 celo 80%, ko naj bi padel v St. Štefanu delež slovensko govorečih od 92,5 na 12,2 % — od 1713 na 200 [glede na število Slovencev padec za 88,3 % ] , število nemško govorečih pa zraslo od 138 na 1431 [skok za 937 %!]). Dodatek o statistiki od 1880 do 1910 pa bo pokazal, da ima tudi ta — po plebiscitu sicer po­ splošeni — statistično dokazljivi pritisk na koroške Slovence svojo predigro' že v stari monarhiji od uvedbe kategorije »občevalnega jezika« pri štetjih naprej. Statistični podatki, ki jih je zbral v svoji tabeli »signifikantnih podatkov« (str. 140—144) Ralf Unkart — čeprav bi za znanstveno primerjanje gotovo bolj ustrezali podatki po starih in ne po novih občinah — so gotovo pomembni (razen rezultatov »štetja 1976«), vsaj za spoznavanje števila in moči temeljnega dela koroških Slovencev (Bekenntnis-Slowenen). Toda z druge strani kažejo konkretne preiskave krajevnih poznavalcev, da ob teh Slovencih vendarle ni nepomembna druga, »tiha« skupina slo- ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 -1983-4 325 vensko govorečih (Sprach-Slowenen), npr. Moritschevi podatki za št. Stefan ob Zilji in Kattnigovi za Ledince (prim. Th. Barker, n. d., str. 375). Zavedam se kvalitetne razlike med prvimi in drugimi vsaj glede življenjske dozorelosti za izpovedovanje svojega etničnega bistva; zato se je prav zavedati tudi statistične razlike med obema skupinama. Toda če živi na Koroškem približno enako število »priznavajočih se Slo­ vencev« in »-jezikovnih Slovencev«, so Unkartovi podatki obenem potrdilo o nekem pritisku,: ki tudi danes obe skupini loči med seboj ob prijavi jezikovne pripadnosti pri štetju in ob prijavi otrok k pouku v materinem jeziku v šoli (politične pripadnosti seveda ne štejemo za »signifikanten podatek« v tem smislu, ker je določena včasih celo predvsem z različnimi drugimi parametri družbenega življenja in položaja v družbi). Podatki o štetjih 1880 do 1910 Ko je toliko prehitro umrla Heidi Janschitz, doma iz St. Jurija ob Zilji, leta 1982 dokončala svoje magistrsko delo »Geschichte des Unteren Gailtales von 1848 bis 1914« in se pripravljala, da ga nadaljuje v doktorski disertaciji, ki naj bi obravnavala germanizacijske procese v istem prostoru in istem času z raziskavo poglavitnih de­ javnikov pri njih, se je ob obisku v Ljubljani obrnila name s prošnjo za pomoč, obenem pa je povedala svojo tehtno metodološko pripombo k dosedanjim preiskavam, tudi k mojim, kolikor so bile objavljene : preiskava vzrokov mora v marsičem izhajati iz majhne krajevne zgodovine; tudi analiza statističnih rezultatov se zaradi tega ne bi smela ustaviti na ravnini občin, kjer se različne stvari že zabrisujejo. Seveda je imela prav. Sam sem sicer analiziral vprašanje Slovencev na Koroškem na ta način, a uporabil sem te rezultate v glavnem le ob navajanju posameznih posebej za števne metode signifikantnih primerov do leta 1910.- Naprej te preiskave na krajevni podlagi niso več mogoče, ker sta objavljeni po krajih le še dve štetji (1934 in 1951), vsa druga štetja pa le po občinah (1923, 1939, 1961, 1971) ali doslej celo le po okrajih. Toda tudi delo do 1910 sprva ni bilo sistematično. Sele ko sem 1946 pisal svojo raz­ pravo o Czoernigovi etnografski statistiki in njeni metodi (Razprave SAZU, I. razr., 1, 1950, 117—164) in ob njej spoznal, da je mogoče preskušati zanesljivost njenih podatkov v nekaterih okoliših le s krajevno analizo poznejših štetij, sem se lotil siste­ matičnega pregleda poznejših štetij do 1910 predvsem s vprašanjem, kaj takšna ana­ liza pokaže za vrednost števnih metod že v času stare monarhije — koliko se pa pri tem v krajevnem merilu kažejo statistične spremembe, ki so v resničnem življenju nemogoče in so razložljive le s takim ali drugačnim pritiskom. Zbral sem kraje s sta­ tističnimi skoki te vrste v tabele, ki pa so ostale neobjavljene. Leta 1970 sem v pre­ davanju o »teoriji in praksi ljudskih štetij na Koroškem od srede 19. stoletja do konca 1970« na II. koroških kulturnih dneh svoj rezultat kratko povzel v dveh odstavkih (Historijski zbornik 29/30, 1976/77, str. 562): »Podrobna analiza poznejših štetij (po 1880) do 1910 pa prepričljivo kaže, da že od 1880 ne gre za razumljivo postopno asimilacijo Slovencev na Koroškem po nemški politično in gospodarsko vladajoči večini v deželi. Padec je namreč v vsakem posa­ meznem desetetju usmerjen predvsem v nekaj krajev, v katerih se skupno število prebivalstva v bistvu ni spremenilo, toda število slovensko govorečih prebivalcev se je v enem desetletju brez migracije zmanjšalo za do okrog 50%, število nemško govorečih pa zraslo do okrog 200%. Gre za pojav, ki je zavzemal v posameznih desetletjih vse večjo širino, v posameznih primerih pa je krajevno dosegal tudi še večje dimenzije. V desetletju 1880—1890 se je v celoti znižalo število Slovencev v deželi za okrog 400 ljudi; v istem desetletju je padlo v 40 krajih, ki leže v 12 občinah, število Slo­ vencev od 4141 na 2479, t. j . za 1644, medtem ko je zraslo število Nemcev od 1141 na 2912. Med 1890 in 1900 se je znižalo skupno število Slovencev za okrog 9500, torej za preko 10% števila iz 1890; toda 4826 od izginulih je živelo le v 90 krajih v 18 občinah v katerih se je znižalo število Slovencev od 9704 na 4878, število Nemcev pa zraslo od 2669 na 7668. Od skupnega padca okr. 8700 (blizu 12%!) med leti 1900 in 1910 je odoadlo celo 7212 statistično izginulih Slovencev na 115 krajev v 22 občinah, v katerih se je znižalo število Slovencev od 14703 na 7491, število Nemcev pa zraslo od 3860 na 11505. Seveda so to pojavi, ki jih je mogoče razložiti le z zlorabo kriterija »občevalni jezik« pri izvedbi štetja, nikakor pa s kakršno koli prirodno asimilacijo, ki nikdar ne more doseči takšnih dimenzij menjave jezika.« Seveda sem se pri uporabi te analize vselej zavedal, da bi pomenila dokaz le objava tabel s statističnimi podatki. Sele Janschitzeva pa mi je pokazala, da bi uteg­ nile Domeniti te tabele za kakega mladega človeka tudi pomemben napotek pri kra- jevnôzgodovinski preiskavi fenomena germanizacije na Koroškem v stari monarhiji. Zato naj bodo tu objavljeni z ene strani v njen spomin, z druge strani pa kot dokaz o tistem pritisku, ki bi ga knjiga »Zur Lage.. .« v odgovoru na vprašanja avstrijskega ustavnega sodišča o Slovencih želela zanikati, pa so ta dokaz neizbrisno ohranile avstrijske uradne publikacije o statističnih rezultatih nekdanje monarhije s podrob- 326 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV nostmi, ki se statističnim objavam druge avstrijske republike žal ne zdijo več po­ membne. Tabele potrebujejo le še tehnična pojasnila, vse drugo prepuščam njihovemu štu­ diju in raziskovanju zgodovine krajev, na katere se nanašajo. Opirajo se vseskozi na podatke uradnih štetij, kar je po svoje zamotano le pri Czoernigovem štetju čigar podrobno gradivo ni bilo uradno objavljeno, marveč samo sumarni izračuni za de­ želo (za objavo podatkov za Koroško gl. B. Grafenauer, Czörnigova etnografska sta- c l t i oao'- V J f P r e r a c u n v občine pa isti,! Narodnostni razvoj. . . , Koroški zbornik, 1946, str 129—164). Za vsa poznejša štetja so uporabljeni podatki uradnih objav: Spezial- Ortsrepertorium fur Kärnten: a) auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31 ?Q e„n TI8-0 , ^155 1 8 8 2 ; b ) a u £ G r u n d d e r Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dez' TT,- ' V f̂n l 8 9 ; .cl a u f G r u n d d e r Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dez 191o' n , „ . 1 1 ' GemelndeIe™k<>n für Kärnten, auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dez. 1900, Wien 1905. B ' Obdelava je razdeljena v »Pregledne tabele« in »Analitične tabele« Pregledna tebelal in Analitična tabela I sta povezani med seboj le po problemu - oœnf vrednosti štetja 1880 - ne pa po snovi. Pregledna tabela I primerja za območje severno od Celovca veliko spremembo jezikovne pripadnosti prebivalstva med 1846 Л ; P " m e r 3 a v a Je urejena po občinah, ker je podatke Czoernigovega štetja mo­ goče urediü n a t a način ni jih pa mogoče razbiti po krajih. Gre sicer za obdobje 34 let, med katerimi ni bilo niti »ankete« niti štetja po občevalnem jeziku in za področje, ki je bilo nekoliko mešano že 1846, vendar je premik za normalni razvoj prevelik (podatki o Celovcu 1846 so sporni); to dokazuje tudi po 1880 obstoječa po­ treba po slovenščino obvladujočih duhovnikih v vrsti župnij tega ozemlja, v nekaterih (npr Otmanje) tudi še po drugi svetovni vojni. Analitična tabela I obravnava isto vprašanje glede na poznejši štetji 1890 in ponekod 1900 z navajanjem vseh krajev v katerih je bil delež Slovencev pri poznejših štetjih večji kot pri štetju 1880 (pri majhnih razlikah — do 10 ljudi — so izračuni negotovi, ker gre lahko za migracijo ene ah dveh družin, pri številkah nad 10 so pa podatki za »zanesljivost« štetja 1880 gotovo signifikantni; v obeh primerih jih je mogoče preskusiti le ob krajevnozgodo- vinskem raziskovanju z drugačnimi viri). Pregledna tabela II in Analitična tabela II navajata nenormalne spremembe jezi­ kovne strukture prebivalstva v nemško korist od 1880 do 1890 po krajih v analitični tabeli in po občinah v pregledni tabeli. V pregledni tabeli so pod ustrezno občino za­ jete seveda le vsote prebivalstva tistih krajev, ki so zajeti s podatki analitične tabele V istem razmerju sta med seboj Pregledna tabela III in Analitična tabela III za spre­ membe v desetletju 1890 do 1900 ter Pregledna tabela IV in Analitična tabela IV za desetletje 1900 do 1910. Za premik od 1910 do 1923 manjka ustrezna podlaga ker sta­ tistični podatki po krajih za 1923 niso bili objavljeni. ' Vse ostalo prepuščam neposrednemu študiju tabel in prav tako sklepe do katerih takšne analize vodijo o razmerju oblasti do Slovencev ob štetjih. Dovoljujem si opo­ zoriti glede uporabe kriterija »občevalni jezik« pri štetjih od 1880 do 1910 v avstrijski polovici Avstro-ogrske in še posebej v »kronovïnah z nemško in slovensko govorečim prebivalstvom« na izredno bogato dokumentacijo v knjigi Emila Brixa, Die Umgangs­ sprache in Altösterreich z w i s c h e n Agitation und Assimilation, 1982, 537 str posebej 152—182; bistveni Brixovi načelni in delno tudi konkretni rezultati o štetjih z nave­ denim stevmm kriterijem in razmerju politične moči na Koroškem (str. 166—177 440 ?no„4(?2 Sb p r i m ' t u d i r a z P r a v o istega avtorja Die Kärntner Volksabstimmung ' von 1920 im Kontext der österreichischen Nationalitätenstatistik 1880—1934 v Kärntens Volksabstimmung 1920, Klagenfurt 1981, str. 232—253) so v večini vprašanj zelo blizu mojim presojam in prav tako sklepom, ki jih vsakemu objektivnemu študiju nare­ k u 3 ' ^ 0 v sledečih tabelah razvrščeni podatki uradne statistike desetletij od 1880 do Pri krajevnih imenih uporabljam oblike, ki so jih uporabljali navedeni statistični »krajevni repertoriji«, ker je tako lažje mogoče preverjati podatke s predlogo po ka­ teri so prevzeti; le glede oblike »ves« — »vas« je po sklepu redakcije uporabljena oblika, za katero so se okrog 1970 odločili koroški Slovenci sami, saj prav mnenja iz Slovenije v tem pogledu niso bila soglasna (tako prof. Tine Logar kot jaz sva zago­ varjala staro ljudsko obliko, vendar sva priznavala odločilno pravico odločanja koro­ škim Slovencem. B o g o G r a f e n a u e r ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 • 1983 . 4 327 PRILOGE: O b č i n a Pregledna tabela I Domače prebivalstvo 1846 Celovec-Klagenfurt 12.054 Podklošter-Arnoldstein 3.164 Perava-Judendorf-Vetruv Perau-Judendorf-Federaun 882 Dhovše-Lendorf 813 Dole-Ponfeld 863 Gospa Sveta-Maria Saal . 1.911 St. Martin pri Celovcu- St. Martin b. Klagenfurt 749 Kriva Vrba-Krumpendorf 838 Možberk-Moosburg 2.242 Otmanje-Ottmanach 1-040 St. Peter pri Celovcu- St. Peter b. Kagenfurt 695 St. Rupert-St. Rupprecht 280 St. Tomaž-St. Thomas 1-619 Trdnja vas-Hörtendorf 678 Trnja vas-Annabichl 1.103 Št. Janž na Mostiču- St. Johann am Brück 1.661 Skupno 1880 17.831 3.424 1.014 810 846 1.948 935 683 2.114 968 1.128 720 1.649 680 1.349 1.596 Občevalni jezik slovenski 1846 6.500 3.088 692 653 588 926 499 800 772 839 495 187 1.449 623 1.030 1.324 1880 629 1.360 5 44 0 83 145 226 172 142 214 0 1.087 73 112 720 1846 5.554 76 190 160 275 985 250 38 1.470 201 200 93 170 55 73 337 nemški 1880 30.592 37.695 20.465 5.012 10.127 17.119 2.064 1.009 766 846 1.865 790 457 1.942 826 914 720 562 607 1.237 876 32.600 Analitična tabela I Korektura uradnega štetja 1880 po štetjih 1890 in 1900 Občina, kraj 1880 Nemci Slovenci Brdo-Egg Brdo-Egg Velika vas-Micheldorf Goriče-GSrtschach Sv. Stef an-St. Stefan Kasaze-Edling Na Bodnje-Bodenhof Sodni okraj Smohor-Hermagor Podklošter-Arnoldstein Cava-Tschau Hrast-Hart Korpiče-Korpitsch Lipje-Lind Megvarje-Maglern Podklošter-Arnoldstein Pod Krajnikom-Krainegg Pod Turjo^Neuhaus Radnja vas-Radendorf Rikarja vas-Riegersdorf Rut-Greuth Sovče-Seltschach Sp. Vrata-Untertörl Strmec-Krainberg Št. Lenart-St. Leonhard V Dolah-Pessendellach Zg. Vrata-Obertörl Ziljica-Gailitz 17 9 8 8 12 52 123 74 33 192 293 36 109 146 56 100 133 169 . 27 *50 78 86 213 240 176 305 172 34 49 33 50 28 44 90 51 75 144 61 37 193 38 43 22 13 10 53 1890 Nemci Slovenci Popravek 5 32 37 4 139 279 14 34 5 6 110 47 129 0 29 10 49 179 223 189 303 171 49 106* 118 80 54 120 112 68 148 258 131 62 301* 79** 50 57* 95 63 135 8 4 8 5 12 37 45 90 30 25 70 20 20 70 140 50 20 80 42 27 20 70 40 80 * Uradno štetje 1900 ** Uradno Štetje 1910 328 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV Občina, kraj 1880 Nemci Slovenci Sodni okraj Podklošter-Arnoldstein Bleiberg 3 8 1 8 Beljak-Villach 5475 St. Martin-St. Martin 3030 Sodni okraj Beljak-Villach Rožek-Rosegg Podrožčica-Rosenbach Sodni okraj Rožek-Rosegg Dholica-Techelsberg Karov-Karl Sokolče-Sekul Gospa Sveta-Maria Saal Sribiče-Stuttern Vogliče-Winklern Grabštajn-Grafenstein Dobje-Aich St Peter-St. Peter Hodiše-Keutschach Ležbe-Laisbach Sv. Miklavž-St Nicolai Kotmara vas-Köttmannsdorf Cahorče-Tschachoritsch Plešivec-Ploschenberg Razpotje-Wegscheide V Brdih-Wurdach Kriva Vrba-Krumpendorf Breza-Pirk Dražinj-Drassing Gorice-Görtschach Kriva Vrba-Krumpendorf Gorliče-Gurlitsch Možberg-Moosburg Borovčiče-Berndorf Zagorje-Obergöriach Otmanje-Ottmanach Na Smole-Kronawet S t Rupert-St. Rupprecht St. Tomaž-St. Thomas Cilberk-Zeiselberg V Ovšah-Gottesbichl Trdnja vas-Hörtendorf Trnja vas-Annabichl Ačale-Atschalas Gorinče-Gorintschach Marola-Marollach Sp. Goričica- Untergoritschitzen St Jurij-St Georgen Vetrinj-Viktring V Dolah-Tal Loka-Lack Na Planini-Alpen Na Spi-Schmölzhütte Nograd-Weingarten Nova vas-Neudorf Postražice-Straschitz Potok-Bach Zrelec-Ebental Cetera j a-Zetter ei Delnja vas-Niederdorf Dobje-Aich Na Bregu-Rain 12 0 30 6 93 1890 Nemci Slovenci Popravek 3337 6683 3473 86* 232 197 115 939 90 200 180 470 10 10 20 21 41 84 3 5 2 6 6 5 6 2 14 47 39 81 63 82 54 13 720 19 9 607 19 40 40 483 117 48 15 5 95 11 7 17 5 75 149 52 10 65 133 0 0 72 90 84 29 90 72 16 88 45 20 2 14 10 0 5 4 0 32 4 73 4 0 10 0 3 14 15 35 27 27 28 32 29 12 0 0 23 2 18 20 52 0 1 0 0 0 0 0 0 7 37 9 85 49 101 48 3 1348 8 v 1 ' 302 24 31 29 437 96 24 13 9 80 5 0 12 0 0 22 20 0 64 138 11 6 77 113 107 37 127 73 21 67 49 34 26 49 27 9 13 10 51 62 5 449 9 10 23 46 55 22 22 47 29 25 39 39 58 73 114 36 29 18 2 11 6 3 4 2 6 6 5 6 2 7 10 30 30 14 9 8 10 30 10 8 325 4 10 13 50 40 20 7 4 15 5 7 5 5 75 127 36 10 ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 1983 • 4 329 Občina, k r a j P o d k r n o s - G u r n i t z V Selu-Zell 1880 N e m c i Slovenci 39 57 56 134 1890 N e m c i Slovenci 8 82 4 190 P o p r a v e k 30 50 Sodni okraj Celovec-okolica — Klagenfurt-Umgebung St. Janž na Mostiču-St. Jobann am Brucki Hrovače-Chrobathen 9 Krištofova gora-Christofberg 16 St. Gregor-St. Gregor 52 ! V Gradu-Eppersdorf 49 Uha vas-Hausdorf 26 Sodni okraj Železna Kapla-Eisenkappel 1075 44 32 8 42 7 0 1 42 5 14 62 40 11 91 20 9 12 10 45 12 Sodni okraj Eberstein 88 Bela-Vellach 190 3088 40 2895 130 Železna Kapla-Eisenkappel 623 575 460 618 108 238 Skupno 2857 Pregledna tabela П V občini Domače prebivalstvo Občevalni jezik slovenski nemški Podkloš ter-Arnolds te in Vernberk-Wernberg . Št. J a n ž n a Most iču- St. J o h a n n a m B r u c k i Kostan je-Köstenberg Vrba-Velden G r a b s t a n j - G r af enste in P o r e č e-Pör t schach Zre lec-Ebenta l St. Tomaž-St. T h o m a s Djekse-Diex St. P e t e r n a Vaš in jah- St. P e t e r a m Wal ler sberg Važenberk-Waisenberg 1880 97 602 782 658 368 189 303 118 715 671 121 681 1890 108 593 733 682 412 164 442 133 695 686 105 686 1880 71 358 391 634 285 189 197 117 494 636 117 652 1890 31 231 186 466 4' 84 75 93 197 571 65 458 1880 26 226 391 24 82 0 106 1 221 35 4 25 1890 77 353 547 195 372 80 367 40 498 115 40 228 Skupno 5.305 5.439 4.141 2.497 1.141 2.912 Analitična t abe la II Občina, k ra j D o m a č e Občevalni jezik prebiva l s tvo s lovenski 1880 1890 1880 1890 1880 n e m š k i 1890 Podklošter-Arnoldstein Zagoriče-Agoritschach Vernberk-Wernberg Kleče-Kletschach Podravlje-Föderlach Skočidol-Gottestal Stakorče-St. Ulrich Trnovlje-Terlach 97 37 109 147 207 102 602 108 34 135 130 214 80 593 71 24 93 118 51 72 358 31 16 84 81 15 35 231 26 13 16 12 156 29 226 77 18 51 40 199 45 353 St. Janž na Mostiču-St.Johann am Brucki Pirkach 91 90 23 0 68 90 Sp. Hreblje-Unterkrewald 98 97 51 25 47 72 St. Lipš-St. Philippen 209 195 174 131 35 64 St. Urh-St Ulrich 348 313 134 30 214 283 330 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV Občina, k r a j D o m a č e Občeva ln i jezik prebiva l s tvo slovenski 1880 1890 1880 1890 1880 n e m š k i 1890 Zg. Hreblje-Oberkrewald Kostanje-Köstenberg Črešnje-Kerschdorf Korene-Würzen Kostanje-Köstenberg Trešiče-Droschitz Vrba-Velden Sp. Voglice-Unterwinklern Vrba-Velden Grabštanj-Grafcnstein Brda-Werda Jadovce-Thon Poreče-Portschach Poreč e-Pörtschach Renveg-Renweg Žrelec-Ebental Gradnica-Gradnitz St. Tomaž-St. Thomas Dominča vas-Deinsdorf Fraj denberg-Freudenberg Gunderška vas-Gundersdor£ Ličja-Leibnitz Male Goriče-Kleingortschach Partovca-Portendorf Timenica-Timenitz Vas j a vas-Lassendorf Velike Goriče- Grossgòrtschach Virnja vas-Geiersdorf Djekše-Diex Djekše-Diex St. Peter na Vašinjah- St. Peter am Wallersberg Sv. Neža-St. Agnes Vazenberk-Waisenberg Crni grad-Neudenstein Mali St. Vid-Klein St. Veit Ričja vas-Reissdorf Srednje Trusnje-Mittertrixen Terpece-Terpetzen Zg. Trusnje-Obertrixen 36 782 180 250 101 127 658 38 733 170 256 114 142 682 391 0 186 178 232 100 124 634 133 170 76 87 466 61 198 135 141 82 64 681 79 195 153 108 95 56 686 60 198 135 132 82 45 652 30 156 99 86 65 22 458 27 391 2 18 1 3 24 38 547 37 65 38 55 195 63 305 368 60 129 189 265 38 303 118 76 336 412 36 128 164 399 43 442 133 61 224 285 60 129 189 167 30 197 117 32 8 40 0 84 84 67 8 75 93 2 80 82 0 0 0 98 8 106 , 1 44 328 372 36 44 80 332 35 367 40 66 125 68 36 40 35 92 97 66 90 715 66 115 68 21 39 30 117 83 63 93 695 54 31 58 29 27 21 74 95 50 55 494 27 5 31 0 0 6 51 18 21 , 38 197 12 94 10 7 . 13 14 18 2 16 35 221 39 110 37 21 39 24 66 65 42 55 498 671 121 686 105 636 117 571 65 35 4 115 40 1 0 0 7 0 17 25 49 39 54 22 30 34 228 Skupno 5.305 5.439 4.141 2.497 1.141 2.912 Pregledna tabela III V občini Podkloš ter-Arnolds te in S m e r č e - E m m e r s d o r f S t r a j a v a s - H o h e n t h u r n D o m a č e prebiva l s tvo 1890 1900 1.276 1.172 565 1.225 1.032 506 1890 847 1.110 520 Občevalni jezik slovenski 1900 1890 510 579 420 429 62 45 n e m š k i 1900 715 451 86 ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1983 . i 331 V občini Borovl je-Oberfer lach Medborovnice-Unter fe r lach Podl jubel j-Unter lo ib l Dhol ica-Techelsberg K o t m a r a v a s - K ö t t m a n n s d o r f K r i v a V r b a - K r u m p e n d o r f O t o k - M a r i a W o r t h P o r e č e - P o r t s c h a c h T r d n j a vas-Hörtendorf Vetr in j-Viktr ing Žre lec-Ebenta l Št. J a n ž n a M o s u č u - St. J o h a n n a m Brucki Dobr la vas-Eberndorf R u d a - R u d e n Važenberk-Waisenberg Skupno D o m a č e prebiva l s tvo 1890 1.638 857 946 408 576 316 439 546 532 649 462 520 265 311 895 12.373 1900 1.875 821 1.000 394 605 384 439 601 576 650 494 485 319 301 845 12.552 ' Občevalni jezik s lovenski 1890 947 647 846 372 555 136 417 421 384 505 296 411 241 272 . 777 9.704 1900 617 208 662 246 348 55 133 77 69 23 154 48 185 177 367 4.878 1890 691 210 100 36 21 180 22 125 148 144 166 109 24 39 118 2.669 n e m š k i 1900 1.258 613 338 148 257 329 306 524 507 627 340 431 134 124 478 7.668 Analitična tabela III Domače prebivalstvo Občevalni jezik slovenski nemški V « V 1 « * » J * * J . U J Podklošter-Arnoldstein H r a s t - H a r t Megvar je-Maglern P e č e - P o c k a u R i k a r j a vas-Riegersdorf V Dölah-Pessende lach Zil j ica-Gailitz • Smerče-Emmersdorf Borče-Fork Cače-Saak Cajna-Nötsch Mišel jče-Michelhofen S m e r č e - E m m e r s d o r f 1890 150 259 311 137 105 314 1.276 144 421 392 113 102 1.172 1900 153 262 276 113 79 342 1.225 105 348 387 103 89 1.032 1890 118 120 248 131 95 135 847 144 402 353 113 98 1.110 1900 82 89 174 52 45 68 510 42 223 185 62 67 579 1890 32 139 63 6 10 179 429 0 19 39 0 4 62 1900 71 173 102 61 34 274 715 63 123 202 41 22 451 Straja vas-Hohen t hum Drašče-Draschitz Straja vas-Hohenthurn Borovlje-Oberferlach Borovi j e-Ferlach Dole-Dollich Kobor-Gabel Medborovnice-Unterferlach Glinje-Glainach Medborovnice-Unterferlach Otrovca-Otrouza Sp. Glinje-Unterglainach Trata-Tratten Vesca-Dörfl Zadole-Saidolach Podljubelj-Unterloibl Gorice-Görtschach Košentavra-Kirschenteuer 191 374 565 164 342 506 173 347 520 133 287 420 18 27 45 31 55 86 1.053 151 434 1.638 122 346 72 24 94 57 142 857 101 216 1.157 293 425 1.875 126 343 63 42 86 45 116 821 88 244 493 102 352 947 119 144 72 24 94 57 137 647 94 183 360 56 201 617 60 27 11 15 30 24 41 208 64 169 560 49 82 691 3 202 0 0 0 0 5 210 7 33 797 237 224 1.258 66 316 52 27 56 21 75 613 24 75 332 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV Občina, k ra j P o d g o r a - U n t e r b e r g e n Podl jubel j-Unter lo ib l Dholica-Techelsberg K a r o v - K a r l Skr i le-Grai l i tz Sokolče-Sekul Tibiče-Tiebitsch Kotmara vas-Köttmannsdorf Cahorče-Tschachor i t sch K o t m a r a vas-Köt tmannsdor f P r e b a l j e-Prel iebl Razpot je-Wegscheide Sv. Kandol f-St . Gandolf Kriva Vrba-Krumpendorf Dražin j - D r a s i n g Gor ice-Görtschach K r i v a V r b a - K r u m p e n d o r f Kur l iče-Gur l i t sch Otok-Maria Worth Otok-Mar ia W o r t h R a v n e - R a u n a c h Ribnica-Reifnitz Sek i ra-Seki rn Sv. Ana-St . A n n a Poreče-Portschach Goriče-Gori t schach Pr ič iče-Pr i t schi tz Slovenja gora-Windischberg Vogl iče-Winklern Zadole-Sal lach Trdnja vas-Hörtendorf Dobje-Aich H o t n a vas-Guttendor f Hras tov ica-Hras towi tz Oreševec-Nessendorf Poker iče-Poker i t sch St. Jakob-St . J a k o b T r d n j a vas-Hörtendorf V Ovšah-Gottesb ichl Vetrinj-Viktring Goričice-Gori tschizen K r o t n a vas-Krotendorf L o k a - L a k N a gori-Berg N a p lanin i-Alpen N o g r a d - W e i n g a r t e n Nova vas-Neudorf Postraž ice-Straschi tz P o t o k - B a c h V Dolah-Tal Vinče- Wintschach Voženica-Opferhof D o m a č e prebiva l s tvo 1890 308 321 946 66 54 156 132 408 127 269 97 21 62 576, 71 35 134 76 316 55 41 177 128 38 439 78 78 101 177 .112 546 16 111 71 36 69 33 141 55 532 96 94 35 41 56 30 39 51 58 46 82 21 649 1900 286 382 1.000 71 45 152 126 394 114 319 74 42 56 605 71 38 192 83 384 43 46 188 134 28 439 94 100 90 214 103 601 16 128 74 31 69 37 162 59 576 70 92 27 32 48 86 53 55 47 44 76 20 650 Občeva ln i jezik s lovenski 1890 288 281 846 64 48 138 122 372 127 251 97 21 59 555 34 26 49 27 136 50 41 170 118 38 417 59 59 69 127 107 421 14 98 35 36 67 26 84 24 384 83 64 22 41 47 25 39 39 58 22 46 19 505 1900 201 228 662 43 18 94 91 246 90 176 53 11 18 348 11 8 34 2 55 5 19 38 63 8 133 13 22 1 8 33 77 0 16 2 0 4 4 38 5 69 0 5 1 5 0 4 4 0 0 0 2 2 23 1890 20 40 100 2 6 18 10 36 0 • 18 0 0 3 21 37 9 85 49 180 5 0 7 10 0 22 19 19 32 50 5 125 2 13 36 0 2 7 57 31 148 13 30 13 0 9 5 0 12 0 24 36 2 144 n e m š k i 1900 85 154 338 28 27 58 35 148 24 143 21 31 38 257 60 30 158 81 329 38 27 150 71 20 306 81 78 89 206 70 524 16 112 72 31 65 33 124 54 507 70 87 26 27 48 82 49 55 47 44 74 18 627 ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 333 Občina, k ra j Zrelec-Ebental Dein j a vas-Niederdorf Pred l je-Pr iede l Zre lec-Ebenta l Št. Janž na Mostiču- St. Johann am Brück! H r o v a č e - K r o b a t h e n Krištofova gora-Christofberg St. Peter-St . P e t e r St. Lipš-St. P h i l i p p e n S m i h e l s k a gora- Michae lerberg U h a vas-Hausdorf Dobrla vas-Ebernđorf Sinča vas-Kühnsdor f Ruđa-Ruđen P o d g o r a - U n t e r n b e r g R u d a - R u d e n Vazenberk-Waisenberg C a r c e - F ü h r h o l z Gorce-Wurzen Gosin j e-Gänsdorf Mali St. Vid-Klein St. Veit P o r e c e - P ö r t s c h a c h Rič j a vas-Raisdorf Smar je ta-St . M a r g a r e t h e n Str iholče-Gattersdorf 42 41 66 195 70 153 73 255 895 Skupno 12.373 47 41 71 188 57 126 71 244 845 12.552 42 41 57 156 68 99 72 242 777 27 18 22 40 33 0 44 183 367 0 0 9 39 2 54 1 13 118 Domače prebivalstvo 1880 136 58 268 462 62 41 96 195 ; 92 34 520 1890 132 60 302 494 54 32 90 189 85 35 485 Občevalni jezik slovenski 1880 114 48 134 296 62 40 91 131 67 20 411 1890 87 30 37 154 7 2 2 27 10 0 48 1880 22 10 134 166 0 1 5 64 25 14 109 nemški 1890 45 30 265 340 47 30 82 162 75 35 431 265 193 , 118 311 319 173 128 301 241 177 95 272 185 127 50 177 24 16 23 39 134 46 78 124 20 23 49 148 24 126 27 61 478 9.704 4.878 2.669 7.668 Občina, k ra j Sv. Stefan-St. Ste fan Bis t r ica n a Zilji- Feis t r i tz a. d. Gail P o d k l o š t e r - A m o l d s t e i h S m e r č e - E m m e r s d o r f Bekš tan j-Finkens te in M a r i j a n a Zi l j i-Maria Gai l L i p a - L i n d Bistr ica v Rožu- Feis t r i tz i. Rosenta l Borovlje-Oberf e r lach Podl jubel j-Unter lo ib l Dhol ica-Techelsberg G r a b š t a n j - G r a f e n s t e i n Pokrče-Poggersdorf Radiše-Radsberg St. Tomaž-St. T h o m a s Zihpol je-Maria R a i n Zre lec-Ebenta l Skocjan-St. K a n z i a n Železna K a p l a - E i s e n k a p p e l G r e b i n j-Gri f fen Pregledna tabela IV D o m a č e prebiva l s tvo 1900 292 1910 287 Občevalni jezik slovenski 1900 1910 283 200 1900 n e m š k i 1910 87 711 913 1.379 2.448 1.148 753 1.428 2.183 460 878 1.132 665 280 343 234 397 166 1.109 751 652 957 1.259 2.501 1.233 699 1.339 2.834 555 832 1.074 624 271 352 219 369 158 1.150 693 695 732 992 2.303 1.045 716 1.266 997 425 683 936 625 265 271 170 338 143 438 547 547 439 542 1.670 488 316 701 288 224 242 398 307 146 50 69 193 87 303 308 16 181 385 145 103 37 162 1.186 35 193 196 39 15 72 64 59 23 671 204 105 518 717 1.425 745 383 634 2.546 331 590 676 317 125 302 150 176 71 847 385 334 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV Občina; kraj Tinje-Tainach Vovbre-Haimburg Skupno Domače prebivalstvo 1900 1910 338 560 18.568 329 613 19.000 1900 310 523 14.703 Občevalni jezik slovenski 1910 1900 207 28 360 37 7.491 3.860 nemški 1910 122 253 11.505 Analitična tabela IV Občina, k ra j Sv. Stefan-St. Stefan N a Potoce-Bach Sv. Stefan-St. Stefan Bistrica na Zilji- Feistritz a. d. Gail Pođklošter-Arnoldstein Cava-Tschau Lipje-Lind P e č e - P o c k a u Sovče-Seltschach Zagoriče-Agori tschach . Smerče-Emmersdorf Cače-Saak Čajna-Notsch Crešnje-Kerschdorf Dule-Del lach H e r b l j e - K r e u b l a c h L a b e n č e - L a b i e n t s c h a c h P o k l a n č e - P o g l a n t s c h a c h Bekštanj-Finkenstein Bače-Faak Bekš tan j-Al t-Finkenste in Diča vas-Gödersdorf Goriče-Goritscriach Malošče-Mallest ig M l i n a r e - M ü l l n e r n Podgor je-Pogör iach Sp. B r e g - U n t e r r a i n Sp. D o b j e - U n t e r e i c h w a l d Sp. T e h a n č e - U n t e r t e c h a n t i n g Stobce-Stobitzen Sv. Job-St . J o b Steben-St . Stefan Zg. Dobje-Obera ichwald Marija na Zilji-Maria Gail Brdo-Egg Cinovice-Tschinowitsch Dole-Duel Drobole-Drobol lach Rašče-Ratschach Mar i ja n a Zil j i-Maria Gai l Prosovice-Prosowitz R u t - G r e u t h Seraj-Serei T r d a n i č e - T u r d a n i t s c h D o m a č e prebiva l s tvo 1900 115 177 292 711 1910 111 176 287 652 Občevalni jezik slovenski 1900 1910 115 168 283 92 108 200 695 547 1900 16 nemški 1910 19 68 87 105 111 66 276 348 112 913 348 387 261 49 87 188 59 1.379 229 131 164 149 451 128 161 78 199 147 39 138 236 198 2.448 123 96 25 165 109 136 117 51 23 114 115 68 349 328 97 957 334 333 239 56 72 173 52 1.259 273 112 148 134 481 250 154 86 180 129 46 119 296 93 2.501 131 139 27 181 87 149 114 47 19 144 106 50 174 301 101 732 223 185 255 43 82 152 52 992 221 127 160 146 426 85 161 58 183 146 35 132 230 193 2.303 117 80 23 159 107 102 108 51 21 97 74 21 129 201 14 439 117 74 150 31 47 101 22 542 144 60 55 81 185 30 99 13 113 69 9 29 162 27 1.670 80 18 12 39 35 60 58 10 0 31 5 16 102 47 11 181 123 202 6 6 5 36 7 385 8 4 4 3 25 43 0 20 16 1 4 6 6 5 145 6 16 2 6 2 34 9 0 2 17 41 47 220 127 83 518 217 259 89 25 25 72 30 717 129 52 93 53 296 220 55 73 67 60 37 90 134 66 1.425 51 121 15 142 52 89 56 37 19 113 ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1983 • 4 335 Občina, k ra j Vognje polje-Bogenfeld Lipa-Lind B o r o v n i c a - F a h r e n d o r f L i p a - L i n d N a D r a v i - D r a u N a Gore-Bergel P o d r a v l j e - F ö d e r l a c h P o t o k - B a c h Semisvavče-St. L a m b r e c h t Sre je-Raiach T m a r a vas-Emmersdor f V u d m a t - W u d m a t Bistrica v Rožu-Feistritz i. R. Bistr ica-Feis tr i tz Sveče-Suetschach Borovi je-Oberferlach Bajt ise-Waidisch > Borovl je-Fer lach D o b r a v a - D o b r o w a K o v o r - G a b e l Podljubelj-Unterloibl B a b n j a k - B a b n i a k Gorjice-Görtschach K a p l a pr i D r a v i - K a p p e l a n d. D r a u S t r u g a - S t r a u T r n j e - D o r n ä c h Dholica-Techelsberg Došenče-Toschl ing H a d a j n č e - H a d a n i g Sokolče -Sekul St. Jerne j-St . B a r t l m ä St. Mart in-St . M a r t i n Tibiče-Tiebitsch V a r p j a vas-Arndorf Grabštanj-Grafenstein B r d a - W e r d a G r a b š t a n j -Grafenste in H u m i š e - G u m i s c h J a d o v c a - T h o n Lip je-Lind M a l e Čape-Zapfendorf N a B r e g u - R a i n Sepec-Trut tendor f S t a r i dvor-Althofen Sv. P eter-St. P e t e r • D o m a č e prebiva l s tvo 1900 189 1.148 119 136 62 43 71 81 69 46 80 46 753 725 703 1.428 381 1.157 220 425 2.183 13 88 155 129 75 460 136 67 152 151 • 138 126 108 878 35 422 105 104 50 42 39 142 90 103 1.132 1910 195 1.233 102 134 61 50 59 75 55 57 70 36 699 724 615 1.339 270 1.547 462 555 2.834 33 104 204 136 78 555 106 60 140 168 157 115 86 832 36 407 1-05 100 59 36 38 123 73 97 1.074 Občevalni jezik s lovenski 1900 180 1.045 119 111 62 43 69 79 68 46 73 46 716 571 695 1.266 304 360 132 201 997 13 64 149 127 72 425 82 67 94 140 104 91 105 683 31 325 84 94 46 42 19 139 90 66 936 1910 145 488 53 66 33 9 32 32 19 24 23 25 316 167 534 701 59 112 40 77 288 8 25 80 79 32 224 18 39 10 54 57 35 29 242 10 140 26 43 16 14 0 73 47 29 398 1900 9 103 0 25 0 0 2 2 1 0 7 0 37 154 8 162 77 797 88 224 1.186 0 24 6 2 3 35 54 0 58 11 32 35 3 193 4 97 21 10 4 0 20 3 0 37 196 n e m š k i 1910 50 745 49 68 28 41 27 43 36 33 47 11 383 557 77 634 211 1.435 422 478 2.546 25 79 124 57 46 331 88 21 130 114 100 80 57 590 26 267 79 57 43 22 38 50 26 68 676 Pokrče*Poggersdorf Lancova-Lanzendorf 52 54 52 30 0 24 Lečja gora-Linsendorf 114 95 114 66 0 29 Pobarže-Pubbersdorf 108 101 93 38 15 63 Pokrče-Poggersdorf 115 119 100 55 14 64 Rute-Kreuth 43 48 33 4 10 44 Slov. Smihel-Wind. St. Michael 99 75 99 51 0 24 Svamene gorice-Amaisbichl 28 23 28 9 0 14 336 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV Občina, kraj Domače prebivalstvo Občevalni jezik slovenski Škocjan-St. Kanzian Grad-Wasserhof en St. Markš-St. Marxen Železna Kapla-Eisenkappel Grebinj-Griffen Grebinj-Griffen Gruče-Grutschen Stara vas-Altenmarkt Tinje-Tainach Tinje-Tainach Valmat-Admont Vovbre-Haimburg Dob-Eich Olšenica-Olschenitzen Pod Lipo-Unter den Linden Sv. Stef an-St. Stefan Vovbre-Haimburg 447 135 169 751 456 121 116 693 259 135 153 547 143 98 67 308 65 64 58 50 323 560 71 79 69 51 343 613 65 62 54 50 292 523 22 49 22 28 239 360 188 0 16 204 nemški St. Janž-St . J o h a n n 2 v i r č e - W i r t s c h a c h Radiše-Radsberg N a Z b a r c i - S c h w a r z R u t - K r e u t h S t r a n č i č e - S t r a n t s c h i t s c h a c h Št. Tomaž-St. Thomas Bučinja vas-Wutscarün Krištofova gora-Christofberg Sv. L o v r e n c - S t Lorenzen T i m e n i c a - T i m e n i t z Vasja vas-Lassendorf Žihpolje-Maria Rain Golšovo-Goltschach I m o v - H a i m a c h N a d r o m - N a d r a m Zg. Dole-Obertöl lern * Žrelcc-Ebental G r a d n i c a - G r a d n i t z P o d k r n o s - G u r n i t z V Selu-Zell 1900 79 27 665 85 154 41 280 / 76 20 63 110 74 343 121 44 39 30 234 132 89 176 397 1910 88 21 624 105 128 38 271 83 15 73 110 71 352 107 40 36 36 219 118 91 160 369 1900 79 27 625 85 154 26 265 76 12 45 82 56 271 88 44 23 15 170 87 77 174 338 1910 54 0 307 60 82 4 146 4 0 5 33 8 50 55 10 4 0 69 46 33 114 193 1900 0 0 39 0 0 15 15 0 8 18 28 18 72 33 0 16 15 64 45 12 2 59 1910 34 21 317 45 46 34 125 79 15 68 77 63 302 52 30 32 36 150 58 46 176 62 104 166 1.109 61 97 158 1.150 49 94 143 438 26 61 87 303 13 10 23 671 35 36 71 847 291 47 338 280 49 329 270 40 310 178 29 207 21 7 28 313 23 49 385 102 20 122 0 2 4 0 31 37 49 30 47 23 104 253 Skupaj 18.568 19.000 14.703 7.491 3.860 11.500 * Natis tega dela je denarno podprl Znanstveni inštitut Filozofske fakultete na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 • 1983 . 4 337 Z u s a m m e n f a s s u n g t DIE LAGE DER KÄRNTNER SLOWENEN UND IHRE HISTORISCHEN GRUNDLAGEN Bogo Grafenauer Die betrachtung der Lage der Kärntner Slowenen geht von einer kritischen Zer­ gliederung des neuen Buches »Zur Lage der Slowenen in Kärnten. Die slowenische Volksgruppe und die Wahlkreiseinteilung 1979 — eine Dokumentation«, das von Ralf Unkart (Leiter des Verfassungdienstes beim Amt der Kärnten Landesregirung), Ge­ rold Glantschnig (seit 1976 beim demselben Vervassungsdienst tätig) und Alfred Ogris (Direktor des Kärntner Landesarchivs) vorbereit wurde und in der Reihe der Publikationen des Kärntner Landesarchivs als Nr. 11 im Klagenfurt 1984 heraus­ gegeben ist, aus. Nur ein Teil des Buches ist erst für diese Gelegenheit neu geschrieben worden, im grösseren Teil geht es um Veröffentlichung verschiedener Gutachten, Stellungsnahmen und statistischer Übersichten (»amtlicher Daten und Fakten«) seit 1971 bis 1983; dabei sind natürlich auch verschiedene Texte von anderen Verfassern gebraucht worden (im verhältnismässig sehr kleinen Umfang auch solche, die die ein- gegen — der amtlichen Ansicht der Kärntner Landesregierung widersprechenden — Ansichten und Stellungnahmen der Kärtner Slowenen selbst über ihre gegenwärtige Lage wiedergeben. Im Anhang wird die Dokuemntation mit dem Abdruck verschied­ ener Gesetze (1867—1977) und einzelnen anderen Dokumenten (1850—1983) sowie auch mit der bibliographischen Zusammenstellung der relevanten Literatur (1970 bis 1983) und mit den drei.sehr nützlichen Registern vervollständigt (S.! 379—431). Der eigen­ tliche Inhalt ist in zwei grossen Teilen gegliedert: der erste sollte »Entwicklungen und Tatsachen im Vorfeld der Kärntner Landtagswahl 1979« (seit dem »Ortstafel­ sturm« 1972) mit einer ausgewählten Dokumentation beleuchten (S. 21—186), der zwei­ te veröffentlicht aber die gesamte beiderseitige Dokumentation über den Rechtsstreit nach der Landtagswahl 1979 »Von der Anfechtung durch die KEL [Kärntner Einheits­ liste; am. 30. Oktober 1979] zum Erkenntnis des Verfassungsgerichtshofes« [am 5. oktober 1981] (S. 187—374). Im dem Beitrag ist der ganze Inhalt genau beschrieben, zergliedert und bewertet, wobei auch an inhaltliche Lücken, Befangenheiten und einzelne Fehler hingewiesen ist. In der Zusammenfassung kann dies nur mit der kurzen Charakterisierung der Hauptbestandteile wiedergegeben werden. Dazu gehört jedenfalls der Neudruck vom Unkarts Vortrag aus d. J. 1973 »Ein Beitrag zur Auslegung des Art. 7 des Staatsver­ trags 1955« (29—47), in dem in mancher Hinsicht eine andersartige wissenschaftliche Überzeugung über die österreichische Pflichten bei der Behandlung der Kärntner Slowenen ausgedrückt ist, als sie später (1973—1977) bei der diesbezüglichen Gesetz­ gebung zur Geltung gekommen ist; leider wird darüber sowohl bei der Beschreibung der Entstehung der Gesetze vom 7. Juli 1976 und ihnen fòigendene Verordnungen als auch bei der Analyse des heutigen Rechtsstandes fast gar nicht die Rechnung getragen (S. 48—104). Statistische amtliche Daten und Fakten seit 1971 bis 1983, die sich auf die Sprach- statistik bei Volkszählungen, die Schulstatistik bezüglich der Kinder mit slowenischer Unterrichtssprache, die Angaben über die Kirchensprache und die Wahlstatistik be- ziehen, werden dreimal angeführt (105—146, 220—229, 275—279), in kleineren Teilen auch anderswo, so 189—192, 217—219, 375), aber zum zweiten und drittenmal mit sehr vielen Wiederholungen des grundlegenden ersten statistischen Teiles. Die Stellungnahme des Amtes der Kärntner Landesregierung über die Lage der Kärntner Slowenen kommt besonders bei beiden Gutachten des Verfassungsdienstes im Anschluss an den Rechtsstreit vor dem Verfassungsgerichtshof zum Ausdruck. Schon wegen des »Verteidigungscharakters« dieser Schriften (S. 199—229 u. 230—301) ist es verständlich, das in ihnen die Voreingenommenheiten in der Beurteilung ver- schiedener Fragen sowie die Auslassungen verschiedener für diese Fragen bedeut- ender Tatsachen (besonders im sinne der deutsch-kärntnerischen geschichtlichen My- thologie) am meisten zum Ausdruck kommen. Kritische Einstellungen und teilweise direkte Antworten auf dieses Bild werden teilweise in in dem Gutachten einer »unparteiischen« Komission,' bestehed vom Guy Héraud, Franz Matscher und Franz Zwitter, welche vom österreichischen Bundes- kanzler Bruno Kreisky zur Ausarbeitung einer vergleichenden Studie über die recht- liche Lage der Slowenen in Kärnten und jener in Friaul-Julisch Venetien (147—182) eingeladen wurde, sowie in dem Gutachten von Theodor Veiter, welche für die KEL als Antwort auf beide Gutachten des Verfassungsdienstes ausgearbeit wurde (302—306). Beide begrenzen sich aber vor allem auf die Fragen rechtlichen Natur. Dashalb ist in diesem Beitrag die Kritik des Buches besonders in die gescicht- lichen Fragen gerichtet, und zwar sowohl hinsichtlich der älteren Siedlungsgeschichte 338 B. GRAFENAUER: POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV und der etnischen Struktur Kärntens bis zur Mitte des 19. Jahrhunderts, aber audh des etnhnischen Charakters des heutigen «-Siedlungsgebietes der Kärntner Slowenen« nach den statistischen Angaben in Dezenien vor der Unterschrift des österreichischen Staatsvertrages (vor 1955). Endlich wird einerseits an deutsch-politische Momente in der Einrichtung der Gerichtsbezirke und Verwaltungsbezirke in Kärnten seit der Mitte des 19. Jahrhunderts (welche auch bei den Wahlbezirken zur Geltung gekommen sind), anderseits aber an verschiedene andersartige Unterteilungen des Landes durch anders verlaufende Grenzen (welche eine der Minderheit freundlichere Einordnung der Wahl­ bezirke ermöglichen würden) hingewissen. Aus der Geschichte werden Kärntner Slo­ wenen in eine kulturelle und politische Einheit verbindende Momente hervorgehoben, sehr kurz aber an verschiedenartige Hintergründe (auch des deutschen nationalisti­ schen Druckes) der fortschreitender Germanisierung besonders seit d. J. 1890 an erin­ nert. . In einem statistischen Zusatz (über die amtlichen Angaben der Sprachzugehörig­ keit 1880—1910 in einzelnen Orstschaften, in denen es in einzelnen Jahrzeiten zu un­ normal grossen Verschiebungen der Sprachstrukturen gekommen its) wird der Beweis vorgelegt, dass die künstliche »statistische Unterdrückung« der Kärntner Slowenen ist, obzwar in der ersten Republik solchen Ausmas genommen hat, dass die Sprach­ zählungen 1923 und 1934 jede Glaubwürdigkeit verloren haben. SLOVENSKI ZNANSTVENI INSTITUT — Slowenisches wissenschaftliches Institut A-9020 Celovec/Klagenfurt, Bahnhofstrasse 38/11, tel. (4222) 57 142 je; v svoji seriji »Disertacije in razprave — Dissertationen und Abhand­ lungen« doslej izdal naslednja dela: 1. Vida Obid: Die slowenische Literatur in Kärnten seit 1945. — 1979 2. Fran Zwitter: Die Kärntner Prage. — 1979 3. Avguštin Malle: Die slowenische Presse in Kärnten 1848—1900. — 1979 4. Mirko Messner: Prežihov Vorane und die Bauern. — 1980 5. Janko Pleterski: Elemente und Charakter der plebiszitären Entschei­ dung 1920 in Kärnten. — 1980 6. Rudolf Vovk: Popis koroških utrakvističnih šol do leta 1918 — Be­ standsaufnahme der Kärntner utraquistischen Schulen bis 1918. — 1980 7. Franc Merkač — Marija Jurič: O vaškem vsakdanu (Dob pri Pliberku). — 1984 Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je izdal drugi ponatis učbenika akad. prof. dr. Boga Grafenauerja »STRUKTURA PJ TEHNIKA ZGODOVINSKE VEDE«, Ljubljana I960. Učbenik lahko naročite ali kupite za ceno 200 din na oddelku za zgo­ dovino (YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, tel. (061) 224011, 224046, i n t 209) vsak dan razen sobote od 7. do 14. ure. ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 , 1983 . 4 339 IN MEMORIAM DR. JOŽE ŠORN (3. 3.1921—11. 7.1982) Vsako slovo je'težko, še posebej pa je težko slovo od človeka, ki je bil sredi dela in načrtov. Jože Šorn je pripadal našji generaciji, ki se je rodila po prvi in začela ustvarjati po drugi svetovni vojni. Dal nam je veliko kot človek, kot delavec in kot znanstvenik. Kot delavec je posvetil prvih 16 let sedanjemu Zgodovinskemu, tedaj Mestnemu arhivu ljubljanskemu, zadnjih 18 let pa Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, ves čas Zgodovinskemu društvu za Slovenijo in dvema njegovima sekcijama: najprej tisti za krajevno zgodovino, ki je bila ustanovljena pred 30 leti in je bil njen prvi predsednik, potem pa sekciji za gospodarsko zgodovino, ki je na njegov predlog nastala pred 7 leti; prav tako pa tudi obema njegovima glasiloma, Zgodovinskemu časopisu in Kroniki. Kot znanstvenik je bil prvi slovenski zgodovinar, ki je raziskovanju novejše go­ spodarske zgodovine posvetil vso svojo znanstveno dejavnost. Dal nam je vrsto raz­ prav, v zadnjih letih pa nekaj mojstrskih pregledov, ki so pravi temeljni kamni ved­ nosti o naši preteklosti. Bil je tisti pravi znanstvenik, ki je živel s svojo stroko, z njenimi viri in problemi, z vsako podrobnostjo nekdanjjih časov. Nobene težave in ovire, ki jih ni bilo malo, ga niso potlačile. Rastel je predvsem sam iz sebe, iz svojih življenjskih skušenj, iz svojih lastnih pogledov in spoznanj. Ves čas mu je bilo zoprno kompiliranje po lite­ raturi in izrekanje sodb po nekih načelnih shemah, brez opore v virih. Gospodarskega razvoja ni razlagal z učenimi kategorizacijami, ampak živo, pre­ prosto, z razumevanjem človeka nekdanjega časa in prostora, z razumevanjem tako preprostega človeka na dnu takratne družbe na eni strani, kot državnega uradnika, ki je moral poročati in sistemizirati, in vodilnih krogov z vsemi njihovimi gospodar­ skimi in političnimi nameni na drugi strani. Zato je znal izvabiti iz suhoparnih in nepopolnih statistik 18. stoletja največ kar se je dalo — nastali so njegovi plastični opisi, kakor jih ne najdeš v vsej naši literaturi. Šorn človek bo ostal v neizbrisnem spominu vseh, ki smo ga poznali. Spominjali se ga bodo mlajši, ki jim je bil vselej pripravljen pomagati z nasveti, s podatki iz svoje bogate zakladnice znanja, spominjali se ga bomo njegovi vrstniki. Kje, kje daleč so časi, ko nam je pripovedoval o svojih pešpotih po hribih in po ravnem, časi, ko smo se zbirali mladi zgodovinarji tistih prvjih povojnih let na snidenjih, ki jih je on organiziral, ko je ob Vladislavu, Fabjančiču vodil takrat skromni Mestni arhiv. Smrt Jožeta Šorna ne bo pustila težke praznine samo v njegovi družini ampak tudi med nami slovenskimi zgodovinarji, v teh že tako mračnih dneh za naše zna­ nosti. Kdo in kdaj bo znal nadaljevati njegovo delo? Tolaži nas lahko le, da bo vse, 340 IN MEMORIAM DR. JOZE SORN kar je napisal, ostalo v knjigah in revijah kot neizbrisen del slovenske kulture in slovenskega zgodovinopisja. Gornje besede sem govoril v imenu Zveze zgodovinskih društev Slovenije in Zgo­ dovinskega arhiva Ljubljana na pogrebu Jožeta Sorna 16. julija 1982. V Naših razgle­ dih je izšel govor, ki ga je imel Janko Prunk v imenu Inštituta za zgodovino delav­ skega gibanja. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja so objavili spominske be­ sede, ki sta jih na žalni seji Inštituta spregovorila Milica Kacin-Wohinz in France Kresal (22 1982, str. 271—274). V Časopisu za zgodovino in narodopisje je pisal Antoša Leskovec (53, 1982, str. 111—113), v Kroniki Peter Vodopivec (30, 1982, str. 225), v Arhi­ vih Traute Sežun (5, 1982, str. 127—128). Širše vrednotenje Sornovega dela so obja­ vili ob njegovi šestdesetletnici Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (21, 1981, str 225—227 — Franc Rozman), Kronika (29, 1981, str. 62—63 — Ferdo Gestrin) in Zgo­ dovinski časopis (35, 1981, str. 146—148 — Vasilij Melik). Bibliografijo Sornovih del je sestavil Franc Rozman (Prispevki 1981, str. 227—238) ; obsega 245 enot in jo je za­ enkrat dopolniti še s člankoma Trgovske zveze Slovenije z Republiko Avstrijo od novembra 1918 do novembra 1919 (Kronika 30, 1982, str. 226—235 — slovenski prevod 244 enote v Rozmanovi bibliografiji), Narodni svet v Ljubljani in njegov gospodarski odsek (Prispevki 23, 1983, str. 55—61). Pri založbi Obzorja v Mariboru bo izšla knjiga Začetki industrializacije na Slovenskem 1720—1870 v redakciji Jasne Fischer in Petra Vodopivca. V a s i l i j M e l i k ZNANSTVENO DELO IVANA ŠKAFARJA Dne 15 februarja 1983 je v Radljah ob Dravi umrl upokojeni župnik in dekan Ivan Škafar (pokopan 17. februarja v Bratoncih pri Beltincih). Rojen je bil 6 maja 1912 v Beltincih kot kmečki sin, se naslednje leto izselil z očetom v South Bend (Indiana, ZDA) kjer je obiskoval osnovno šolo do 1920, nato po vrnitvi v Beltincih. Sedem raz­ redov'gimnazije je dokončal v Murski Soboti, osmi razred z maturo (1931) v Ljubljani Študiral je bogoslovje v Maribora, bil ordiniran 1935, kaplanoval v raznih krajih, bil duhovnik za prekmurske sezonske delavce v Vojvodini in Severni Nemčiji 1939; po nemški zasedbi zaprt v Slovenskih Konjicah, Mariboru, Rajhenburgu m Zagreba 1941—45 je bil kaplan v raznih krajih sombotélske škofije na Madžarskem; ^ 4 5—™ župnijski upravitelj na Keblju na Pohorju - vmes od decembra 1949 do marca 1953 zaprt—, od 1959 do oktobra 1976 župnijski upravitelj in zupmk v Radljah ob Dravi ter dekan vuzeniške dekanije. „,•„:;„ Škafar je pričel publicistično pisati o prekmurskih sezonskih delavcih in misijo­ narjih v prekmurske in druge publikacije. Raziskal je širjenje MD v Prekmurju (Družba sv. Mohorja in Slovenska krajina, Književni glasnik 1937) in je to temo raz­ širil na borbo Fr. Ivanocyja z madžarskimi oblastmi: Slovenska narodna zavest dr Franca Ivanocyja in narodnostni pomen prekmurskega tiska v XX. stoletju (Dia­ logi 1970) Pred sedemdesetimi leti. O nameravani knjižni družbi za prekmurske Slo­ vence (Prostor in čas 1974). O sodelovanju prekmurskih izobražencev z ostalimi slo­ venskimi ie pisal v člankih: Kovačičevo potovanje po Prekmurskem (CZN 1970), Dve ohranjeni pismi Božidarja Raiča Jožefu Borovnjaku (Kronika 1970), Joz. Bagary A. Trstenjak" Si martjanska pogodba iz 1643 (Kronika 1972; SR 1972), Sodelovanje, dr F£ Ivanocyja in Jož. Klekla st. pri zemljevidu slovenskega ozemlja (CZN 1977) Dva velika za svobodo zaslužna iz Prlekije (Fr. Kovačič in Mat. Slavic, Stopinje 1975). Raziskovanje slovstvene preteklosti Prekmurja je Škafar pncel s kritičnim raz­ borom- Prekmurski pisatelji v Safârikovi Zgodovini južnoslovanskega slovstva (JiS 1969) ki ga je prekinil z razpravo O dotlej nepoznanem delu: Gergur Mekinic Pythi- raeuš .hrvaški protestantski pisatelj in začetki slovstva pri Gradišćanskih Hrvatih (CZN 1969) Za objavo virov s tega področja je oskrbel korespondenco med Miklosem Kuzmičem in škofom J. Szilyjem (Iz dopisovanja SR 23, 1975) in s poročilom Ma­ džari o prvih štirih knjigah Mikloša Kuzmiča (CZN 1975), posebej pa s temeljito BibhografSo prekmurskih tiskov od 1715 do 1919 (Ljubljana, SAZU 1978 103. s t r) . Z dvema knjigama se je še posebej ukvarjal: Slovenski abecedar Miha^Bakosa iz e a 1786 in njegov ponatis (CZN 1978) in »Veliki abecednik- Miklosa Kuzmica iz leta 1790 in njegov ponatis (CZN 1976). . Z zgodovino v ožjem pomenu se je Škafar pričel ukvarjati med vojno z zbira- niem gradiva za razpravo: Prekmurski del beksinskega arhidiakonata do leta 1440, k jo je v prvem osnutku preložil prof. M. Miklavčiču kot disertacijo pa do obrambe ni prišel Objavil jo je v Croatica Christiana periodica III, Zagreb 1979. V več krajših ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 ' 341 objavah je obravnaval dolnjelendavsko gospostvo v srednjem veku: Dolnjdradavska rodbina Behält (CZN 1971), Opustošene vasi v dolnjem Prekmurju leta 1484 (CZN Ï9?1) Poselt dolnjelendavsMh Bânffyjev leta 1389 (CZN.1972),' Dnevnik dolnjelendav- skih Bânffyjev (CZN 1980). Z isto fevdalno rodbino oe Povezana r f ^ ™ ' « g g ? misiioni v krajini med Muro in Rabo za časa katoliške obnove 1609—1730 (AES 1,1979), temeljnega pomena pa je Gradivo za zgodovino kalvirüzma in ™ ^ ? £ ^ ™ А belmurskega in beksinskega arhidiakonata (Acta Ecclesiastica Slovemae 3, 1981) Zal nT dokoncf? tej sorodne objave o izgnanih štajerskih predikantih konec 16. stoletja na Petanicih v Prekmurju, za katero je pripravil 145 virov (izide v Abb). Iz novejši zgodovine Prekmurja sta njegova članka: Gradivo k zgodovini uvedbe madžarščine v slovenske ljudske šole v Prekmurju (CZN 1978) in Junsicev pohod Г р г е к т и г | е . (CZN 1980). V ta čas pa segajo tudi na začetku obravnavani spisi V Z V tetrar­ hije in Konstantinov folis z legendo Genio Pop Rom in priznakocn N/PLG, kovan jeseni 307). Kot redkost navajata pisca folisa kat. št. 340 in 341 brez signature na odrezku, ki pripadata posebni galski kovnici iz let 295/296. Siscijska kovnica je v najdbi Centur-C prisotna s 138 novci (kar jo postavlja na peto mesto) in je najmočneje zastopana kovnica zunaj Maksencijevega področja. Pisca prikažeta razmerja med obema čenturskima zakladoma v času treh tetrarhij na pet­ najsti razpredelnici na str. 21; absolutno prednjačijo nereducirani folisi, zato je logično tudi 1. tetrarhija daleč na prvem mestu. Nato pisca opozarjata na nekatere novosti v skladu z visokim deležem Siscije v času 1. tetrarhije (nove in doslej neobjavljene oznake oficin pri kat. št. 375, 418, 423). Močno zastopana je tudi serija A/XXISIS, iz treh oficin; pri vseh znanih novcih te oficine je levo v polju še dodatna črka (po Voetterju skupno pet črk: LCSIG; po Sutherlandu štiri: LCSI). Dioklecijanov folis (kat. št. 417) kaže levo v polju jasno vidno Črko G (s tem je povečano število doslej znanih znakov na Dioklecijanovih folisih te emisije). Končno pisca opozorita na izred­ no redkost, ki jo pomeni Dioklecijanov folis s hrbtno legendo Sacra Monet Aug et Caess N N, s priznakom A/SIS (kat. št. 427). Ker so že znani skupno trije novci s takim priznakom v beograjskem muzeju (Maksimijanov folis) in dunajskem kabinetu (dva Galerija), se pisca nedvoumno izrečeta za obstoj nove emisije. A. Jeločnik ji je pri kro­ nologiji 1. tetrarhije v kovnici Siscia namenil dvanajsto mesto, za vrinjenima serijama Genio s priznakom A/SIS in L-G A/XXISIS (cf.Acfes du 8eme congres international de numismatique, 1973 (1976) 315 ss). Pisca pri relativno dobro zastopani 2. tetrarhiji opozorita na nov primerek Dioklecijanovega folisa iz redke abdikacijske serije (kat. št. 445 z varianto legende BEATISSIMO, za razliko edinega po Sutherlandu sporoče­ nega folisa z legendo FELICISSIMO, oziroma v opombi navedenega odlitka iz dunaj­ skega kabineta z legendo BAEATISSIMO). Iz časa 3. tetrarhije je le en sam Konstan­ tinov folis. Naposled je delež Siscije v Centurju-C zaključen s šestimi reduciranimi folisi Galerija in Maksimina; ker pa je v Centurju-A iz tega časa kar 54 novcev, se je A. Jeločnik odločil za november 308 kot najkasnejši datum začetka kovanja redu­ ciranih folisov v Sisciji (vendar se tu že javlja Licinij), cf. Centar, 68 ss. Glede Cen­ turja-C pa pisca odklanjata možnost, da bi prav odsotnost Licinija lahko nakazovala možnost za datacijo začetka reduciranih kovov v Sisciji pred novembrom 308; število folisov v obravnavani čenturski najdbi je namreč prenizko. Končno pisca pri obdelavi Siscije opozorita še na Galerijev folis s priznakom^/SIS, k a t št. 449; oznaka oficine je namreč opuščena, kot dokaz za novo takšno emisijo pa se bo moralo pojaviti še več primerkov. V zadnji skupini kovnic naposled pisca obdelata delež balkanskih in vzhodnih kovnic v zakladu Centur-C. Vse te kovnice so prisotne s 169 primerki, kar le nekoliko presega delež Siscije. Tesalonika prinaša le predstavnike 1. tetrarhije (39 novcev), kar je logično (303 se celoten kovniški obrat seli v Serdiko). Serdiška kovnica je prisotna z 22 primerki (zaradi poznega pričetka obratovanja te kovnice je izpričano relativno visoko število novcev 2. tetrarhije). Ker je Serdika prenehala s produkcijo še pred 346 ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 .1983-4 imenovanjem Licinija za Avgusta, je razumljivo, da imamo v naši čenturski najdbi le en sam primer reduciranega kova. Med ostalimi kovnicami je pomemben le Kyzikus, saj ima zastopnike vseh treh tetrarhij; to kaže na močno proizvodnjo obrata. Hera- klejska kovnica ima v Centurju-C poleg 35 folisov 1. tetrarhije še štiri primerke 2. te­ trarhije, kovnice Nikomedija, Antiohija in Aleksandrija pa so prisotne le še z novci 1. tetrarhije. Sledi morda najbolj zanimiv del knjige, in sicer podpoglavje o dataciji najdbe. Seveda gre za povzetek podrobne analize prisotnega gradiva posameznih kovnic, skozi katero se večina bralcev le ne bo pretolkla in bo iskala predvsem časovno mesto za­ klada Čentur — C in zgodovinsko ozadje njegovega zakopa (z izjemo numizmatikov seveda). Pisca torej še enkrat povzamete primere datiranih novcev različnih kovnic (npr. reduciran folis iz Lugduna s korica 307, reduciran folis iz Serdikë s konca 308 itd.) in pri tem ponovno opozorita na težavnost časovne opredelitve v primeri s Centurjem — A. V bistvu sta od vseh kovnic pomembni za zaključni datum v Čenturju — C pri­ sotnih kosov le obe Maksencijevi kovnici Rim (7 primerkov poslednje v najdbi izpri­ čane emisije z oznako RBP nas pripelje najverjetneje v prve mesece 309) in Akvileja. Novci druge emisije, kovani za Maksencijev 2. konzulat, nas privedejo nedvomno v prve mesece 309; ker je tretja emisija prisotna le s sedmimi primerki, pisca domne­ vata, da so bili ti novci kovani nekako sredi 309. To je obenem tudi zaključek novčnega zaklada Centur — C (preciznejša datacija ni mogoča). Ob koncu razprave pisca še enkrat povzameta okoliščine zakopa zaklada Centur — A, in sicer ob katastrofi Mak- sencijevega vojaškega tabora na čenturskem platoju poleti 310, ob literarno nesporo- čenem Licinijevem vdoru v Italijo in Istro. Zaklad Centur — C kot starejši del vo­ jaške blagajne z omenjenim spopadom nima povezave; ker pa je bil očitno shranjen v zemlji, dokazuje živahno vojaško prisotnost v čenturskem taborišču pred letom 310. Tu bi omenili tudi tezo A. Jeločnika in P. Kosa, da je vojaški tabor Centur branil vstop na pomembno cesto (via Flavia?) iz ravnine na severu v osrednjo Istro, v smeri Paren- cija in Pole. Licinij naj bi napadel tudi severno Istro, če si bi hotel zavarovati hrbet med nadaljevanjem italske kampanje (pohod je potekal čez Hrušico). Seveda je taka teza vabljiva, posebno ker je čenturski tabor nedvomno imel neko vlogo, ki jo z da­ našnjimi očmi težko pravilno' ocenimo. Morda je Centur preprosto le branil Istro in imel torej lokalen pomen. Morda je šlo pri Licinijevem naskoku le za osvojitev novega ozemlja in ne kako večjo strateško operacijo (preventivo pred pomorskim desantom Maksencijeve vojske na istrsko obrežje, kot menita pisca). Ob vsem tem ne smemo namreč prezreti, da obramba Istre pri vseh prejšnjih in kasnejših invazijah Italije ni igrala ključne vloge in je bila podrejena izključno lokalnim potrebam. Toliko o strateškem ozadju Centurja, katerega taktična vrednost na višavju nad Koprom je nedvomna, zlasti ob stari in pomembni istrski prometnici. Sklenemo lahko z ugotovitvijo, da sta pisca A. Jeločnik in P. Kos odlično opravila svoje delo. Knjiga je resda prvenstveno numizmatična, vendar je prav tesna prepletenost razprave z do­ gajanjem v obdobju tetrarhije še kako koristna za arheologa in zgodovinarja, oba pre- učevalca rimske dobe tako pri nas kot na nekdanjem ozemlju Imperija. Temu več­ plastnemu poslanstvu monografije je namenjen tudi odličen katalog, kjer si med drugim bralec postreže z vsemi potrebnimi zgodovinskimi letnicami in dogodki. Takš­ nih temeljitih del si lahko v prihodnosti le želimo! D a v o r i n V u g a Vita religiosa, morale e sociale ed i concili di Split (Spalato) dei secc. X—XI. Atti del symposium internazionale di storia ecclesiastica, Split, 26—30 settembre 1978, a cura di A. G. Matanié, Padova 1982, 568 strani (Medioevo e umanesimo; 49). Na pobudo splitskega nadškofa dr. Franeta Franića je višja teološka šola v Splitu skupaj s Pontificio comitato di scienze storiche iz Rima od 26. do 30. septembra 1978 v Splitu organizirala mednarodni znanstveni simpozij o verskem, socialnem in moral­ nem življenju, kot nam ga prikazujejo določbe splitskih sinod v 10. in 11. stoletju. Pri­ čujoči zbornik objavlja večino prispevkov tega simpozija (manjkata le prispevka Ivan- di je in Belica, dodani pa so prispevki Pisona, Tadina In Ivaniševiča). Sodeč po zborniku predavanj zasluži organizator simpozija vse priznanje. Posre­ čilo se mu je zbrati temeljite poznavalce snovi, priznane evropske znanstvenike, ki so s svojimi prispevki obogatili naše znanje o razgibani cerkveni zgodovini dalmatin­ ske in še posebej splitske Cerkve v 10. in 11. stoletju. Posamezni prispevki, ki so v zborniku objavljeni v originalnem jeziku, bi zaslužili podrobnejšo analizo. Svoje­ vrstno spričevalo znanstvenega nivoja prispevkov je tudi to, da je zbornik izšel v ugled­ ni zbirki Medioevo e umanesimo, ki jo izdaja založba Antenore v Padovi. Ker so vsi prispevki v tujih jezikih, je našemu bralcu namenjen dober povzetek v hrvaščini. Urednik in založba sta se potrudila za solidno obliko zahtevnega teksta. Tudi pri ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1983 • 4 347 odpravljanju napak so bili korektorji temeljiti. Zaradi bogate vsebine posameznih prispevkov bi želel vsaj kratko opozoriti na njihovo tematiko in s tem morda še koga vzpodbuditi k branju tega dragocenega zbornika. Harald Zimmermann (Die ersten Konzilien von Split im Rahmen der Geschichte ihrer Zeit) je za uvod orisal politično-cerkveno situacijo tedanjega časa s posebnim oziroma na Split in hrvaško Dalmacijo, ki je bila nenehno pod vplivom zahoda in vzhoda. — Ante Josip Soldo (Die Historiographie der Spliter Konzile im X. und XI. Jahrh.) je podal v svojem prispevku historiografski pregled nacionalnih sinod v Splitu v 10. in 11. stoletju. — Reinhard Elze (Königtum und Kirche in Kroatien im X. und XI. Jahrhundert) ugotavlja, da je ustanovitev nacionalnega kraljestva Hrvatov po vzo­ ru drugih narodov v tem času nujno vključevala tudi ureditev cerkvene organizacije z lastnim metropolitom. Ta cilj so Hrvati po sinodah v Splitu tudi dosegli. — Josip Nagy (Dévouement du roi croate Zvonimir au Saint-Siège et le bas-relief au Bapti- stère à Split) je Elizejevo predavanje slikovito dopolnil s pomenom reliefa v krstilnici splitske stolnice, ki prikazuje hrvaškega kralja na prestolu. — Piero Zerbi (La »Signi- ficasti« di Pasquale II. è diretta a un arcivescovo di Spalato? Riflessioni e ipotesi) je skušal ugotoviti, komu je bilo namenjeno pismo papeža Paskala II. »Significasti« in meni, da je s tem pismom bil podeljen palij splitski cerkvi. — Franciscus Venceslaus Mareš (Quomodo proprietates textibus missalium croatico-glagoliücorum et liturgie S. Petri slavicae communes expllicandae sint) razčlenjuje povezave med kanonom hrva­ ške glagoljske maše in liturgijo sv. Petra pravoslavnih Slovanov. — Victor Saxer (L'in­ troduction du rite latin dans les provinces dalmato-croates aux Xe—XII" siècles) je opozoril na rimsko-, romansko-germanske in cassino-beneventanske vplive v srednje- veških liturgičnih kodeksih na Hrvaškem. — Michele Lacko (I Concili di Spalato e la liturgia slava) je svoje razmišljanje posvetil odnosu splitskih sinod do slovanske litur­ gije v letih 925 in 1060. — Josip Lučić (Quelques traits caractéristiques dans les rap­ ports entre l'Eglise et l'Etat dans la Croatie au X" siècle) je orisal značilnosti 'odnosov med Cerkvijo in državo na Hrvaškem v 10. stoletju. — Josip Delie (La disciplina del clero nei Concili di Spalato nel X e XI secolo) se je soočil s problemom discipline klera v odlokih splitskih sinod in ugotavlja, da se ta bistveno ne razlikuje od podobne situacije drugod. — Cesare Alzati (Tradizione bizantina e tradizione latina nella litur­ gia Sancti Petri attraverso il Simbolo niceno-constantinopolitano) govori o prisotnosti nicejsko-carigrajske veroizpovedi v raznih liturgijah. — Vittorio Peri (Spalato e la Sua Chiesa nel tema bisantino di Dalmazia) govori v svojem dolgem in zanimivem prispevku o cerkveni in politični pripadnosti Spita v času splitskih sinod. Čeprav je bil politično Split podrejen Carigradu, se je cerkveno končno le odločil za Rim. Makso Peloza (Les problèmes concernant l'Atlas historique de l'Eglise chez les Croates aux X* et X* siècles) je opozoril na probleme cerkvene upravne razdelitve v hrvaških deželah v obravnavanem obdobju. — Đuro Basler (Die Bosnische Kirche im frühen Mittelalter) je govoril o odnosu Cerkve v Bosni do metropolita v Splitu. — Atanazije J. Matanić (Lo storico croato Giovanni Lučić — u. 1679 — ed il primato della Chiesa di Spalato) je svoj prispevek namenil analizi hrvaškega zgodovinarja Ivana Lučića (Lucius) o razvoju metropolitanske oblasti v Splitu do konca 12. stoletja. — Eduard Peričić (Zadar ed i Concili provinciali di Split) razmišlja o odnosu zadar­ ske škofije do metropolita v Splitu z obširnejšim zgodovinskim ozadjem Zadra kot takega. — Vinko Foretić (La Chiesa di Ragusa in rapporo alla chiesa di Spalato) je pod istim vidikom obdelal zgodovino dubrovniške škofije. — Benedikta Zelić-Bučan (L'écriture cyrillique croate dans les diocèses méridionaux de la province ecclésias- tique de Split jusqu'au bout du XII' siècle) je podala zanimivo analizo hrvaško ćirilske pisave v evangelistarju kneza Miroslava. — Vladimir Košćak (Giurisdizione della Chiesa sul litorale dell'Adriatico Orientale e la diocesi di Nona) je orisal razburljivo zgodovino razpetosti dalmatinske Cerkve med Carigradom in Rimom, ki je dosegla svoj vrhunec z odločitvijo kneza Tomislava za Rim. — Maurice Pinson (Etude iconogra­ phique du portail de Trogir) je zbornik obogatil z ikonografskim prikazom portala stolnice v Trogiru. — Marin Tadin (Le séjour antiochéen d'un serviteur de l'arche­ vêque Laurent de Split, 1060—1100) je opozoril na zanimivo povezavo Splita z Anti- ohijo. — Milan Ivanisevic (San Giovanni vescovo di Traù) razmišlja o svetniškem trogirskemu škofu Ivanu (u. okrog 1111). Zbornik zaključi analiza Gine Fasoli in Alba M. Orselli (Discorso di chiusura, 565—568) o opravljenem delu na simpoziju. V začetku zbornika so natisnjeni pozdravi papeža Janeza Pavla I., nadškofa Fra- nića, prof. Michele François-a, prof. Michele Maccarrone-ja. Program simpozija je predstavil Atanazije J. Matanić, Slavko Kovačić pa je podal kratko kroniko dela sim­ pozija. Ocena dela je vsekakor pozitivna. Avtorji so temeljito opravili svoje delo. Pričujoči zbornik je tako postal nepogrešljiv pripomoček vsakemu, ki se bo želel po­ drobneje seznaniti z razgibano cerkveno zgodovino v Dalmaciji v 10. in 11. stol. F r a n c e M a r t i n D o l i n a r 348 ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 • 1983 - 4 Slovene! ob Soči međ Brđi in Jadranom. Celje : Mohorjeva družba, 1983. 287 strani + zemljevid. Med knjigami redne knjižne zbirke Mohorjeve družbe v Celju je leta 1983 izšla tudi zgoraj omenjena knjiga. Izbor besedil; zapis o Goriški in bibliografija so delo Marijana Breelja. Knjiga je prilagojena naročnikom zbirke, tako, da ima za vsakega bralca nekaj zanimivega. Prvi del, skoraj polovica knjige, je antologija leposlovnih besedil znanih, večinoma primorskih pesnikov in pisateljev. Sestavljena je tako, da je viden razvoj slovenstva na Goriškem od prihoda Slovencev preko srednjega veka do polpretekle dobe. Času prve svetovne vojne in obdobju fašističnega pritiska je posvečenih sorazmerno največ odlomkov. Avtorju se je tako posrečilo prikazati raz­ mere, ki so vladale na Goriškem in med tistim delom slovenskega naroda, ki je ostal pod Italijo, in tako vsaj malo omogočil ostalim Slovencem razumevanje čustvovanja in reagiranja Goričanov. Drugi del knjige, ki je za zgodovinarja bolj zanimiv, posebej za zgodovinarja tostran meje, pa je poglavje Goriška. V tem poglavju je najprej opisana dežela gori­ ških Slovencev. Oznaka »goriški Slovenci« pomeni, kakor pravi avtor, »tisti del slo­ venske narodne skupnosti, ki je danes v Italiji v mejah Goriške pokrajine (Provinzia di Gorizia) in ne zgodovinskega pojma iz preteklih dob«. Opisane so meje pokrajine in podana je tudi približna ocena razmerja med slovenskim in italijanskim delom prebivalstva. Sem sodi tudi priloženi zemljevid, ki precej olajša predstavo o vsem napisanem. Knjige, ki bi Goriško obravnavale na podoben način, imamo iz prejšnjega stoletja, zadnji, ki se je s tem področjem ukvarjal na podoben način; je bil Lavo Cermelj pred 2. svetovno vojno. Tako je ta zapis eno od redkih del na slovenskem ozemlju, ki obravnavajo goriški del, ki je ostal pod Italijo. Najprej je navedena zelo pisana in tudi krvava zgodovina Goriškega. Nato sledi pregled zgodovine cerkve, ki je ves čas igrala pomembno vlogo. Končno je na vrsti pregled sedanje upravne raz­ delitve po občinah, ki so navedene po abecednem redu slovenskih imen, vsako slo­ vensko ime ima tudi označeno italijansko poimenovanje. Pri vsaki občini so navedeni osnovni podatki: velikost,' število prebivalstva, številčno razmerje med Slovenci in Italijani, gospodarski potencial področja. Pri posameznih zanimivejših krajih se avtor zadrži dalj časa. Najdlje se je seveda zadržal pri občini Gorica. Najprej prikaže na­ stanek in razvoj mesta. Popelje nas iz ulice v ulico in tako predstavi Gorico in njeno življenje od srednjega veka do 16. stoletja, ko je nastala večina palač v Gorici, preko 17. stoletja, ki je dopolnjevalo in predelovalo stavbe 16. stoletja. Tu je bil izrazit vpliv jezuitov, 18. stoletje je značilno po poznobaročnih elementih v arhitekturi, 19. stoletje, posebno druga polovica, pa je polno obeležij slovenskega delovanja. Značilna za kul­ turno življenje Slovencev v Gorici pred prvo svetovno vojno so bila razna društva, od šolskih preko založb in tiskam do telovadnih organizacij, podpornih društev, stro­ kovnih in gospodarskih organizacij, političnih, verskih in še drugih društev, ki so navedena (str. 197—200). Pregled daje slutiti; da so Slovenci v Gorici pred ,1. svetovno vojno živeli bogato kulturno, gospodarsko in politično življenje. Usodo mesta pred­ stavljajo tudi imena ulic, ki so se spreminjale s spremembami gospodarjev. Sledi opis življenja Slovencev v sodobnem času. Kljub vsem težavam, ki so jih imeli Slovenci po končani drugi svetovni vojni, se je razvila kulturna, športna in gospodarska dejav­ nost in socialno udejstvovanje. Za ta čas je zelo značilno spreminjanje videza neka­ terih obrobnih področij Gorice. Priseljevanje Italijanov in beguncev iz Istre je dalo marsikateremu prej slovenskemu predelu sedaj povsem italijanski videz. Avtor je navedel politične organizacije, za katere se opredeljujejo Slovenci na Goriškem, opisal slovensko prisotnost v goriški škofiji. Slovencem se je posrečilo, da so se kljub raznim oviram, na katere morajo biti vedno pripravljeni, ponovno uveljavili v gospodarskem življenju Goriške. Ta razvoj so okrepili sporazumi o maloobmejnem prometu, zadnji ukrepi jugoslovanske vlade pa so ga ponovno omejili. Dokaj obsežno je opisano da­ našnje literarno, likovno in glasbeno ustvarjanje, društva in tisk. Kulturno življenje goriških Slovencev je dovolj močno, vendar pa je iz pregleda razvidno, da manjka srednja generacija. Druga značilnost pa je, da ima njihovo kulturno delo premalo odmeva v Sloveniji. Na zadnjih 23 straneh je navedena bibliografija o Goriški. Izbor iz te bibliogra­ fije, kot pravi avtor. Navedena je predvsem novejša literatura, seveda pa so našteta tudi temeljna dela iz starejših obdobij. V tej dokaj obsežni bibliografiji si bo vsak lahko našel podatke za posamezne probleme, ki ga bodo ob branju knjige pritegnili. Poleg že omenjenega zemljevida je knjiga opremljena tudi z izbranimi fotografijami. Kot že naslov pove, je avtor obravnaval le Slovence med Brdi in Jadranom, se pravi Slovence, ki žive v Goriški pokrajini. Ostali del Slovencev, ki žive pod Italijo, pa bo moral še počakati na podobno obravnavo. Avtor sam pravi, da je »želel dati le kratek izsek iz življenja goriških Slovencev, in to predvsem na kulturnem ali pa celo ožjem literarnem področju«. E v a H o l z ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1 9 8 3 - 4 349 Die Protokolle des österreichischen Ministerrates (1848—1867). III. Abteilung. Das Ministerium Buol-Schauenstein. Band 2. 15. März 1853—9. Oktober 1853 Bearbeitet von Waltraud Heindl. Mit einem Vorwort von Gerald Stourzh. Wien : österreichischer Bundesverlag, 1979. LXXXIV + 405 strani. Ko je imel znani avstrijski zgodovinar dr. Friedrich Engel-Janosi jeseni 1966 na povabilo madžarske akademije znanosti nekaj predavanj na Madžarskem, so mu poklonili knjigo sejnih zapisnikov skupnega avstro-ogrskega ministrskega sveta iz let 1914—1918 ki jo je izdal madžarski državni arhiv. Pri pogovorih ob tem so Madžari predlagali' da bi avstrijski in madžarski zgodovinarji skupaj izdali celotne sejne zapisnike'Profesor Engel-Janosi je postal nosilec in pobudnik te zamisli v Avstriji. Do sporazuma je kmalu prišlo. Bilo je sklenjeno, da bo Avstrija oskrbela !zdajo sejnih zapisnikov avstrijskih vlad 1848—1867 in skupnega avstro-ogrskega ministrstva. 1871 do 1883 Madžarska pa zapisnike skupnega ministrstva 1867—1871 in 1883—1918. Na avstrijski strani je prevzel skrb za izdajo sejnih zapisnikov poseben komite (Avstrij­ ski komite za objavo zapisnikov ministrskega sveta), ki ga je 13. junija 1967 imenovalo zvezno ministrstvo za pouk. Avstrijskemu inštitutu za vzhodno in jugovzhodno Evropo (österreichisches Ost- und Südosteuropainstitut) pa so bila poverjena upravno-teh- nična dela. Za publikacije prve serije (1848-1867) je bilo določeno sest oddelkov (Abteilungen). Prvi oddelek obsega ministrstva v letu revolucije 20. 3.—21. 11. 184«, drugi oddelek Schwarzenbergovo vlado 21.11.1848—11. 4.1852, tretji oddelek ministr­ stvo Buol-Schauenstein 11.4.1852-17.5.1859, četrti oddelek Rechbergovo vlado 17.5. 1859—4.2.1861, peti oddelek vladi nadvojvode Rainerja in Mensdorffa 4. 2.18bi—il. (. ' 1865, šesti oddelek pa Belcredijevo ministrstvo 27. 7.1865—7. 2.1867. Delo je kar naglo steklo. Leta 1970 je izšel uvodni zvezek (Einleitungsband) prve serije s predgovorom Engel-Janosija, zgodovinsko analizo ustroja ministrskega sveta in značaja njegovih zapisnikov, ki jo je napisal Helmut Rumpler, takrat asistent dunajske univerze, zdaj pa profesor na univerzi v Celovcu, z opisom načel ureditve publikacij ki ga je prav tako podal Helmut Rumpler, in s seznami vlad, ministrov in osebja pisarne ministrskega sveta, ki jih je sestavila Waltraud Heindl. Rumpler je opisal probleme, ki so v zvezi z ministrskim svetom (Ministerrat), ki je bil v letih prevlade absolutizma 1852—1861 degradiran na konferenco ministrov (Ministerkon­ ferenz), z enotnostjo ministrstva, z ministrstvom kot kolektivom, z različnimi ožjimi aH širšimi posveti ministrov, z razmerjem cesar—vlada in podobno. Opisal je probleme, ki so v zvezi s sejnimi zapisniki, njihovimi pisci, popravki, njihovim kroženjem med ministri njihovo potjo do cesarja, njihovo vrednostjo kot virom, njihovo obliko, ki je v prvi polovici leta 1848 še sledila zapisnikom predmarčnega državnega sveta, se potem začela spreminjati in bila v letih 1850—1918 spet precej stalna. Tudi odgovor na vprašanje, kaj je sejni zapisnik ministrskega sveta, ni tako enostaven, kakor bi se zdelo. Za pravi zapisnik seje ministrskega sveta velja po Rumplerju le od vlade cesarju predloženi in od tega sankcionirani spis (str. 92). Zapisniki različnih, tudi zelo pomembnih posvetovanj ministrov torej ne spadajo v to vrsto. Ohranjeni so samo čistopisi zapisnikov, konceptov ni. Slučaj in površnost sta igrala pri sestavljanju^za­ pisnikov verjetno večjo vlogo kot navadno mislimo (str. 15). Eno najtežjih vprašanj za izdajatelja zapisnikov so spremni spisi (Begleitakten). Katere med njimi je objaviti v celoti, katere samo deloma, na katere je treba samo opozoriti in tako dalje — za ta ali oni način se je mogoče odločiti samo v vsakem konkretnem primeru posebej (str). 102). Leta 1971 je izšel prvi zvezek VI. oddelka s sejnimi zapisniki Belcredijevega mini­ strstva od 29. julija 1865 do 26. marca 1866, leta 1973 pa že drugi zvezek s sejnimi zapisniki od 8. aprila 1866 do 6. februarja 1867. S tem je bil ta oddelek objavljen v ce­ loti. Oba njegova zvezka je pripravil Horst Brettner-Messler. Leta 1975 je izšel prvi zvezek III. oddelka z zapisniki sej Buolovega ministrstva od 14. aprila 1852 do 13. marca 1853 Uredila ga je Waltraud Heindl. Leta 1977 je izšel 1. zvezek V. oddelka s sejnimi zapisniki od 7. februarja do 30. aprila 1861, ko je bil predsednik ministrstva nadvojvo­ da Rainer, glavni minister pa Schmerling. Ta zvezek je obdelal Horst Brettner-Mes­ sler. Vsem tem štirim publikacijam je napisal uvode Friedrich Engel-Janosi, prvi predsednik avstrijskega komiteja za objavo. Engel-Jànosi je 7. marca 1978 v svojem 86. letu umrl. 19. julija 1978 mu je sledil kot predsednik komiteja profesor Gerald Stourzh. Glavno skrb za izdajanje zapisnikov je prevzel zdaj poseben oddelek Avstrij- skega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, ki mu je bila postavljena na celo dr. Waltraud Heindl, tako da odslej izdajata zapisnike skupaj Avstrijski komite za objavo zapisnikov ministrskega sveta in Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo. Zunanja oblika publikacij se je nekoliko spremenila, postala je skromnejša, uvodi pa so v celoti prepuščeni vsakokratnemu obdelovalcu-izdajatelju. V oceno smo že pred časom dobili prvi zvezek, ki je izšel po tej reorganizaciji in ki vsebuje sejne zapisnike od 15. marca do 9. oktobra 1853, v času, ko je predse- 350 ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1983 . 4 doval konferencam ministrov zunanji minister grof Kari Ferdinand Buol-Schauen- stein. Zvezek vsebuje kratek zapis v spomin Engel-Janosiju in kratek pregovor, ki ju je oba napisal novi predsednik komiteja za objavo zapisnikov Gerald Stourzh, 46 strani dolg uvod izpod peresa Waltraud Heindl, tabele k organizaciji uprave, biblio­ grafijo del, ki so bila uporabljena pri pisanju komentarja (priročnikov in leksikalnih pomagal, zbirk. zakonov in aktov, spominov, dnevnikov in pisem, sodobne publici­ stike, časopisja in sekundarne literature), seznam okrajšav, seznam in tolmač zastarelih izrazov, seznam udeležencev ministrskih konferenc, 353 strani zapisnikov in prilog, s komentarji pod črto, kronološki seznam protokolov in prilog z navedbo predmetov razpravljanj, register stvari, krajev in oseb. Od problemov, s katerimi se je vlada ukvarjala v letu 1853, sta bila, kakor piše Heindlova v uvodu, zlasti pomembna šolska in upravna reforma. Upravna reforma tega leta je bila že druga po revoluciji. Prva (1849) je uvedla namesto stare organi­ zacije iz fevdalnih časov moderno upravno in sodno ureditev. Sodni okraji so bili približno enako veliki' kakor so danes občine v SR Sloveniji, politični okraji pa so obsegali po več sodnih okrajev. Druga reforma, o kateri govorijo naši sejni zapisniki, je ukinila politične okraje in uvedla tako imenovane »mešane« (upravnosodne) okraje, ki so bili po velikosti enaki ali podobni dotedanjim sodnim okrajem. Heindlova pravi, da je Stadionova koncepcija iz leta 1849 dajala pomembno vlogo samoupravnim obči­ nam in okrožjem, Bachova reforma pa je postavljala v ospredje okraje in namestništva in povečevala birokratski centralizem. Vzor uprave je videl Bach v Franciji. Kakor že pod Jožefom II. je bil narejen tudi zdaj poskus, rešiti avstrijski državni problem z dosledno centralizacijo (str. XLIII). Združitev sodnih in upravnih okrajev je bila po vsej verjetnosti napravljena iz praktičnih, ne iz teoretičnih razlogov. Prejšnja ureditev se namreč ni bila obnesla in je med ljudmi zbujala nezadovoljstvo. Neoabso- lutistični program, ustvariti z organizacijo uprave in z uredništvom moderno državo z enim državnim narodom (Staatsvolk),,! ni uspel. V Avstriji pač ni bilo enotnega državnega naroda^ ki bi se identificiral s centralistično upravno organizacijo in ji bil v oporo (str. LIV). Heindlova je tudi mnenja, da bi morala država dati za reformo, če naj bi hotela biti uspešna, na razpolago več finančnih sredstev. Zelo zanimiva so njena razpravljanja o materialnem položaju uradnikov (str. LI—LIV). Zlasti plače nižjih uradnikov so bile zelo nizke in niso mogle dvigati ugleda uradništva. O pod­ robnostih upravne in sodne ureditve naših dežel v tem zvezku sejnih zapisnikov ni najti kaj posebnega, ker ni bilo različnih mnenj. Zelo dragoceni pa so podatki ko­ mentarjev in uvoda, kjer je veliko podatkov o nastajanju reforme in o gradivu zanjo. Bach je imel v času od 21. aprila do 5. maja 1852 »zaupne pogovore« o reformi z na­ mestniki raznih dežel,' med njimi Štajerske, Koroške in Kranjske,, ne pa Primorske. Zapisnike teh pogovorov so našli v spodnjeavstrijskem deželnem arhivu (op. 105 na str. XXXIV). Gradivo organizacijskih deželnih komisij je praviloma ohranjeno v dežel­ nih arhivih. Za Štajersko ga ima štajerski deželni arhiv, toda v koroškem deželnem arhivu v Celovcu manjka gradivo organizacijske deželne komisije za Koroško. Glede šolstva (gimnazij in univerz) so za današnjega bralca najbolj zanimiva razpravljanja o učnem jeziku. Tu so se kazala med ministri različna mnenja. Na eni strani so bili notranji minister dr. Alexander Bach, pravosodni minister vitez Kari Krauss in finančni minister baron Andreas Baumgartner, navdušeni za germanizaci­ jo, na drugi pa minister za bogočastje in pouk grof Leon Thun-Hohenstein, ki je bil proti njej. V razpravljanju 23. julija 1853 o učnem jeziku v gimnazijah (str. 234—236) sta se Bach in Baumgartner na vso moč zavzemala za širjenje nemškega jezika, za nemščino kot učni jezik višjih gimnazij. »Le v kar najbolj redkih primerih« naj bi kak predmet učili tudi v kakem drugem jeziku, na vsak način pa naj bi »nacionalne gimnazije« počasi povsem odpadle. Proti temu je Thun poudarjal, da je v vladnem interesu, da »ostane ali postane popolno obvladanje deželnih jezikov splošno premo­ ženje izobražencev«. Učenci morajo res nemščino popolnoma znati, toda preganjanje deželnih jezikov iz šol v večji meri kot pa se to da opravičiti s praktičnimi potrebami, ne bo koristno širjenju nemščine, ampak bo izzvalo njenemu naravnemu vplivu škodljivo opozicijo. Podobno zvenijo razpravljanja o nemščini na univerzi v Krakovu 12. julija 1853 (str. 203—206) in 20. avgusta 1853 (str. 294—295). Zanimivo je brati tudi o nemščini v italijanskih deželah (str. 113—115, str. 202 omenja tudi Primorje). Omembe kakih posebnih slovenskih problemov ali razmer v teh sejnih zapisnikih ni. Od osebnih zadev se na naše ozemlje nanaša menda le upokojitev višjega nadzor­ nika ljubljanske kaznilnice Oberhammerja, ob kateri je prišlo do diference med no­ tranjim in finančnim ministrstvom (str. 34). Kakor je razloženo v uvodnem zvezku, je pravopis zapisnikov prilagojen seda­ njim pravilom (Rath = Rat, Canzley = Kanzlei), besede pa so ostale starinske. Pike, vejice, apostrofi sledijo današnjim pravilom, klicaji, vprašaji in narekovaji nekda­ njim. Pri navajanju osebnih in krajevnih imen so velike težave, saj jih zapisniki pišejo zdaj tako zdaj drugače. Izdajatelji so se tu odrekli vsake modernizacije. Vodilo ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 .1983-4 351 jim je zgodovinska avstrijska uradna pisava tistega časa. Ravnajo se po državnem šematizmu in uradnih topografsko-statističnih seznamih. Pri ministrih je odločilen podpis v zapisniku, ki se ponekod razlikuje od oblike v državnem šematizmu. Na ta način so glavna krajevna gesla v registru starinske oblike: Gratz (ne Graz), Botzen (ne Bozen), Metcovich (ne Metković, kakor so pozneje uradno pisali tudi v nemških tekstih). Variante so navedene v registru, tako tudi današnja uradna krajevna imena z ozirom na državo, ki ji kraji pripadajo (Ljubljana, Bratislava, Bolzano itd.). Pri osebnih imenih naše oči nekoliko moti, da se pri znanih osebah, kakor je bil recimo patriarh Rajačič, navaja edinole oblika sejnih zapisnikov in takratnih šematizmov (Rajacsich, Joseph); srbska oblika bi mogla biti navedena v oklepaju. Pri zelo vestno sestavljenem registru skoraj ni napak. Pri imenu Pattay v regi­ stru in v op. 8 na str. 150 je dodati Dr. Guido. Pattay (tudi Pattai) je bil advokat v Gradcu, leta 1848 izvoljen v Gleinstätten za poslanca v frankfurtski parlament, ki je šel pozneje tudi v stuttgartski parlament (glej Niebour v Zeitschrift des Histori­ schen Vereines für Steiermark 1912, Handbuch des Herzogthumes Steiermark 1848, str. ,239, 277). Njegov volilni okraj je bil pretežno nemški, vendar pa so bile vanj vključene tudi nekatere okrajne gosposke na našem ozemlju kakor Marenberg (danes Radlje ob Dravi). — Za Risano je napak navedeno kot današnje uradno ime Risanski, pravilno je Risan. Nekaj napak gre na račun neodpravljivih napak pri prepisovanju: Tabor se piše češko Tabor, ne Tabor, Theresienstadt pa Terezin, ne Terczin. Izdaje zapisnikov avstrijskih vladnih sej se bo razveselil vsakdo, ki se ukvarja s slovensko zgodovino 19. stoletja in zaradi tega tudi s splošnimi problemi avstrijske države, njenih vlad in njene politike. Dragocenosti, ki smo jih veseli, pa ne pred­ stavljajo samo zapisniki, ampak tudi z izredno skrbjo sestavljeni podrobni komentarji in uvodne razprave. O nadaljnjih zvezkih bomo v Zgodovinskem časopisu še poročali. V a s i l i j M e l i k Deutschland und Österreich, Ein Bilaterales Geschichtsbuch ; izdala Robert A Kann in Friedrich E. Prinz. Wien — München : Jugend und Volk Verlag, 1980. 569 strani. Ko je profesor celovške univerze Helmut Rumpler novembra 1982 predaval na ljubljanski filozofski fakulteti (»Avstrija, od države proti volji k avstrijski naciji«), je uvodoma opozoril na dejstvo, da je tako za »avstrijsko zgodovinsko vedo kakor tudi za avstrijsko državo značilno, da smo šele v novejšem času dobili obsežnejše prikaze avstrijske politične identitete« in nato v zvezi s tem omenil delo medtem že umrlega Friedricha Heera »Der Kampf um die österreichische Identität« (1981), zbor­ nik Georga Wagnerja »Österreich. Von der Staatsidee zum Nationalbewusstsein« (1982) in pričujoči zbornik prav tako že pokojnega Roberta Kanna in Friedricha Prinza. Zbornik »Nemčija in Avstrija« je izšel v okviru projekta, ki ga podpira UNESCO, in bi moral biti zanimiv tudi za nas: prvemu dvojezičnemu delu o avstrijsko-italijan- skem sosedstvu (Österreich und Italien oz. Austria e Italia, storia a due voci), ki je izšlo leta 1973 v soavtorstvu Adama Wandruszke in Silvia Furlanija in zborniku Kanna in Prinza naj bi po napovedi sledila knjiga o jugoslovansko-avstrijskem so­ sedstvu. V tokratni, drugi knjigi iz serije takoimenovanih »bilateralnih zgodovinskih knjig« se je krog sodelujočih razširil — v dvajsetih prispevkih je devetnajst avstrijskih in nemških avtorjev obdelalo pomembnejša poglavja iz zgodovine tega često prekarnega sosedstva, pri čemer so nekateri pomembnejši aspekti predstavljeni tako z avstrij­ skega kot z nemškega zornega kota. Tako je npr. problem »anšlusa« z nemške strani prikazal kolnski profesor Andreas Hillgruber, z avstrijske pa salzburški profesor Gerhard Botz. Dunajčanka Elisabeth Kovacz je avtorica poglavja »Katolicizem in pro- testantizem z avstrijskega vidika«, v Celju rojeni nemški zgodovinar Gerhard Mey pa je napisal poglavje, v katerem je odnos med obema veroizpovedma obravnavan z nemškega vidika. Na isti način sta obdelani še poglavji o gospodarski zgodovini (Avstrijec Herbert Matis in Nemec Karl Erich Born) in o odnosu hohenzollernske Nemčije do nacionalnega problema v habsburški monarhiji (Nemec Peter Burian in Avstrijec Robert A. Kann). Knjiga je vsebinsko razdeljena na dva dela: v prvem je v osmih poglavjih zari­ san razvoj tega sosedstva od 8. stoletja do danes, v drugem pa so predstavljeni posa­ mezni problemski sklopi: gospodarstvo, kultura, cerkev in nacionalni problem. Uvodno poglavje o »predzgodovini nekega sosedstva« (»Frankenreich-Römisches Reich-Öster­ reich«) je prispeval F.E.Prinz. Volker Press je prikazal obdobje skoraj tristotih let, v katerem so Habsburžani bolj ali manj neprekinjeno načelovali Svetemu rimskemu cesarstvu (»Dedne dežele in Reich od Albrechta II. do Karla VI. 1438—1740«). 352 ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 .1983-4 O razmerju med Avstrijo in Prusijo v obdobju od 1740 do 1848 govori sestavek Walterja Hubatscha. Adam Wandruszka je avtor zanimivega poglavja o velikonem- ški in malonemški ideologiji v razdobju 1840—1871, ki ga je zaključil s pismom Ana- stasiusa Griina, v katerem je prvi politični pesnik Avstrije Schmerlingu resignirano obrazložil razloge, zaradi katerih se ni udeležil slovesnosti ob četrtstoletnici otvoritve nemškega parlamenta v frankfurtski Pavlovi cerkvi — petindvajset let prej je bil grof Anton Auersperg tam kot zastopnik Ljubljane. Kannov prispevek obravnava drugi nemški Rajh in habsburško monarhijo (1871—1918). Po obeh poglavjih o anšlusu prvi del knjige zaključi analiza avstrijsko-nemških odnosov po letu 1945, ki jo je napisal Alfred Ableitinger. V drugem delu so poleg že omenjenih poglavij o protestantizmu in katolicizmu, gospodarskih odnosih in nemškem odnosu do nacionalnega vprašanja v habsburški monarhiji obdelana še kulturna problematika (Roger Baur: »Avstrijska literatura ali literatura iz Avstrije?«, Renate Wagner-Rieger: »Nemčija in Avstrija: upodabljajoče umetnosti«, Carl Dahlheim: »Glasbena zgodovina Avstrije in ideja nemške muzike«), delavsko gibanje v obeh deželah (Hans Mommsen), šolstvo in socialna struktura po obdobju razsvetljenstva (Monika Glettler) in vprašanja oboroženih sil (Johann Chri­ stoph Allmayer-Beck). Pred nami je torej dokaj zaokrožena podoba tega za nas često usodnega sosed­ stva, ki v preteklosti nikakor ni bilo zgolj stvar preproste državne razmejitve, ampak vsaj z avstrijske strani vedno tudi spraševanje o lastni identiteti. Tako Gerhard Botz v poglavju o »anšlusu« pravilno ugotavlja, da le-ta za nemško stran predstavlja v bistvu le vprašanje nacionalnopolitične arondacije in je kot takšen zgolj eden izmed številnih problemov novejše nemške zgodovine, za Avstrijce pa je to vprašanje naj- usodneje povezano s problemom državnega obstoja in kolektivne identitete in je »praktično povezano z nacionalnim problemom Avstrijcev nasploh«. Slabost zbornika je mogoče videti ravno v dejstvu, da je ločnica med »avstrij­ skim« in »nemškim« sicer dovolj ostro izrisana v poglavjih, ki obravnavajo' terito- rialno-politične in konfesionalne razdelitve, dosti manj pa na področju takoimenovane kulturne nadgradnje, kjer naj bi se posebna avstrijska individualnost še posebej odra­ žala. Tako je Roger Baur svoj sestavek o avstrijski literaturi dokaj značilno naslovil v interogativni formi (»Avstrijska literatura ali literatura iz Avstrije?«), nato pa — ob dejstvu, da pridevnik »avstrijska« piše v glavnem v navednicah — na vprašanje zastavljeno v naslovu ni dal določnega odgovora. Tudi razmišljanje Carla Dahlhausa o »glasbeni zgodovini Avstrije in ideji nemške muzike« izzveni podobno: Dahlhaus npr. meni, da etnično poreklo komponistov ni v nikakršni zvezi z anacionalnim bi­ stvom muzike, tako da je »subalterni leksikografski spor« o tem, ali so bili glasbeniki, kli so igrali v kapelah aristokratskih mecenov »Nemci, Čehi, Madžari, Slovenci ali Hrvati, najmanj odveč, če že ne nesmiseln,' ker se etnično poreklo . . . substance muzi­ ke sploh ne dotakne« (str. 331). S trditvijo, da je bil Ludwig Wittgenstein »edini avstrijski mislec, ki je posegel v svetovno zgodovino filozofije«, Dahlhaus ob imenih kot so npr. : Husserl, Mach, Carnap, Schlick — ali ravno zdaj tako slavljeni Karl Popper — avstrijski filozofiji dela slabo uslugo. Nekoliko jasnejše distinkcije v svojem prispevku o upodabljajočih umetnostih postavlja Renata Wagner-Rieger, sicer pa slo­ viti habsburški »understatement«, »nicht nötig Haben« stare in častitljive dinastije, v primerjavi z nemško državotvorno in »parvenijsko «arhitekturo že na primeru pompoznih Brandenburških vrat in skromnega dunajskega Augartna kar bije v oči. Temu sumarnemu prikazu je potrebno dodati še opozorilo: zbornik se omejuje le na zgodovino odnosov »nemškogovorečega jedra monarhije« z nemško sosedo. Ob dejstvu, da je to jedro predstavljalo le center večnacionalnega habsburškega dežel­ nega kompleksa in kljub uvodni izjavi, po kateri »politične iin kulturne posledice, ki izvirajo iz tega dejstva, predstavljajo enega izmed temeljnih problemov, s katerimi se ta knjiga ukvarja«, nemška komponenta sosedstva zaradi te hotene omejitve ostaja nepopolno predstavljena. To pokaže že bežen pogled v stvarno kazalo, v katerem Poljaki sploh nimajo posebne enote, Hrvati in Slovaki pa so omenjeni dvakrat, tako kot npr. Spanci, pa še to v kontekstu splošnih naštevanj. Tudi v obeh poglavjih, ki obravnavata odnos hohenzollernske Nemčije do nacio­ nalnega problema v habsburški monarhiji, se govori predvsem o tem, kako malo so pravzaprav odločujoči nemški faktorji vedeli o narodnostnem vprašanju in kako kratkovidno in zgolj z Vidika neposredne koristi za nemški del monarhije so Nemci gledali nanj. Osupljiv primer takšnega nepoznavanja po stenografskih zapisnikih nemškega Reichstage navaja nemški zgodovinar Peter Burian; še v juniju 1918 je član Reichstage od vlade zahteval, da prepreči ustanovitev »češko-slovaškega kraljestva« z razlogom, ki mu nihče ni oporekal veljavnosti. Takšna tvorba naj bi Nemčiji zaprla dostop do Trsta. Burianov komentar: Slovake je zamenjal s Slovenci! Stoletna pripad­ nost zahodnega dela monarhije Reichu in kasneje Nemški zvezi je, kot ugotavlja ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 .1983-4 353 Burian, Nemcem v veliki meri prikrila dejstvo, da sta samo v tej, zgolj v državnem pomenu nemški polovici rajha, v celoti živela tudi dva nenemška naroda, Cehi in Slo­ venci.* V tem kontekstu vsekakor pozitivno odstopa prispevek Monike Glettler, v kate­ rem je kljub manjšim napakam (Društvo Südmark ni bilo ustanovljeno leta 1890, ampak 24.11.1889, str. 460; odločba koroške deželne vlade o uvedbi dvojezične šole ni bila sprejeta 30.10.1945, pač pa že 3.10.1945, pri čemer je bilo končno besedilo uredbe določeno 31.10.1945, str. 469) dovolj korektno prikazala razvoj manjšinskega šolstva na Koroškem. Avtorica omenja »sporno naravo« manjšinskega šolskega zakona iz 19.3.1959, ki je močno skrčil teritorialno veljavnost prvotne šolske odredbe (op.: ni točno!) in s prisilno prijavo k slovenskemu pouku ustvaril položaj, ki je imel neugodne posledice. Nadalje pravi: »Tudi zakon o narodnostnih skupinah iz leta 1976... je razočaral narodnostne manjšine: v nasprotju s členom 7 državne pogodbe iz leta 1955, ki ni določala nikakršnih numeričnih omejitev za pridobitev manjšinskih pravic, je bilo zdaj vendarle zopet uvedeno ugotavljanje manjšine po priznavalnem principu, pri katerem se sprašuje po materinem jeziku.« Vendar po Gletterjevi kancler Kreisky z vladno izjavo z 19. 7.1979 ni dopustil nobenega dvoma o njegovem »v temelju manj­ šinam naklonjenem stališču«, s tem da je načelno dejal: »Mi vidimo v narodnostnih skupinah nenemške jezikovne pripadnosti, živečih v Avstriji, tako obogatitev kultur­ nega življenja kot tudi most k našim sosedom« (vse str. 469). Omenimo še, da zbornik poleg bibliografskega pregleda, stvarnega in imenskega kazala ter slikovnega gradiva s področja umetnostne zgodovine vsebuje tudi karto­ grafski dodatek. Tako karta nacionalnega sestava habsburške monarhije za leto 1900 območje južne Koroške prikaže kot 50 % nemško in 50 % slovensko področje, Celovec pa figurira kot mesto z 10—50 % slovenskim deležem (takšno oznako ima tudi Za­ greb!). Pri karti habsburške monarhije po St. Germainskem in Trianonskem mirovnem sporazumu je Zadar napačno vrisan kot Jugoslaviji pripadajoče mesto, na zemljevidu »Mitteleurope« leta 1949 pa zaman iščemo barvne oznake in razmejitve, o katerih govori legenda. Kaj naj ob koncu rečemo o delu, pri katerem gre pozitivno vrednotiti že samo dejstvo, da obstaja? Avtorjem je treba šteti v dobro, da so se lotili nekaterih »vročih« tem (danes, ko dve tretjini Avstrijcev menita, da je obstoj posebn avstrijske nacije nekaj gotovega, tudi te teme niso več tako vroče), pri tem pa dosedanja vednost ni bila kaj bistveno presežena. Temeljna usmeritev projekta, ki naj bi z odpravljanjem »klišejskih« predsodkov posredno prispevala k boljšemu medsebojnemu razumevanju, in resnično »bilateralen« pristop pa predstavljata vsekakor prijetno novost. S a m o K r i s t e n * Ni samo član Reichstage zamenjal Slovakov v Slovenci, ampak je to storil tudi predsednik srbske vlade Nikola Pašić. Delegacijo slovenskih preporodovcev je leta 1913 sprejel z besedami: »A vi ste, Slo­ vaki.• »Ne, nisem Slovak, ampak Slovenec« je začudeno odgovoril vodja delegacije. «Vem, vem, Slovenci in Slovaki ste skoraj prav isto« je pet let pred združitvijo v itso državo odgovoril Nikola Pašić (gl. Vladi­ mir Dedijer, »Sarajevski atentat«, DZS, Ljubljana 1966, str. 665). — O podobnih zamenjavah bi se dalo napisati zanimivo študijo. Tudi zgodovinopisje pred podobnimi qui pro quo ni imuno Vsaj kar se tiče Slovencev nekatere osnovne cis- in translajtanske razmejitve niso povsem jasne. Ce nas je že pisatelj Joseph Roth v »Radetzkymarschu« prestavil na skrajen jug monarhije, pod bosenske minarete, je to še vedno lahko pesniška svoboda. Drugače pa je, če ugledni angleški zgodovinar Crankshaw v delu »The Fall of House Habsburg« o nesmiselnosti razbitja obdonavskega cesarstva razmišlja takole: »V Ljubljani! imajo (Slovenci — op.) svojo univerzo . . ., toda tudi Franc Ferdinand bi pripravil Budimpešto do tèga, da bi jim jo dala« (op. cit. Longmans, London, 1963, str. 312). Ko v numeričnih preglednicah Crankshaw omenja enoto »Hrvaška-Slavonija« (v izvirniku »Croatia-Slavonai«!), se ta v italijanskem prevodu knjige po nače­ lu »Traduttori-traditori« spremeni v »Hrvaško Slovenijo«. Italijanski bralec tako lahko izve, da so Madža­ ri iz optičnih razlogov pri podatkih o štetju izključili Hrvaško in Slovenijo — ». . . per evitare di far vedere la forza della minoranza slava in Ungheria, i magiari esclusero dai loro dati la Croazia-Slovenia« (Il tramonto di un impero«, Mursia, str. 481), — Strah Madžarov pred Slovenci bi istemu bralcu postal otipljivejši, če bi nato vzel v roko A. Perniceja »Evoluzione storica delle nazioni balcaniche« iz leta 1915: »Sloveni della Croazia, alla voce del bano Jelacic nel 1848, insorgono inneggiando alla loro affinata, anzi alla l o r o u n i t à coi Serbi.« (str. 116, Ulrico Hoepli, Milano) — Ze prej »je bila Madžarska osvobojena in je habsburškemu imperiju uspelo ponovno osvojti turške dele današnje Jugoslavije«, to pa sta Hrvaška in Slovenija (gl. Who is who in Austria, Zürich, 1983, str. 875), da bi nato Maribor leta 1941, »po razbitju Jugoslavije, zasedli Madžari« (Encyclopedia Britannica, 1963, gl. pod »Maribor«). Skratka: »Extra Hunga- riam non est vita«! — Temu se reče o srednjeevropski in jugovzhodnoevropski narodnostni kaši pisati z distanco — »au dessus de la mêlée«. 354 ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 . 1983 • 4 OBVESTILA OBVESTILA O IZHAJANJU ZGODOVINSKEGA ČASOPISA 1. Že v obrazložitvi finančnega obračuna za Zgodovinski časopis 36/1982 (ZČ 37/1983, 1-2, s. 156) smo navedli, da je Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvar­ da Kardelja v Ljubljani podprl izhajanje naše revije: Zdaj lahko podrobneje poroča­ mo, da je ZI FF letos sofinanciral objavo naslednjih razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu : B. Grafenauer — Vprašanja sodobnega stanja slovenskega zgodovinopisja kot znanosti in zgodovine v sistemu izobraževanja v Sloveniji, Š. Trojar — Delovni učbe­ nik zgodovine in njegova vloga pri spodbujanju aktivnih metod in oblik dela," V. Me- lik — Celje in leto 1848, I. Garitar-Godina — Narodno radikalno dijaštvo (vse v ZČ 3, 36/1982), P. Petru — Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije, E. Umek — Reformirani urbarji deželnoknežjih gospostev nà Kranjskem, P. Ribnikar — Zemljiški kataster kot vir za zgodovino (vse v ZC 4, 36/1982), F. Sebjanič — Korespondenčni viri za preučevanje gospodarskih in socialnih razmer Prekmurja v 17. stoletju, M. Grum — Društvo sarajevskih Slovencev (1879—1918), okrogla miza — Celjani v slovenskem in srednjeevropskem prostoru (ZC 1—2, 37/1983), P. Stih — Madžari in slovenska zgodo­ vina v zadnji četrtini 9. in prvi polovici 10. stoletja, I. Voje — Vplivi Italije na šolstvo in s tem povezan kulturni razvoj v Dalmaciji ter v Dubrovniku v srednjem veku ZC 3, 37/1983) ; tudi v pričujoči številki ZC je ZI FF sofinanciral nekaj prispevkov, ki so označeni z ustrezno opombo pod črto. Znanstvenemu inštitutu Filozofske fakultete se za njegovo razumevanje in za njegovo politiko podpiranja znanstvenega tiska tudi na tem mestu posebej zahvaljujemo. 2. Zaradi nemotenega razpošiljanja ZC prosimo vse naročnike naše revije, da pra­ vočasno javljajo spremembo svojih naslovov. Institucije naj upravo ZČ pravočasno obvestijo tudi o spremembi svojih nazivov. To še posebej velja za vrsto šol, saj je brez sodelovanja samih prejemnikov revije zelo težko sprotno popravljati in dopol­ njevati naročniško kartoteko. Zgodovinski časopis sedaj redno pošiljamo na skoraj 1.200 naslovov. Od tega je okoli 800 individualnih prejemnikov in okoli 400 ustanov. Med ustanovami je dobra polovica šol vseh stopenj in usmeritev, dobra četrtina raz­ ličnih javnih knjižnic, po številu slede inštituti, muzeji, arhivi ter različne druge ustanove in organizacije. V dvajset tujih držav gre nekaj manj kot 200 izvodov vsake številke, v druge jugoslovanske republike okoli 80 izvodov. Okoli 150 izvodov ZC poši­ ljamo v zamenjavo in v dar. Čeprav ta zvezek ZČ izdajamo v nekaj povečani nakladi, običajna naklada revije za sedaj še ostaja 1.600 izvodov. 3. Od gradiva za prvi zvezek 38. letnika ZČ je v tiskarni že razprava dunajskega zgodovinarja prof. dr. Ernsta Bruckmiilerja, o avstrijskem narodu, dr. Franceta Mar­ tina Dolinarja o letopisih lavantinske škofije, bibliografija slovenske zgodovine za leta 1973—1977 Olge Janša-Zornove, nekaj diskusijskih prispevkov in drugih rokopisov. Približni datum izida nove številke ZČ si bralci lahko izračunajo glede na sedanjo dinamiko izhajanja revije. 4. O občnem zboru Zveze zgodovinskih društev Slovenije in o 22. zborovanju slo­ venskih zgodovinarjev v Brežicah in v Krškem bomo poročali v naslednjem zvezku Zgodovinskega časopisa. J a n e z S t e r g a r ZGODOVINSKI ČASOPIS — LETNIK 37 — LETO 1983 -5—20 LETNO KAZALO — ANNUAL CONTENTS — ГОДИЧНОЕ СОДЕРЖАНИЕ RAZPRAVE — STUDIES — СГАТКИ Sergij V i l f a n , Prometni položaj slovenskih dežel in preskrba zahodnih mest (od 14. do 17. stoletja) • The Traffic Across Slovenia and the Supply of Western Towns (14th—17th Centuries) Положение транспорта в словенских странах и снабжение западнмх городов (с 14-ro no 17-bifl век) Davorin V u g a , Nekaj srednjeveških in novoveških najdb iz struge Ljubljanice pri Pod- peči in Bevkah • 21 29 Some medieval and modem times finds from the river-bed of Ljubljanica near Podpec and Bevke НесколБко находок из Средних и НОВБГХ веков из русла ЛГО6ЛИНИЦБ1 y местностеи ПодпечБ и Бевке France Š e b j a n i č , Korespondenčni viri za preučevanje gospodarskih in socialnih raz­ mer Prekmurja v 17. stoletju -_ 31—36 Correspondence Sources for a Study of Economic and Social Circumstances in Prek- murje in the 17th Century Источники переписки длл изучении зкономическихи социалБНЂК условии в Прек- мурБе в 17-ом.веке , . . . Petko L u k o v i ć , Slovenci i Timočka buna, 1883. godine 37—77 The Slovenes and Timok Rebellion in 1883 ' СловенцБ1 и восстание вТимокев 1883 г. ' • Martin G r u m , Društvo sarajevskih Slovencev (1897—1918) 79—92 Association of Sarajevo Slovenes 1897—1918 Обидество словенцев в Сараеве 1897—1918 гг. Peter Š t ih', Madžari in slovenska zgodovina v zadnji četrtini 9. in prvi polovici 10. sto­ letja .- 171-201 The Hungarians and the Slovene History in the Last Quarter of the 9th Century and in the First Half of the 10th Century Bempbi и словенскан историн в последнеи четверти 9-го и первои половине 10-го столетии Ignacij Vo j e , Vplivi Italije na šolstvo in s tem povezan kulturni razvoj v Dalmaciji ter v Dubrovniku v srednjem veku ' 203 212 The Italian Influence on the School:system and the Cultural Development in Dalmatia and in Dubrovnik in thè Middle Âgés Вл шшие Италии на школвное дело и свнзанное с зтим кулБтурное развитие в Дал- мации и в Дубровнике в Средних веках, Petar Ko'runic'/Jugosläveriskä ideologija u hrvatskoj i slovenskoj nacionalnoj politici i hrvatsko-slovenski odnosi (1835—1874) • • • 213—233 The Yugoslav Ideology in the Croat and Slovene National Politics, and the Croat-Slo- vene Relations (1835—1874) К)гославскан идеологго! в хорватскои и словенскои националБнои политике и хор- ватско-словенские отношешга (1835—1874) Rajko B r a t o ž ;• Cerkvenopolitični in kulturnozgodovinski odnosi med Sirmijem in Akvi­ lejo . . . . . • • 259—272 Ecclesiastically-Political and Culturally-Historical Relations Between Sirmium and Aquileia Церковно-политические и кулБтурно-исторические отношегам между Сирмием и Аквилееи Anton S v e t i n a , Prebivalci Kranja v letu 1754 273—284 The Inhabitants of Kranj in the Year 175.4 Жители Крани в 1754 r. Marko Š t u h e c , O družini v Kranju sredi 18. stoletja 285—294 The Family in Kranj in the Middle of the 18th Century O семБе в Кране в cep. XVIII в. Milan P a h o r , Prispevek za zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja v Trstu v obdobju september—december 1943 295—306 Contribution to the History of National Liberation Movement in Triest in the Period from September to December 1943 Из истории народно-освободителБного движении в Триесте в сентабре—декабре 1943 г. PROBLEMI IN DISKUSIJA—PROBLEMS AND DISCUSSION - ПРОБЛЕММ И ДИСКУССШ Celjani v slovenskem in srednjeevropskem prostoru; okrogla miza v Celju 1.10.1982 (Ferdo G e s t r i n , Nada K l a i č , Bogo G r a f e n a u e r , Ignacij V o j e , Vlado H a b j a n , Primož S i m o n i t i , Bruno Harf man, Emilijan C e v c, Tatjana B r e g a n t , - France K1 o p č i č) 93 Ц4. The Counts of Celje / de Cilie in the Slovene and Middle-European Territory; the Round Table in Celje, 1.10.1982 ЦелБские книзл в средне-европеискем пространстве: округлма стол в ЦелБе, 1-го окгабрл 1982 г. Langobarde Slovenci v svoji deželi še vedno slabo poznamo (Ivo Pi rkov ič) 114—116 The Slovenes still know a little about the Langobards in the Slovene Territory Словенцм все еше мало знаем лангобардов в своеа стране Položaj koroških Slovencev in njegovi zgodovinski temelji (Bogo G r a f e n a u e r ) 307 338 Position of the Carinthian Slovenes and Its Historical Foundations Положение каринтииских словенцев и ero историческии фундаменти IN MEMORIAM—IN MEMORIAM—B ПАМЈГП. In memoriam profesorju dr.Metodu Mikužu (Miroslav S t ip lovšek) 117—120 To the memory of Professor Dr. Metod Mikuž B паматБ профессора доктора Метода Микужа Bibliografija dr. Metoda Mikuža (Nataša S te rga r ) , . 121 127 Bibliography of Dr. Metod Mikuž Библиографии д-р Метода Микужа Dr.Josip Žontar (Bogo G r a f e n a u e r ) 235—238 Dr. Josip Žontar Д-р Иосип Жонтар Bibliografija dr. Josipa Žontarja (Bogo G r a f e n a u e r ) •. 238—241 Bibliography of Dr. Josip Žontar Библиографш! д-р Иосшга Жонтара Dr.JožeŠorn(Vasilij M e l i k ) 339 340 Dr. Jože Šorn Д-рИожеШорн Znanstveno delo Ivana Škafarja (Vilko N o v a k ) 340 341 Scientific Work of Ivan Škafar НаучнБш труд Ивана Шкафарл JUBILEJI—ANNIVERSARIES —МБИЛЕИ Janko P r u n k , Janko Pleterski — šestdesetletnik 159—163 Janko Pleterski — Sextagenarian Љжо Плетерскому—шестБдеслт лет Nataša S t e r g a r , Bibliografija dr.Janka Pleterskega 163—169 Dr. Janko Pleterski's Bibliography Библиографилд-рЛнкоПлетерского . DRUŠTVENO ŽrVIJENJB, KONGRESI IN SIMPOZIJI— SOCIALLIFE, CONGRESSES AND SYMPOSIA— ОБЈЈЦЕСТВЕННАИ ЖИ31Љ, СЂЕЗДБ1И СИМПОЗИУМБ1 UT., IV. in V. jugoslovansko srečanje mladih zgodovinarjev (Peter Štih) 129—130 The 3rd, 4th and 5th.¥ugoslav Meeting of the young historians 3-ви, 4-ал и 5- ал вдгославские встречи молоднх историков Zgodovinsko društvo Ljubljana 1982—1983; poročilo z občnega zbora 14. aprila 1983 (Darja M i h e l i č ) , 130—131 Historical Society of Ljubljana 1982—1983;* report from the annual meeting on 14.4.1983 f Историческое обгцесгво ЛкзбЈиша 1982—1983; отчет на отчетновБ1борном co- * брании 14-ro апрелл 1983 Posvetovanje o zgodovini Ljubljane; 16. in 17. novembra 1983 (Metka G o m b a č) 131—133. Conference on the History of Ljubljana; 16.—17. November 1983 Совешение об истории Љоблши; 16-го и 17-го нолбрн 1983 г. Vloga gozdov v gospodarskem življenju naših narodov v preteklosti; poročilo s simpozija v Glažuti na Kočevskem 7.—9.11.1983 (Eva .H o Iz) 133—134 The Importance of the Woods in the economic ̂ Development of Yugoslav Regions; the Report of the Symposion in Glažuta (Kočevje), f.—9.11.1983 РОЛБ лесов в зкономическоА жизни наших пародов в прошлом; отчет o симпо- зиуме в Глажуте под КочсвБем 7—9-го иолбрн 1983. Mednarodno znanstveno posvetovanje »Univerze in študentje« (Dunaj, 16.—18. september 1983) (Peter V o d o p i v e c ) 243—245 The International Scientific Conference "Universities and Students" (Vienna, 16.—18. September 1983) Международное научное совешание «Университет и студентм» (Вена 16—18 сен- тнбри 1983 г.) 17. zasedanje češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije (Brno, 11. do 14. oktobra 1983) (Peter V o d o p i v e c ) -. • : - -. 245—246 The Seventeenth Session of the Czechoslovakian-Yugoslav Historical Commission Семнадцатое заседание чехословацко-гогославскои историческои комиссии OCENE IN POROČILA — BOOK REVIEWS AND REHORTS — РЕЦЕНЗИИ H ОБЗОРМ \ Franc Ksaver Lûkman, Kristusovi pričevalci. Martyres Christi. Šestintrideset poročil o mu- čencih prvih stoletij. Priredil Ivan Pojavnik (Rajko B r a t o ž) 135—139 Lexikon des Mittelallcrs (Janez P e r s i e ) . . . 139—141 José A. Ferrer Benimelli, Bibliografia de la Masoneiia (Peter V o d o p i v e c ) 141—142 Autorinnengruppe Uni Wien, Das ewige Kusche, Zum Rollenbild und Selbstverständnis bei Männern und Frauen (Peter V o d o p i v e c ) 142—14 ! Répertoire d'études balkaniques 1966—1975. I (Janez Š u m r a d a ) 144—146 Jože Gregorič, Pisma Petra Pavla Glavarja Jožetu Tomlju 1761—1784 (Stane G r a n d a ) 146 Zbornik za historiju školstva i prosvjete; 14, 15 (Andrej V o v k o) 146—148 Goriški letnik, 9 (Andrej V o v k o) 148—149 Marko Waltritsch, Slovensko bančništvo in posojilništvo na Goriškem (Slane G r a n d a) 149—150 Izvori za istoriju SKJ (Mirko S t i p lov še k) 150—153 Kulturni in naravni spomeniki Slovenije (Maja Ž v a n u t) 153—155 Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes (Bogo G r a f e n a u e r ) 247—250 Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete; 16 (Andrej V o v k o ) 250—251 Acta Ecclesiastica Sloveniae; 5 (Stane G r a n d a ) ". 251—252 Pavao Živković, Tvrtko II. Tvrtković—Bosna u prvoj polovini XV. stoljeća (Ignacij V o j e ) 252—254 Silvin Košak, Hittite inventory texts (CTH 241—250) (Viktor K o r o š e c ) 254—255 Glosar zur frühmittelalterlichen Geschichte im östlichen Europa; 1, 2 (Rajko B r a t o ž ) 255—256 Aleksander Jeločnik — Peter Kos, Zakladna najdba Čentur -- C (Davorin V u g a ) • 343—346 Vita religiosa, morale e sociale ed i concili di Split (Spalato) dei secc. X—XI. (France Martin D o 1 i n a r ) • 346—347 Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom (Eva H o l z ) 348 Die Protokolle des österreichischen Ministerrates (1848—1867), III. Abteilung (Vasilij M e 1 i k ) 349—351 Deutschland und Österreich (Samo K r i s t e n ) 351—353 OBVESTILA — INFORMATIONS — ИЗВЕ1ЦЕНИН Obvestilo o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez S t e r g a r ) 354 LETNO KAZALO — ANNUAL CONTENTS — ГОДИЧНОЕ СОДЕРЖАНИЕ Zgodovinski časopis 37/1983 — Historical Review 37/1983 — Историческии журнал 37/1983 IZVLEČKI — ABSTRACTS — ИЗВЛЕЧЕНИЛ Izvlečki iz razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 37, 1983, 3 in 37, 1983, 4 V—X 358 ZGODOVINSKI ČASOPIS 37 • 1983 • 4 SLOVENSKA MATICA, YU-61Q00 Ljubljana, Trg osvoboditve-7, med drugimi svojimi publikacijami zalaga in članom Zveze zgodovinskih društev Slovenije nudi po svojih članskih cenah tudi Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 1/1971 — 180 din. Vsebina: Zmago Bufon — Naravoslovje v slovenskem narodnem prebu­ janju, Lavo Cermelj — Fizik Nace Klemenčič (1853—1901), Vladimir Murko — Staro in novo o življenju in delu Josipa Ressla, Franc Minafik — Ptujske lekarne, lekarnarji in njihove hiše, Ante Stefančič — Kratek pregled zdravstvenega nadzorstva živil nekoč in danes s posebnim po­ udarkom na Sloveniji; Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 2/1974 — 180 din. Vsebina: Vladimir Murko — Starejši slovenski znanstvenika in njihova vloga v evropski kulturni zgodovini — astronomi, Milko Matičetov — Zvezdna imena in izročila o zvezdah med Slovenci, France Adamič — Naš prispevek k razvoju genetike in žlahtnjenja rastlin, Zmago Bufon — Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju I I ; Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 3/1975 — 180 din. Vsebina: Drago Mušič in Janez Batis — Življenje in delo J. M. Žagarja (Sagarja), Peter Borisov — Sto dvajset let od ustanovitve naravnega zdravilnega zavoda na Bledu, Velimir Zavrnik — Mariborski tekst na­ potkov mojstra Albranta za zdravljenje konj; Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 4/1979 — 300 din. Vsebina: Janko Pučnik — Razvoj vrémenoslovja na Slovenskem, Zmago Bufon — Ivan Žiga Popovič kot naravoslovec in rodoljub, Karel Baje — Ivan Žiga Popovič predhodnik oceanografije, Franjo Sevnik — Zagarstvo na Slovenskem, Jože Maček — Izbruh in širjenje krompirjeve plesni na Kranjskem v 19. stoletju, France Adamič — Stoletnica rojstva profesorja dr. Frana Jesenka. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 5—6/1981 — 620 din. Vsebina: France Habe, Andrej Kranjc — Delež Slovencev v speleologiji, Eman Pertl — Prvi slovenski zdravniki v Mariboru, France Adamič — Razvoj agrotehničnih znanosti na Slovenskem, Srdan Turk — Masivne in lesene konstrukcije na Slovenskem, Srdan Turk — Mihael Strukel (Štrukelj) prvi redni univ. profesor med slovenskimi gradbeniki. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 7/1983 — 800 din. Bleiweisov zbornik s prispevki Boga Grafenauerja, Vasilija Melika, Pe­ tra Vodopivca, Franca Rozmana, Franceta Adamiča, Srdjana Bavdka Milana Dolenca, Janeza Batisa, Petra Borisova, Bojana Stiha, Martine Orožen, Dušana Moravca, Staneta Grande, Velimirja Gjurina, Stefana Barbarica in Mirka Kambiča. * „• i 3 . 2 S .3 5 + N Q - a - ö "Ss: .з > « ss •o o 3-9 - N 3 » o • ö S 5 rt g-3 Xcl • 4 » cd Д S o ћ A S S » es v af §.8 es ° H o H S CAO. a ^ * s? « 4) Ш ^ |S -s 4 J "••a a a* t„ a i "•ft J ( 3 £•= 3 3 S "S ч ч П N co 0.8.5 E o o.!S ga-Sg« > —5 a.gg rt « « o и SP* S "-s o .s E - o s s a •a §"•§!«§ «H 3 i" o o „ > ... g _ * o '•* o .а°-Зо2 .» a a g g Sea's ^4 o tìja>yt cu o 00 CN S OS M Q rt ja .5.« J ' 4 ^ « ed>u •s e s« a a 0» з ? rt s -O rt t-II? « д тзД W J rto LI O 'S » »^ * rt > a s V o •e ш S3 eo rt" d rt 3 s J £ a = > B« д Tu И о * o u o 'S » S E S S šasčl^as i •д «O« N a « h -ì « " _ , t . ^ £ > •• I Situai i l e a ' s , « ^»a-s^s . î-SSoISS'aS 30a511-g .s a > - 9 | 0 - -5 .2 t- « е«Л45 o « S Misl i*!? U Q 0) * SP aÄ.o . ä « ï = s > 'H 3 Д К и c'è- o a « м л •ч W a M Q D rt I M -ä > Акш, •̂ ћ • â o < 'a M a a™ a> a es« •Ö • -» Cd Л S S S. Д-» s 1 o —g 3 • « d fiJ Л | . ! в «5 s i , § < & • ? I . _ 4) ' « rt и t- —• 2 „. « Г* сч- OS lä > 3 *3 a a 0 - . s? .3 "' ."5 e а.з Si-) H g >3 a a 0 = l 5 »a 3 o5 д va " "ĝ e :=! : 3 2 a c ! j š | и S a 5- r — O > a ^ c a " ? 5"б s1 a >£ N 03 > ö ћ а-§д rt S cl • s * 8 « ! S a o a I S ô h o s *» a g Д; — s"s1 g l s ä N f l « ca S o u o 0"° s >.- Sfa» . 3Q>SE 3>eS, "s ss д _ » rt €-M Sail 1-1 _ - - | « - tao.— « rt N « J •J? rt ö > _ rt SCU rt .^'•5 « c g ~._ > o, a BS-S.S-3 ^— o.h o « S" - ee fl« V 4) co tas : N е»"У •a s t j 3" ïï-o Z £ üb § N al 3 —^ ïë 2ß "s « 5 "̂S s e 11 »g • " • S gx Ï J H o S "88 sfi -̂» — д ^ 1-»« N CA d.« 0 d*MS .ago 3 « •o 3 '>'ä| • - . 0 0 > f l » rt S A I I . •«a-0 " S 3 «rt-5" fl O N fl tffirt v *s u " S " зб.§ Art» om pr a il n in e ov ra s ci on go d A ut or u ži va n ja , sk oj n a do 1 87 4. — M U 0 < 1 - :* re S2 o < c . ^ ' re re iT _- ^ i " » S Sta a B - B 3 2 . S . » 3 " » o . S o j S g -• ì±re ~ affo — S S._» re 0- » S . S . < S S . " O ^ M M a 3 Г " - S S " ^ S. p a ET. » -* -*s СГ O O Î 5 - O C -Ч^кга X 4« « , 7 3 ;? .»"'S aera ^ re A S3 2 . в-з."- '" S B * 43» S. H в 5ГБ s- a o gre * o g « 3λ.S » S'a - » a Sf& S S «ri.. 3 S, re 5Г 5 S a E r « O e t c s-CT S* &•« C5Ä " g r e re * » 4*2 S e 5 sr ЕЗ n a 5 » H s. a g va 5 » a 3 . s ' è re a w re S » as- 2.3 4 o a. SI òso ss r s e'S. < - 2 _ s w. P p^i—i« a (t ™то " ^ ЕЛ " 1 •-• S-!»S3.Mo J O B S , ^д 5 = Da ** O ns •i < K. m 3 o. CL «—. S r a a o CO CS »J to » .̂ C C S 1 S sr° ° а W - B S-'* * 5' з-з- t r ï S - g " ^ ~cra » " * „ , ' » • з ^ в в ' S. O 3 3 S O S >1 o i . «»Se-»«-?* 1 Ï iE f^s-s-g-iras" ~ asgg-š'S^ &2 e g hfl S" re » S E « I E 1 Ч ] И » H S. g > И.И >* ** o Nj "" W S? w re «* sF " " re » g re B _ »S e l i s i o s re re _ re з o 0 tog, w T* 3£.rt£i0[B'~4 £" " 3-s o ^ 0 O S - i V5 Ore Д Ž ? < "> в S : Srn si. " Ï 5 »E 5°" в в » M — o- re И " 1> i^*re , o OS •I m rS Her ^З o era >-j W cr_, a ro g?.-s ^ ' o*--»- es S ? S ? a ? S.? 3 " ^ M N ^ S g r e " 2 rt rt c; l ls f " § ! • : « w g &. rt C rt- 3 « " rt 2 0 3 : »g I 5 re . V F- PIS" re 0-5 <* ?re -•a o re goq B B"< - O B to a. fi sS 5° E w » " б s o o t» rt" S" «j 3 CR O g " v«: и в re м B » re •« S'È IS O e SQ — s s 5 S. as G O oc- N5' a r ° « 2 l S ^ ? ! a s ä s- s S SS S S ö• o и » rü P g B - ^ c T S S f f M t20Q — B S ° re re "<• re ~ . B ' B ' B S C-re O m ff s » S. fr c - o 2.B"o ? i ^ — a e o » в* o o >-. as &s- f a 5 5 2 . 5 . В B „ r e ö S i f S - r e B t r •ВЗОЗИ-БШ. 2. 2," & л a a o S o „-a g."-g.geoS- re era ET o O n i S H • B S ,. re ̂ a ö ^ „ Sis S ^"S" rt ff o* B rt 2 £ T P rt ...=•. B E- ' t - Ï? m* -f* "^ rt * ("1 p S rt rt ffi J • и M rt X ^ C" o B — 2 ""з'5£2.'3 •=•00 » Hi: " » £,S § o. a E. ff § II. o s. E"' E? rt ..„** ^ . B N S* » Q- n ?&< S «"5 3 2 . 5 ^ g o d g c. o a ' s 8 3 o i ^ . ff. o "S-S p ' - 4-v«. re .-• A B" re a S a a B*H c M ^^ w o - ? fi » -I а Ј*Е M œg з e o « a G* e B1 » o в" s» B S •« N. S B ?s • SN. fra Is» S11 Ë.B C" 3 л 2 " S S §2. S E g §re s % rS | öS | ^ a. g | »y 3 sa >s ^ 52. re B B l-L • l S B. te B. B —- O "O y a o " i e „ e 3 E? 00 » o- re a w O B — o. i 3 2>ärt • t - l rt D * O- U л - Su Q ï«3>.£-9,3 - g SOB'S - " ' 3 a S Ss 5.2 o — •^•Sogggïï l s o - -S* S,s g ^ ì - a ' S - S «•Slo/ i™0" ! ; « N o c i «T3 " O -д ш * д >"S О и > S « Ç e ° .—. «J ^"5 i • w w w ' B ra I S бдД§'S a > • a." s o s g o s a ce тз M N S e « s - а в .«o N 00 t- тЧ > rt i S Г C u u •O 3 -S §2 SŽ3 W S u.— - f » M S O Sx 4 Î N J,â OS M ao e H N J * fi ss si N 5 a ï S © Ca o n M £3 Д Л s - J t» o s .5 ** N » l i ts . 0 -» s OS DO D ce t î . — J, , . s Oß rt S - M D oo N N д ' . 2 ? . 2 c à-iis8* =з --з-?>рз.а s « o s r \S >б £•-•5 I « e " j e a ' •e" з cg m « u . CN W ^ xs « . Q E g 3 » S e «: S3 e s s ^ еб .3 os ' 3 . - £ ^ _ .> u t .3 0 O..S ' N B. <« ić7j4 aSfS*« o " тз = '-.2 > a > •< ћ S e " > са - > - T S u '• a S Ü - S O Ä ? «SEA'S's 3 ••s TS S o ej « ,. ° SS 3. E л > o . ™ s i c 53 > zSfS' 8 H >S.£ ä S . - 3 Q ' ~ ' « 2 s 3 2 g ftsES-Sag IS « Ç C > «l V -: O s - —• сл Q > c « o «j-9 ^ Ä -•̂ > м д o oc 2 2 v C £4 rt 3 ЈЗ з « 2 Q Ч> S- a rt 3 hJ > -G « « C . 3 > u i > C i ЕЛ a o U D O . OJ o o 3 г *o o s < < H U > ч» W S > rt e v 'S A u C rt л >-) S a s а Ê o ш d Ш 6 Q C o o «o 4) •So. С Ф rt.£ *g "S C3 OC N cg ' - ' — а S > ft.« rt ja л o N 0) rt • 2M D S : > ê л ^ s -I -s es ^ S PS e ce D, «•S Š о г S 5S & 05 Г̂ v 3 u O S Ò , з * . ! B S .- o ' O л ^ X F c a c s = « • g ^ r Ç S g | « ' i 7 •S.573.B,e > f t CO g С ^ ^ С Л ^ Qj (Л > g - o > g o. S — « . S S « S о т з « 'S » rj 40 S- > — B J3 'S h „-J0 —*t lc jcg i^ce j3 .^ •a?? i .g i ce" »•• •Z? I. Т̂ H C L . B * 2 > - S ; S J o £-• t- £ aï " . - c e - o . 3 - - > > .a. m o u . »•a М1Ш1 2 ö C ° so us n a S s ce'ï «S T 3 - < > « W-2, v S T f i S - И > o « O "O •• 1 * . » • § * & « • s Ts~s°.-§ä.o. " t S ^ C ' ïï N S rt з S1-; c« ^ . ^ u ; C S з а C S •Ig rt - 5 5 a rt W«2 B 0 Z>£ И ^ «Afe CA 3 в rt » S3 3 0 u v 4. л 3 '3 e 3 1 «A S C w c V3 0 c СЛ ?ла._д='1=з O S " = 'j CJ o o o . , ce-, «S ° £;3 « rt ™ ^ - - .— ±3 : S ° 5 » .- 'S o l •* la s! 'Srfh >-^в ce>« E SS —•; o a « . S . S ' C Ï « a. a>u тз л ere « » O < J ( ( ( i и rt н- ~ " s d l §§8 g > 2. З ^ " p a » 5 S . S « B g o 3 a S- S' S 3 | 8 3 S Î <» « U S g „ — M, " • З . О Р Ч З Е Г Ч С Г Н O д-ЧЈ « to ч «g 3 s » Sfa в-в - i 3 g a« S" 8" 0 4 g » s s | 3 H/irn _ " ft e B 3g~.e.se.E-§ a s з s » » TO " \»° —S. n ce >a ** ** ° § 5 «î*ff£.S' № л . :r з> rt T . •O N •O 40. I D «s SE a S" sa B g ty>C£ il •So g ? . e B S > SB h - . 'S s ° > t 4 сл s* s. л • = • ; CT» «rte E* o. M i , o o < з ^ ц rt ."1 CL» —^- o СОо 2,o ^ з ^ з "-• *^< « •* en Ci3 - м £ Е o S S E П ? OS «rs-cs ff? гд "^"H.» „s-""g sSsErtRfgSfS ^ HJ ~ o p a s H « S i t r i a = 2S.PO.SÌ- ' , l в 2 ч < 3 а ° S S" p S'a i r a t i . • r G ? = " • ' •O N 1 B o< g O *E ce* s 55" O 4 rt » < » fi. T* r MO r r ? S* Vi g ff~ » g **- Sx 8" g ?i äS ft HH B - ' ^ 5 a g ж tf g | fg Iff r tra K* о SS ^ i 00 д . C 3 re X" rt (t 3 rt 3 p o o a - j O 3 n rt 5 3 3 3 a H C rt 4 0* л n n S" a P ? л •o -1 •o o 4 3 rt 3 3" 5" 55 -1 *< ED «5 X era o 3 § 3 - ^ . 1 1 2,| iiiiBi:?ft- Е?5-" " s Srt S. 2 _ ">B S.O H s У Г " т л л и 3 3 т O a ei s o » B Ч з а. :§B|pfi » S, E e. тг— o *> gB CLp3 i r e B B o О.Л B S И ч a-B io p p » p — 4 £ a g t S Bss-fess- * £ • , 1 . ; ls.e^|S||s fto^aeg-jl: säl^3-ps;2! SS » ff IQ g » P &^ I* 2 И ft i 3. - gS i—0( B I o "а̂ rt" 3ß* 4 t» 5 н S e sta •< сч o « tre C ? r> S. » ff O > 3 » •i rt и _ в'з<В. S B ft ffs r. as- i S- II ~s B e s » g- s & e «1 И H v > > 0 o s » rt rt nT Eo ft « i - i ft ^* c -' Es в a sr M E. OK p * "< S B . ! a s &, зв S" B » 3 » — » ss o £1 S rt rt tt^- ra rt л o » gB 3 1И rt 3 ? 1? "* B topa « ft 1 CL -— rt t ^ to rt rt SS "t P 9 и a'pS >i» o c * TO fu rt J ? ^ S * - w rt te T 3 p a pa -. ^* ft и _ _ р p = . ft в-°- в ft o с>£ B S - B A S I - * в*и ;d rt e r » o I* 13 в^р ^ rt rt' r e o* № 3 p to CD 3 v; rt 4 «! C en o r 3 t r Ss C O o co (O ,-* O to o< B rt «-. B 1 •O t/x 13 e>r >| Q D a a S à ts -s' S B i s 1 g > g > e o «j g •=• a"033 g 8 a > м .2,(1, o N -д « - S^oBog^ lag'S . « . g ß d a °:=,fc a | S ° o - 3 A i » ' e i l>«»=9^3i l rî Ö iï-*u J3 ü t -* ft - S a a o « « и л r S S S и - - o ^ Ü v u S _ .JAJ4Ì* u « г Д г - 1 - н COOT>OTCU.Q h O O H Д.У O o o i 3 D i. > r d rt *; д a o« s; 3 S a P "3 -g Ig s S t ^ ."a •SU o'S M « os-5" Н-Ч <ч°е sep a >• d > e en л 3 o J "S1 o 0« •a j 2 e Kt ** 3 o N •Bf a o uj a 'S «î £ _ _ •• l-sSgö,S'a-c.-«fe a I ss i la 3 B ? a u a i g.- ="в . & a SS gl?.- o a'- i ^ « O g W - o C g P и „ _ .. ' S - 8 a ï I I a o s f l S a « S a ч a a ^ л р a o - § 3 a „ S g.» >• ^ S & o S ' S . S g a S t , t. - a a S -S oso «* < o B J > o. a o N a ?• >N po C£ er Cr. I ere. s». «S". : S co a ki _r s S = P S S . ; S E " 3 ~ < Z > P B S ? 3 з c 5 fero « ч Ô S"3 er - B g K" n S S t o л а З С ч ^ г . З Л л С Г S » »,B s; Ç / a » a ° g.5o'*D.2.tDS'B(v,S' ' r >Bsss°s- > — g a œs-o S 4 5 « c e e s . - * ! • é r £ ~ < ! S - " B 6 Г S " E " " - - 2 : И - е г » | с " -i p Efo «i *"5. » C P и" S. o* a* н ^ П - и Н « I O G » m is er — ^ . a ^ , s a- s?o » r a co *•». ö 2 в a e» и ч rs î i Ч s a P M Ч G O O ;»& O ^ B f B B v ! ] 1 X з o в- c в м, T ce o • S g " " * " <'£ O M M G O O H-S-c l- S S " . 3 er » g н ^ - д 0 cag-S-Beš 0 e et» S e r ä S з з S'p"» 3 _ , 3 o n < rr _,xj и e:» o & 3 Л » Д S" P p SLOVENSKA MATICA, Ljubljana, Trg osvoboditve 7, (061) 214 190 80 din 240 din 200 din 120 din 120 din 100 din 120 din 100 din 120 din 210 din 550 din in Zveza zgodovinskih društev Slovenije imata sklenjen dogovor o sode­ lovanju, po katerem lahko člani slovenskih zgodovinskih društev ob predložitvi potrjene članske izkaznice v prostorih Slovenske matice na­ bavljajo vse Matične publikacije po ugodnejši ceni, ki sicer velja le za redne Matične člane. Iz bogatega izbora, leposlovnih in različnih strokovnih del opozarjamo zlasti na nekaj knjig z zgodovinsko tematiko (zaloga nekaterih med njimi bo v kratkem času pošla!): Slovenska matica 1864—1964 (zbornik) Jože Munda: Bibliografija Slovenske matice 1964—1983 Koroški plebiscit (zbornik) Marijan Britovšek: Razkroj fevdalne agrarne strukture na Slovenskem Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem Vojeslav Mole: Iz knjige spominov Lavo Cermelj: Spomini na moja tržaška leta Lavo Cermèlj: Med prvim in drugim tržaškim procesom France Koblar: Moj obračun Franc Petek-Janko Pleterski: Spomini koroškega politika Edvard Kocbek: Peščena ura. Pisma Borisu Pahorju 1940—1980 Primož Simoniti: Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja 280 din Alojz Rebula: Zeleno izgnanstvo (roman o tržaških letih Eneja Silvija Piccolominija) 320 din Andrej Capuder: Rapsodija 20 (roman o obdobju med "obema vojnama) 450 din Anton Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije (komentiran prevod knjig iz let 1788 in 1791) 480 din Karel Clarici: Knjiga moje mladosti (spominski opis grajskega in meščanskega življenja na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja) 600 din Josip Vošnjak: Spomini (uredil in opombe napisal Vasilij Melik) 680 din Franc Kos: Izbrano delo (izbral, uredil in opombe napisal Bogo Grafenauer) 620 din Ivan Hribar: Moji spomini I. (izbral in uredil Vasilij Melik) 950 din Ivan Hribar:- Moji spomini II. (izbral in uredil Vasilij Melik) 1200 din Marjan Rožanc: Roman o knjigah (avtobiografsko delo) 455 din Boris Pahor: V labirintu (avtobiografski roman iz časa 1946—1949) 980 din Branko Hof man: Noč do jutra (avtobiografski roman o travmi Golega otoka) 850 din Lojze Kovačič: Prišleki 1. in 2. del (avtobiografska pripoved o obdobju 1938—1945) . 1200 din Slovenska matica pripravlja za prihodnja leta med drugim vrsto izdaj temeljnih del slovenske historiografije in nekaterih najzanimivejših sta­ rejših slovenskih memoarnih del. INSTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO P Ho ZGODOVINSKI ćas.A 1983 941/949 120030134,4 COBIss • ZČ, Ljubljana, 37, 1983, V—X