Prosljayljanje g. dr. Bleiweisa y ptujski čitalnici. II. Dalje razlagal je g. profesor Žitek, kako in kateii možje, posebno iz naše okolice med Muroj in Dra^oj, so že pred 1. 1848 podpomagali izdavatelju Novic 8 svojim peiesom. Zlasti mikalo nas je seznati, kako je naš zgodovinar Krempl najpoprej po nGajici" segnol, in čuti, kako je tudi naJ8tareji izmcd sedaj še živečib spisatelje? štajersko-slo^enskih, g. Anton Šerf, rojen Prekmurec, odstopil od Danjko^ega pra^opisa, 7 katerem je med 1. 1820—30 bil izdal nekoliko knjig, poprijel se no7ega, in 7 10. listu nNo7ic" 1. 1S45 dal tis- kati pesmico pod naslovom ,,Domorodcam", ki se takole glasi: Stara mati nas je pcrodila, — Pra7 obilno oskrbela 78e; — Ona je bogata negda bila — Pa bogast^a se znebila je. — Tiati 87ojo mater pra7 spoštuje, — Ki ji blago spra^lja zdaj nazaj, — Najdeno ji z^esto za^aruje, — Tujo pak nesnago trebi 7 kraj. — Po prebranju te pesmice, koja je očitni že pred 30 leti pisani h7alospe7 Bleiwei8u, je go^ornik pokazal 7 pojedinih primerih: kako domoljubno, modro in pre^idno je taki 7 početku no^orojene 87obode 1. 1848 postopal nDr. Bleiweis, nrednik rNo7ic" in to^arš pr7e kompanije narodne straže 7Ljubljariu (tako se je podpiaal 7 uvodnem članku ,,No7ic" izišlib dne 22. sušca 1848); kako prijazno pa resnobno, pra7 po očeto^sko je 87oje rojake poduče^al in opominjal ne prenagliti in ne prevzeti se, in ne zagaziti iz potih postave, ampak mirno počakovati dobrot, ktere bo no7i red seboj prinesel ; dalje, kako je političnega voditelja slovenskega naroda podpiral in koliko za8lug pridobil si 7 tem času in koj 7 početku izbajanja nNo7ic". Bleiweiso7 najmarljiveji sodelova^ec, ne^trudlji^i, 7eleučeni, za 7saki pra^i napredek goreči starosta koroikib rodoljnbor, ljubeznji^i in blagi 6. g. Matija Majar; kako so Bleiwei8U s peresom, z rečjo i z djanjem pomagali naši rojaki med Muroj in Dra7oj, pred 7semi: Trstenjak, Caf, Muriec, Koče^ar; dalje Macun, Matjašič, Vngrin, Prelog, Stranjžak, Bi atko^ič, Klemenčič, Hrašo^ec, Ciringar, Kreft in drugi. Ali pri 78em tem, da je tudi druga ideja Bleiweiso7a tako pri njenem rojst^u po^sod, kder Slo^enci prebi^ajo, živi odzi7 najšla, še 86 taista dozdaj ni 7 življenja uresničila. Vendar za^olj tega ne obupajmo, ker 78i dobro 7emo: da 78ak ,,veliki in košati hrast dolgo let hrastič je bil." ! Raz7e neate^ilnib poedinih 7e5ih in manjih seata7ko7 najrazličnejaega zadržaja, koje je za ,,No7ice" Dr. Bleiweis bodisi sam napisal, bodisi dopolnil ali popra^il, izdal se je precej veliki broj samostalnib knjig 7 slovenskem, nemškem in latinakem jeziku, kterih nastevati bi bilo za dnea proobširuo. Način pisanja in go^orjenja Bleiwei- sovega je prost in tako poljuden, da ga vsak kmet lahko razumi, ali 7Ča8ih tudi pra7 oater, posebno kedar odgo7arja načelnim proti^nikom S7ojim, 7selej pa točen in logičcn. Ostalo bi še mi po^edati, gospoda moja! gdektere črte iz privatnega življenja mnogoskuaenega aedemdesetletnega našega ,,očeta" ! ali niti uamera^am potrpežljivosti Vaae Še dalje zaprositi, niti bi nii bilo mogoče silno množino njego^ih izkušenj, dasi tudi 7 celo kratkib potezab, količkaj izcrpiti. Zatorej le samo nekaj malega in to celo na kratko! Narodil se je Janez Bleiweis 19. no^embra 1808. 7 inestu Kranju, kder mu je oče bil trgo^ec. Po do7ršenju noimalnib šol 7 roj8t7enein meatu in gitnnazijalnih 7 Ljubljani podal se je na 7seučiliače 7 "Beč in postal je tam 1.. 1832. dohtar zdra7il8t7a. V Beču ostal še je potem nekoliko časa, 1. 1841. pa je bil imeno^an za profesorja ranocelniškega za^oda 7 Ljubljani. Dve leti poznej pre^zel pa je tajništ^o gospodarskega druat^a in iato leto počel izda^ati nNo7ice", kojih pr^i liat je 5. malega srpana 1843. zagledal beli dan. Da pa je onega časa, odkar se je 7 Avstriji usta^na vlada pričela, neprestano ud deželnega poslanat^a, in kako se tam ponaša kot branitelj pravic svojega naroda, 7se to je celemu slo^anskemu s^etu dobro poznano, kakor tudi ta okolnost, da je zaradi s^ojih nebrojnih zaslug od mnogib občin in drnštev bil imenovau za častnega uda. Menje znana pa ao morebiti tri odličja, izbajajoča od 7elemožnib koronanih gla7, in te ao po vremenu, kakor so mu bila podeljena, sledeča: Pr70 sijajno odličje pripoalano je bilo spisatelju Dr. Janezu Bleiweisu iz Nižnjega No7goroda na Ruskem 1. 1862. ob priliki prazno^anja tisočletnice ruakega carst^a. Ob onoj zgodi bilo se je namreč 25 Av8trijance7 počastilo z različnimi redi, in med temi bil je tudi Dr. Janez Bleiweis. Vsi ti odliko^ani slo^anski spisatelji dobili so prosla^ljenje zgoli in samo za 87oje literarne zasluge. Razan prvaka slovanske linguistike, naaega najožega krajana, sina ljutometskih sladkih goric, profesorja Franja Miklošiča, koji je takrat dobil red S7ete Ane s nkoronoj", je tudi 7redniku nNo7i'cu sla7a došla, in za njego^ trud na polju slovanske knjižo^noati krasi prsa Bleiweiso7a red 87etega Vladimirja. Drugo 7eliko odlieje dobil je avstrijaki domoljub Dr. Janez Bleiwei8 od našega 87itlega cesarja Franca Jožefa I., ki so z lastnoroeniin pi8mom od 10. dec. 1866. g. Dr. Janezu Bleiweiau 7 priznanje iz7rstne z^estobe in udanoati, 7sestranake djanske podpore vladuib in 7ojaških naredeb, premilo8tno podelili vitežki križ reda Franca Jožefa. Tudi tretje odliko^anje izhaja od naaega cesarja in krauJ8kega 7oj7oda, kt so z naj^iaoj odloko meseca septembra t. 1. g. Dr. Janeza Bleiweisa name8tnikom deželnega gla^arja za 7oj7odino kranjsko imenovali. Kdo izmed naa bi tedaj ne bil ponosen tako zasluženega, tako odlikovanega moža imenovati 87ojim rojakom? Kdo se pri teb radostnih dokazib visoke milosti nebi spomnil rečih slavnega pesnika : ,,Vse ga sla^i, 7si ao 7neti, — Z^ezda se na prsih 87eti — Cesar clo ga čisla sani." — In zato ste pia^o zadeli goapodje odborniki čita^nico naše, ko ste 7 sednici S7oji dne 6. no^embra 7 imenu našega druat^a jnbilantu podelili ono naj^iše odličje, s kterim društ^o koga spošto^ati zaraore, naimeno7a7Ši gospoda doktarja Janeza Bleiweisa častniiu udom čitalnice ptujake. Gospoda moja! Trdno aem O87edočen, da iziažujem misli Vas 7seh, či koncam go7or S7oj z 1 ečmi: Bog nam ohrani očeta Janeza Bleiweisa na siečo in diko drage naše očetnjave, da bi še dolgo let zanaprej, nam mlajšemu zarodu, svetil s s^ojim sijajnim zgledom skalo^itega, neomadežanega značaja, neprestanega delovanja na polju narodne omike in žrt707alnega rodoljubja! Sla^a naaemu ča8tnemu udu! Ži7io še mnogaja leta!