GLASILO METLIŠKE MLADINE SPOŠTOVANI BRALCI List,ki ga imate v rokah,,}?. izdan v počastitev občinskega praznika,Ob tej priložnosti Čestita uredništvo v "CnS HITI-ja" vsem ljudem metliške občine za njihov praznik in jim želi veliko uspehov pri njihovom dolu. ZMS lietlika * BRALOU IN NEBRALCU Ne, to ni Sude?,! Resnično Je izšel nas list in sicer * raeiijrjene* obsegu. "Oslarija?" poreče kdo "saj bi bilo bolje, da ni tega čas hitija!" Pa no drži! List je po našem mnenju odigral važno vlogo (marsikomu jo šel pošteno na jetra, ko ga je zdđcla puščica - resnice, a tudi na to so bomo morali počasi navaditi), vendar nc v takSni meri, kot bi sicer, če bi sodelovali V3i (pisraoni), če hišo otresli misli, da nismo rojeni za pisanje (tudi za kegljanje no), za pesni-kovanje. Volje nam manjka, nekaterim pogum, drugi pa 30 preveč za-pcsloni s pasenjem lenobo (tem tudi odpustimo, kajti njih je božje kval jevstvo) . Zadnjih jo najbeč. Morda pa noče kdo pisati, ker no daj orno HONORARJEV, čo jo tudi takšnih, jih upravičeno pomilujem •zaradi njihovo du5ovne revščine, z e radi njihovega malomeščanskega gledanja. Preveč smo se navadili ocenjevati stvari skozi DINAR; postali smo lovci na denar. Absurdna in blesava igra, ki spravi možgane do popolne otopolosti, tako da toki ljudje eponinjajo včasih na idioto, brezčutne stroje - bobeo... Naj bo kakor Že. Žalostna jo lo ugotovitev, da naš li3t umira, ko sc šc prav rodil ni, da umira zaradi člcvečkov, ki nočejo razumeti stvari (ali pa jih v resnici ne razumejo), umira, ker so nekaterim otopeli možgani V iskanju sredstev za laotni žep, umira, kor so tudi ljudje umrli, čeprav dihajo, se bašejo, čeprav govorijo o lepih atvaroh. In bo umrl, ker ne znamo ceniti dela aaator jov, ki porabijo mnogo ur, da nam pripravijo branje, sicer skromno, a zanimivo, ne spoštujemo Jih, ker sc nam zde nepomembni.,. Na drugi strani glođemo itn in kritiziramo, kako sc nič ne dela... Nespametno ea oi 2di pisati stavke: "Dajmo, pišimo v list, saj je naš!" in podobno flakanja, kor nič ne založe. Najpnnctnojc se ni zdi, da so kislo nasmehnem, ko se spomnim na čas hiti, in rečem: "Hudo jo, če bo ljudje slepi!" Vondar to ni malodušnost, to je lo grenka, a resnična tolažba! Uredništvo I le sto spi3pok o;'; no, tiho, le trop pijancev še kriči, OoTj&nci dvigajo se k nabvp nad Kolno mogla se val?-. Pod murvo staro san posodam, promišljam,če bom dolgo še,sameval tu, zrl v dolino, pozabil«da čas mi gre.»« « Ostal hi vedno tu,Gorjanci, pa tepla Kolpa,Obrh star, obzidje staro,dobri znanci, breze bele in prijatli, saj z vami raslo mi srce... Mesto spi,spokojno,tiho, le trop pijancev se vali..« J. B. DAWES JE 26. NOVEMBER 1965 Danes je 26. november 1965,nekdaj. je bil-26»november 1941 26.november 1942,1943,1944... 20 let je tega,sovražniki ni v domovini,po mestih vlada mir,ljudje žive iz dneva v dan.Po vsej deželi.Na vojno so ostali spomini,grobi in nepozabni,ostale pretresljive slike.S solzami v očeh se spomnimo junakov,ki so žrtvovali življenje za svetle cilje bodisi na Gorenjskem, štajerskem,Notranjskem,v Beli krajini ali drugod.S ponosom v srcu se spominjamo zmag naših ljudi,borcev,ki ao prelivali kri za vsako ped ze.nl j e, za vsak kraj, postavljali na. kocko življenje.. .Tudi na Suhorju.Ponosni smo,gradimo si lepše življenje,ne samo sebi,prihodnjim rodovom,ki jim bo vojna nekaj nedoživetega,tujega..• Ostajajo le spomini...Tudi na boje okrog Suhorja,na uničenje belogardistične postojanke...a nekje v kotu se zabliska solza...26.november...Lep dan..!Solza polzi po licu,pide na tla,protestira proti vsemu...Proti vojni, proti taboriščem,proti množični n pokolom,streljanju.•« 26. november!Nova delavna zmaga,odprli smo tovarno v nova stanovanja so se vselili ljudje.•.26.november!Bomo zmagali.,?Bom preživel..? 1965,leto...20 let je tega...Grobovi na Rabu stoje zapuščeni, žrtve počivajo med plevelom,niti za ime ne zvemo.Na tisoče jih je,umrli so izčrpani,lačni,ušivi...Zdaj jim raste trava,grmovje...Pač 201et je tega... In danes je 26.november I965!Dvajset let je tega,solze, trava,ki prekriva grobove,veselje..*Nova delovna zmaga.w Niti za imena ne zvemo...preziranje žrtev,veseli zmage... Preveč nam je,radi pozabljamo... In danes je 26. november 1965 1 Naš občinski praznik.•• Spomin nam za hip zbeži nazaj in spet obstane.•• Nekdaj je bil 26.november 1941,26 november 1942,,, DAN USD NEBOM IN ZEMLJO Bil sem v Štirinajsti diviziji na Štajerskem. Tja sen priSol naravnost iz rndiotelegrafske Solo v Črnomlju in sicer nekako v prvi polovici meseca marca 1944. V teh vrsticah bi rad opisal ovoj najdaljši dan v življenju. Bilo je v okolici Bozirja v Zg.Sav. dolini. Nonci so nas žo voč dni zapored hajkali. Nekaj časa smo so umikali, zdaj v hribe, zdaj v dolino. Nato je štab brigade odločil, da si poiščemo zatočišče v mozirskih, planinah. Municije nam je žo primanjkovalo in žo več dni nismo imeli tople hrane. Napotili smo so v hribe. Nosil sem nahrbtnik, puško in bombo. Hodili smo celo noč in proti jutru prišli na vrh planine Med-vedjak. Nekaj tovarišev je bilo ranjenih in sklenili smo, da jih tu previjeno. Posedli smo. Počitek se nam je po toliko dneh napadov» _jurišev in umikov prilegel. Toda... komaj smo dodobra posedli in odložili nahrbtnike, že je vžgalo po nas. Bili so Nemci! Zgrabili smo puške in jim odgovarjali. Odbili smo jih. Nekajkrat sem ustrelil, kar sem začutil bolaoinc v nogi. Okoli meno se je vse kadilo. Drobec arabske mine me .jo zadel v nogo. Hoditi nekaj časa ne bom mogel, sem pomislil. In kot odgovor na misel, ki ne je prešinila, je nakdo zaklical: "UMIK". Kaj naj naredim? Se mc bodo vzeli naši s seboj, se ne bodo mogli hitre unikati. Municije jim jo Žo skoraj povsem zmanjkalo. Pokličem bolničarko! "grdo je ne?" ji pokažem nogo in nato ji dam puško. "Jaz ostanem", ji pravim. Ncmvi so bili zopet blizu nas. Tronutek za premislek. Pogledam okoli. Kan bi se Bkril? So me dobijo tukaj, vržem predso bcabo. Obrnou se proti vahodu. Lep dan bo, me prešine. Sonce jo vzhajalo iz mogle. Koliko je ura? Šest, sedem? Todaj mi oči obstanojo na smreki, ki je bila nekaj metrov prod mono j. Skočil sem k njej in 30 poszpel mod veje. Kmalu so bili Nemci že pod menoj. Oprijel sem ee debla. Slišal som ka-Ico so se pogovarjali. Če bi pogledal kdo izmod njih nazgor, bi me gotovo sklatil kot hruško. Odpol sem bombo in čakal. Če me zagledajo, 30 vržem z drevoea mod nje z bembo v roki. Živega me ne dobijo, sem sklonil. Čakal sem. Nomoi so se vrteli okoli smreke. Pili so iz čutarin in glasno, govorili. Po grlu me je zaskelelo, ffiudi jaz bi pil. Dobival aen, vraSijao-in^n©g«-.ol .,}ü ateklBu—Čvabi so so nekajkrat oddaljili in * se zopet vrnili k smreki. Odložil sen so, da počakam noči. Sonce 30 je ta dan kot za stavo počai3i pomikalo po. nebu. Dolg dani Vsaj tako so ni jo zdele. Najdaljši v življenj^! Zvečar, ko so Nemci že odoli v dolino, som splezal z drevesa. Vlako" sem se v dolino. Bolečino v nogi so bilo vedno otrojše. Kanjono noge som vlekel za seboj. Pomagal sem ai z rokami. Zagledal sem luč. Končno hiša! Privlekel sem so do njo in potrkal. "Kdo je?" "P.Anjoni partizan", som odgovoril. "Kar nazaj v goščo..." jo odgovoril ženski glas. "Za vraga, pustite mo vendar v hišo" sem vztrajal. Ženska pa c ton ni hotela slišati. Šel sem okoli hiše, so zavlekel na sonik in tam prespal noč. Bil som ta:■: -jg! -• - 1 . ,/Tn A r * 4 / ' I f rab 1;. 13 Bp I . i K : ; II l' r...... _ sa.y s \ ■' • iiisir"listi i cii Sffgii H WM • . •' 1 ' Xi r £:*. ‘Cilij 1! 1 s« ? ■ m 5g 1! 8« 188 M fl IS š <$ liki CJ i hf\ a šf* H v' " i d. f* vse kriplje in zagotavljajo,kako srčno jim je potrebna. Trudijo se,da bi v ta zapuščeni konec sveta prišlo čim več turistov.To jim uspe zlasti na jesen.ko se pripelje jo "korbarji" in odtovore is Bele krajine vse sorte pri delke.Belokranjci jim širokoprsno podarjajo naravne pno izvode in jih smejočih ust vabijo na delo.Toda takim vabilom se nihče ne odzove*Tako vsako leto,ne rečem celih 600 let,a dvajset vsekakor,Metličani jim samo stiskajo roke,v drugi pa drže vrečo krompirja,jabolk ali zelja* Že 600 let. Metličani čakajo,da se bo našel človek,ki bo: I. uredil javno stranišče; II. posvetil vse zanimanje mladinij III* so bo zanimal za ureditev kopališča. Zastonj je čakati na človeka,ki še ni spočet,ker jo vprašanje,če sta oče in mati sploh PLODNA I Ob 600-letnici Metlike Vam bi radi zastavili nekaj vprašanj : I* Točen datum,ko je Metlika dobila mestno pravice in kdo ji je podaril to časti 25Kaj jo pisalo na hiši,ki je stala na mostu.kjer je zdaj hotel? 3*Kdo v Metliki se še nikoli r.i peljal v avtomobilu ? 4*Kdaj so bili Metličani najbolj veseli ? 5. Kdo je režiral igro "Vsi moji sinovi" in kdo je igral glavno žensko vlogo ? 6. Kdaj je izšla 2. številka "Čas hitija?" Tri pravilne/ali najdvhcvitejše/odgovore ha vseh šest vprašanj bomo nagradili.Pišite nam na naslov:Uredništvo "Čas hitija" ZMS Metlika,najpozneje do 2o.decembra. MISTICIZEM Bog je naročil Metličanom,naj si postavijo mesto tam, kjer bo ajda vzklila in dozorela v troh dneh«Takšen prostor so našli,ajda je dozorela,aM Metličani je niso pospravi 11. NAŠ FILM Naš film je kot ženska naših dni, greši pogosto redkokdaj rodi I J.Menart tt/LTOtMX SffUVCI I* JUttUXE Bela krajina, stisrjona ned 0*rj*»»ce in Kolpo, j« p4 »baogu majhna, PO gospodarstvu pa nor p svito. pokrajina,.- Jori j-Kobelko sta postala Grčjia ket Sicilija torišči vojn. V Grčiji obramba proti Perzijcem, na Siciliji proti Kartažanon. Leta 1 480 je konec teh bojev v Grčiji po zmagi nad Perzijci pri Otoku SALAMIS, na Sirili' ji pa po zmagi nad Kartažani pri HINERI. Nato nastane cvetna doba grškega stavbarstva v Grčiji kot na Siciliji in traja do IV. stoletja. Todaj FERIKLER, atenski državnik naroči volika dela na atenski Akropoli, pri katerih zaposli najboljšo umetnike časa pod vodstvom znamenitoga kiparja FIDIASA. JfÜ, V toj dobi cvete umetnost tudi na Siciliji, kjer nastajajo svetišča v SEGESTI IN SELINUNTU. Nato trajajo polaponožke vojne mod Šparto in Atenami v katerih a c izčrpa moč Grkov, take da nad njimi zavldda-jo Makedonci. Za časa makedonsko nadvlado, zlasti pa za časa ALEKSANt DRA,scvete stavbarstvo čo enkrat v toke imenovani pozni ali Helenistični dobi po IV.stoletju. Najlepše stavbe tega obdobja ležijo v Mali Aziji. Značilen zanjo jo ^Korintski slog. Že letom đni je nekdo predlagal,da bi v okviru mladinske organizacije osnovali skupino,ki bi se berila za . mir in bratstvo med narodi*Predlog se je zdel nekaterim neumen,zato do realizacije ni prišlo® Res se morda smešno sliši,da bi lahko tako malo število Člandv pripomoglo k ureditvi razmer na svatu0Vendar ni stvar v tem0Člani skupine,Pohoda miru,bi se na svojih sestankih seznanjali z borbo zatiranih narodov z načinom njihovega osvobajanja,simpatizirali bi z njimi,na drugi strani pa kritizirali tirane.Imeli bi nalogo,pridobiti v svoje vrste čiraveč ljudi,ki so proti zatiranju, ljudi,ki zagovarjajo človekovo svobodo,skratka ljudi z naprednim mišljenjem*Sprva v Metliki,pozneje bi mav-dušili mladince po drugih mestiE* Skupno bi morda izdajali list,kjer bi seznanjali ljudi zb bojem tlačenih narodov,kjer bi se s svojimi močmi borili za mir,kjer. bi v en glas vpili:"Nikoli več vojneI"Pokazali bi,da znamo ceniti svobodo,čeprav sme mladi,čeprav nismo imeli v rokah orozja5čeprav nismo videli,kako se umira za Čast domovine. Morda bi za organiziranje poddbnih skupin navdušili nla-de'-.ljudi v drugih državah,stopili bi,če ne drugače,vsaj ^ v pismene etike^izmenjavali bi mnenja med seboj,se jav- no borili za mir na svetu,za svobodo vseh zatiranih narodov, jim vsaj moralno pomagali pri njihovi revoluciji,skratka, da bi iz te skupinice nastal res pravi POHOD MJRTJt ki bi kdaj morda rodil sadeže«, MIŠK L Včasih so ljudje umirali od gladu®Zdaj to ni več v modi# Poznamo druga sredstva za iztrebljanje človeštva«To so metode CIVILIZIRANEGA sveta» -ju / b.A W*v\Cr lü' hć>K ho V Ce človek razmišlja,pride đo najrazličnejših idej,včasih pametnih,največkrat pa do neumnih«.Tako tudi sledeča misel«, katere vrednost presedite vi in nam čimpreje napišite svoje mnenj e*In kaj j c to?Takoj ne bodite tako nostrpniJ Ljudi se da na najrazličnejše načine obveščati?najučinkovitejše sredstvo je pravgotovo radioaFosluša ga največ ljudi in živa beseda zaleže trikrat več kot pisana,čeprav tudi te ne gre zaničevati0Zato morda ns bi bilo neuano,če bi Metlika dobila lokalno radijsko postajo§na ta način bi. bili lahko ljudje,tudi vaščani,seznanjnni z vsemi dogajanji, tako s političnimi,s športnimi kot s kulturnimi»poseb-na ekipa,ki bi delala na tem področju,se bi morala potruditi,da bi oskrbela intervjuje,razna predavanja,organizirala prenose kulturnih prireditev/igre,koncerti,proslavo in podobno/,športnih tekem ali prenose zasedanj raznih komisij pri občinski skubščini,prenose zborov volilcev itd« Pa tudi na zabavni del programa ne bi omeli pozabitiprazni literarnij satirični ali glasbeni večeri bi bili zanimivi za skoraj vse poslušalee» Oddaj e,ki bi trajale morda uro,odvisno pač od razpoložljivega materiala,bi bile enkrat tedensko in ti vedno isti dan in ob istem času» Morda bo kdo oporekal,češ da to ni mogoč e,da ni sredstev, aparature in podobno,,Vse skupaj bi stalo zelo malo, sredstva pa,ki bi se porabila v začetku,bi se razblinila v nič ob koristujk.i bi jo imeli od radia vsi prebivalcih« V sobi,kjer bi bila radijska postaja,bi bilo tudi uredništvo "Čas hitijaö Obe skupini bi lahko tesno sodelovali mod seboj«Tako bi vsak mladinec našel samega sebe? lahko bi se na najrazličnejše načine udejstvoval pri radiu ali ob listu«,Tako bi imeli obojestransko korist5prebivalci bi bili na tekočem z vsemi dogajanji v mestu, mladinci pa bi se ob delu prijetno zabavali in vedno manj na stran pota0Dejavnost bi lahko postali center in smisel obstoja organizacije,ki umira,« t>t ofc realizaciji zamisli ponovni zadihala v novi,zanimivi in koristni obliki* Lepo se nam bi zdelo,če bi o ideji razpravljale metliške organizacije,če bi nam posamezniki napisali svoje mnenje in če nam bi pri vsem pomagali.Premislimo! ON: Si že dobila stanovanj e, Rezka? ONA: £e ne.Pravijo,da se moram prej poročiti,ker sam- skih stanovanj ni! CN: Ti,Janez,si pa poročen!? JAN' Sem., pa tudi nimam stanovanj a. Poroč en sem namr eč z.•.•«Rezko!!! sklep*ČE HOČEŠ DOBITI V METLIKI STANOVANJE SE MORAŠ POROČITI S PRAVIM ČLOVEKOM!!! \ Ce bi se rad morale učil, od svinje učiti ne bom se pustil. I. ROB Lahko se zgodi,da se bo spet kdo razburjal,kar je praksa v Metliki,če se napiše kaj "bodočega^1 To je vsekakor boljše /vsaj za pametne ljudi/,kot pa molčanje ali ogovarjanje za hrbtom.Posebno še,če velja pregovor:"Beseda ni konj."Včasih bi bilo bolje,da je,bi vsaj koga brcnil«Pojdirao k stvari: Dovolj je bilo vsega frazarj enj a,kar se gre metliške mladinske organizacije*Dovolj hvale njenemu delu zasluženim članom,ki so odšli iz mesta in zapustili za seboj "trop nebogljenčkov’; kot to menijo nekateri,zlasti vodilni,, Vso preveč je bilo napihovanja nekaterih nepravilnosti,ki so jih zagrešili mladi,ne morda iz hudobij e?pač pa iz neke duševne stiske,ki jo razumljiva,če pogledamo mestne razmere v katerih ti mladi ljudje žive in vidijo vse nepravilnosti in če rečem ostreje,vse svinjarije,ki se dogajajo iz dneva v dan,na precej očividen nečin«Bodimo odkriti-na kegljišču se še dandanes igra za denar,kar je vsekakor absurdno in do skrajnosti neodgovornu,nesramno in celo protiza-konitOcTu se pokažimo vredne1 Prepovejmo in ostro kaznujmo vse,ki to počenjajo! Vendar ni moj namen pisati o tem,Rad bi le mladincem povedal v obraz,brez krinke in hinavske maske,kar jim gre, če natančneje rečera,kar nam gre./Čeprav eni trde,da satira ni potrebna v socializmu/.Priznajmo v en glas,da je bilo v organizaciji marsikaj narobe.Vse preveč smo se ustavljali ob majhnih problemih,zvračali krivdo na določene posameznike, jih obtoževali,žalili in blatili pred celo Metliko, Ob strani pa smo puščali prave krivce,ki so bili "zaslužni" za vse nepravilnosti,ki so se porajale v organizaciji,ker so pač ti iz "uglednejših" družin in ker imajo njihovi starši veze,Strah nas je bilo,hinavili smo se drug drugemu.Zn-kaj?Nismo se hoteli zameriti temu in onemu,ker nam lahko kdaj koristi,kaj nam. bo pomagal kdo,ki ne pomeni,tako ma- lomeščansko gledane,nič?J V vrstah smo imeli,po naš era mnenju,precej barab; naredili smo jih sami,v svojih glavah in očoh.V resnici tc niso bile barabe; izraz je vsekakor preoster in neuporaben na tem mestu in za osebe za katere sme ga rabili. Nismo se zavedali,ali se nismo hoteli,da je organizacija,takšna kakršna je bila,puhla,preveč zaverovana v "naloge,"da je treba neke člane za vsako ceno oblatiti .Morda sarmo to počenjali iz človeške lastnosti,ki se imenuje nevcšljivost,in nastopi,ko kdo doseže kakršenkoli uspeh.V delavnih ljudeh smo s svojimi nevmesnirai pripombami ubijali voljo,ki zastonj dela, iskali pri njih najmanjše napake,ker sc pač delali,in ob tem lezli vse globlje v blato;zavedlo nas je,da nismo videli prava peti,da se nismo potrudili poiskati pravega krivca,ga kaznovati» Tako je pač enostavnejše. Ob tem dlakocepstvu smo dopustili,da sc se za našim hrbtom dogajale kaj čudne stvari,ki vsekakor,pc svoji vsebini,ne sedijo v mladinske organizacijo,ki niso v skladu z načinom življenja. Dopustili sme, cele pomagali,da se je organizacija razcepila na dva tabora in če priznamo;tc je bil tnkorekeč konec še kar lepe dejavnosti.Nezaupanje nekaterim članom,ki so ob svojem delu res kaj zagrešili,izjave,da z njimi ni mogoče sodelovati, razne grožnje in še kaj drugega-vse to je pripomogle k mrtvilu ■j organizacij e.Ob tako napetem vzdušju je izgimilc tudi zanimanje za klubski inventar.To pa so nekateri spretne izrabili,na žalost prav eni,ki bi morali biti že prej kaznovani pa zaradi privilegijev,ugleda in klovnove vlcge niso bili.Na žalost prav eni,ki za mladinsko organizacijo niso niti kihnili,vedno pasivni in če rečem s tujke/ki je zelo v rabi/,reakcionarni,z nazadnjaškimi pogledi,ki iščejo v organizaciji osebne koristi.Nihče*, niti od vodilnih mladincev,ni hotel tem osebam nič reči,čeprav so uporabljale gramofon v osebne namene ali kaj podobnega»Kaka politika, je to?Zdi se mi preveč enostransko usmerjena in izgleda na žalost take:"Udari pc nižjemJ2 Ne morem in nočem mirne dejstva,da je ob tej neenotnesti organi- zacije prišlo cele <3c nesramnih dejanj „Fe s c glas ;j a so poasmoa-niki izkoristili in pobrali mladinske plošče,slike in že ka.; drugegajda je klubska soba post.a3.a razred,/res smo debili no~ vo sobo/,in to brez kakršnekoli odločitve mladinske organiza-cijc/predgednika pri najboljši volji ne moren šteti za organizacijo/, in da gg ob vsem tem ostali mladinci nemi kot bube, brez besed in sestankev»Včasih pa sme imeli za vsako oalenkc-st celo kopico sestankov,ki so bili rekordno obiskani«.kač,morali smo nekoga osramotiti,narediti iz njega berabo! Slabo misli me obdajajo,ko se spomnim na vse to,ko vidim,kako se razhajajo besede z dejanji?"To ni moralno,to žali celotne organizacije!" Mar niste vzkliknili podobne besede ravno vi,ki imate doma plošče,kiste pokvarili gramofon,ki ste razbili organizacijo? /Mimogrede povedano:plošč .ja bilo 45$ zdaj ni nobene več,vsaj v klubu ne!/ Ob veera tem mladinci molče kot bube! Vsiljuje se ni misel,da niso napačno dejanje napravili "pravi"1judje,ker bi jih sicer krepke prijeli,Tako pa.•• "Čas biti",te naše grešno glasilo,je izhajal dokaj redno«Poslaniki sc se trudili izboljšati ga,porabili so vse sile,ves prosti čas.Očitali smo jim enostranost,samoglavost,imeli smo jih za "važna sranja"in podobno.Kritizirali srno j ih, nikoli pae se se potrudili,da bi jim pomagali,Hi se nam morda zdelo pomembno,ali pa so nam bili ljudje,ki so izdajali list antipatični zaradi stanu/oprostite izrazu,a tako je/cmorda so se nam zdeli prenizki in nepomembni«Prišlo je do nasprotij,lahko rečem čisto individualnih,in list je šel po poti modelarjev,tabornikov sli lutkarjev«, To mu je bilo soj eno, ker je hotel nekaj narediti,čeprav ni imel vedno prav,ker to pač ni v interesu onih,ki so se čutili prizadete ob izjavah v listu«,Tudi uredništvu bi bilo po volji pisati hvalo in lepe stvari,kar pa niso dopuščala dejanja,ki niso bila vedno najpravilnejša, najbolj socialistična«, Vendar mladinska organizacija še obstaja,vsaj na .papirju, Č o ne drugače in tuđi to Je nekaj vredno$lahko rečemo,da imamo organizacijo, lahko napišemo pcračilo o delu/oz»nedelu/» i zdo-Jamo odlična priporočila mladincem,ki nikoli niso bili včlanjeni v Metlikij saj to je tako gola formalnost/po .menja nekaterih/,, Organizacija životari kot prejšna leta,ko so bili v vodstvu ljudje z "zlatimi usti",s obljubami,kako bodo delali,reorganizirali in s podobnimi frazami.•.ia ni bilo nični Omenil sem,trop nebogljenčkov,kiso ostani v Metliki,vendar to ni moja misel»Prepričan sem,ca so v Metliki mladinci,ki bi z malo več volje lahko dalje delali«Pa ne samo z voljojsproti bi morali odpravljati nepravilnosti,kibi se morda pojavile, pomesti bi morali smetje iz svoje sredine in jemati stanje kot jo:sep pravi5jemati porazno in bolno stanje«Zavedati bi * se morali,da je njihova organizacija politična organizacija s/ in da družba pričakuje od nje več.kot medsebojno pričkanje« Tera j 5 naj pr s j bomo morali pomesti pred svojimi vrati, šole nato bi dobili sesalec za prah,najprej bi morali vedeti,kuo pije in kdo plača»Z nekaj besedami povedano:Začeti bi mera-li pravo not tpri tem pa tudi ostale organizacije ne bi smele stati ob strani in žvižgati kot prometnik šele takrat,ko je prekrček že narejen. To še ni vse,vendar dovolj za razmišljanj e,če se bo komu dalo razmišljati.•• J. V. v Ljubljani,19*10.1965 ŽE TOLIKO SI JE 0HL3ZEL V IRIP, EA MU OSTANE LE ŠE LASTNA - RIT I j J»Menart 8 v ** CO'IkXaa-CX ^ Kot kaše metliških tamburašev ne bomo več slišali igrati* dostavno in razumljivoj propadli so,se razbežali«Instrumenti, ki so veljali 150.000 dinarjev,se praše v glazbeni sobi/ki je trenutno mladinski klub/. Najbrž ni potrebno poudarjati,kako je škoda,da so tamburaši utihnili,saj so nas velikokrat zabavali,nas navdajali z veseljem,da v Metliki vsaj še nekaj diha«Dosegli so lepe uspehe ne samo v Metliki,ampak tudi v ostalih kraj ih.In zdaj jih ni več! ZAKAJ ? Veliko članov ansambla je odšlo iz Metlike,pa tudi vodja jih je zapustil.Tovarišu Mihelčiču lahko samo čestitamo in se mu zahvaljujemo za njegovo nesebično delo.Dobil je službo v Črnomlju in zaposlenost mu ne dopušča,da bi še nadalje vodil mlade ljudi. Se to res ne bi dalo kako urediti? Le to vprašujemo! *QaJp-O-MJ, , Ob tem pa ostanimo trezni in samo nalahno poglejmo,kako je in kaj bi lahko bilo boljše.Privatno lokale pustimo pri miru; ti nas naj ne zanimajo. Toraj se moramo lotiti hotela in Veselice.Takoj v začetku lahko ugotovimo,da obe gostišči nimata kdove kakšnega obiska.Zakaj ne,ni težko ugotoviti.Frva pomanjkljivost je reklama..Majhne,nerazgledne table ob cesti opozarjajo tuje goste,kje se bodo lahko v Metliki zabavali.To pa je tudi ■"se! Obiskovalci so,če obiščejo hotel ali Veselico, povečini razočarani.Vse premalo jim postrežejo z domačimi specialitetami,pa tudi vino,ki ga točijo,ni najboljše. Gostje pridejo,a odidejo kaj hitro.Nihče se ne potrudi, da bi jih zadržal,j im nudil vsaj "štamperle" zabave.Ob nedeljah se vrste kolone avtomobilov in avtobusov,a turisti,glej čudo,ne ostanejo dolgo v hotelu.Morda bi kdo rad zaplesal,pa ni. na kaj,ostal bi pustil v blagajni veliko več denarja,kot ga sicer.Ne zdi se mu pač zanimivo sedeti in buljiti v strop; rajši požene železnega konjička drugam,kjer je veseleje. Strežno osebje je poglavje zase,a nočem preveč pisati,kor bi se lahko zgodile,da bi še dalj časa čakal na kavico* Manjka belokranjska pristnosti,besede,kar se ni čuditi,ko pa v hotelu od strežnega osebja nihče ne zna slovenske besede. Turisti so se ravno na jesen navadili v Metliko*Ali ne bi gostinsko podjetje stopilo v stik s kmeti.ki bi lahko prodajali grozdje po zmerni ceni? Vem,da ga ne bi malo prodali! Ali ne bi gostinsko podjetje priredilo vsaj enkrat mesečno zabavno več ere, kot to delajo npr, sv 'la grobu /Jazovac/.ki bi bili belokranjsko obarvani? lahko bi n:strpala manjša folklorna skupina, orke s bo:'«pove i, r e c itutorj i ir. š e marš i-kaj drugega.Ne dvomim,da bi s časom vedno ved ljudi obiskovalo lokal,kjer bi 3.j uđem v zimskih mesecih poleg pijače in jedače nudili tudi kulturni užitek. Ne stojmo vedno kot kipi,ne bodimo zadovoljni s kopico gostov,ampak se potrudimovda se bo Število povečalo,ca bomo gostom nudili več,kot samo neprijazen obraz ir* kislo vino* Pa tudi abonente je treba upoštevati,dragi natakarji, saj ste vi zaradi njih! Potnuditi se bo treba,da bo gost dobil tudi ob 2Z- vsaj sendvič.Samo toi IS -ni N M M- K I# Kako uspete,da v hotolu ni nikoli navala? II. Fosebnih varnostnih ukrepov nimamo;red nam omogoča postrežba in slaba izbira specialitet,Včasih pa,ko je preveč gostov,zapojejo pijani gosi.;]e in strežno osebje lahko dalje prebira časopis™ • GLAS VPIJQC3GA V PUČAVI športno življenje v Metliki je krepko pod psom;to je splošna ugotovitev,ki vsekakor ni prehuda,če treiano prerešetamo stanje športa v mestu in pustimo ob.strani -bojazen intervencije prizadetih.Sport je suženj nase zaostale miselnosti,suženj revščine,ki vlada na tem pod-i očju, skratka, je suženj nas vseh,naše lenobe in laliko-miselnosti.V naslednjih vrsticah ne mislimo kritizirati obstoječega stanja,ker se krepko zavedamo,da smo sokrivi poraznosti na tem področju.Sport je naša sekundarna skrb in naša primarna sramota. Ustavimo se najprej pri odnosu organizacij in podjetij do te panoge "udejstvovanja ljudi."Ne bomo težko ugotovili, da je ta odnos pišmevritski.O športu se nikjer ne razpravlja,ker je za to potreben denar,kar pa je pri današnji. varčnosti zelo zelo težko odmakniti, v prid Partizana. Pa tudi denar bi bil skoraj vržen v stran,saj pri društvu razen rokometašev ne dela nobena skupina. Tudi ta sekcija bi dvignila roke v zrak,če ne bi imela v svojih vrstah nekaj res "trmastih" Članov. Najlepši odnos podjetij do športnega udejstvovanja se je pokazal v tem,da je na občni zbor Partizana prišel samo predstavnik enega metliškega podjetja.Za delavske organizacije je Šport deveta,če ne celo enajsta skrb. Uspeh dela bi se brez dvoma povečal,če bi uvedli med odmori telovadbo,ki bi bila obvezna,ker bi v obratnem primeru vadil samo vodja. Vodstvo metliškega Partizana je v glavnem slabo.Vendar je to preobsežna sodbajv vodstvu je nekaj članov,ki se resnično trudijo,a to je le glas "vpijočega v puščavi." Nekateri člani upravnega odbora so res samo člani,ali z drugo besedo,so figure,ki dopolnjujejo odbor do zaželenega števila členov.Če natančneje pomislimo,tudi dober odbor ne bi naredil kdove koliko,ker ni denarja,ni volje, ni podpore,še točnej e,ni rekvizitov,ni kadrov in podobnega. Kratko in jedernato,ni ničesar. ' Če se ne motimo,bi lahko petleten otrok,ki zna šteti do dvaj set,preštek vse ljudi v Metliki,ki se res ukvarjajo s športom.Mladina ni navdušena za orodno vadbo,a za košarko,nogomet in kaj podobnega ni objektov,ni podpore,saj starejši trdijo,da to sploh ni šport,ker pač žive v duhu preteklih tridesetih let.. .Športnega ži vljenja ni,mladina nima zabave,ki bi ga nudilo udejstvovanje pri Partizanu. Vse prevečkrat se pojavlja besedica:NI ! In rešitev iz te situacije,kr je vse j.rej mot rožnata? 1. izboljšati telovadni pouk na osnovni, šoli/vemo, da ni kadrov/da dobi otrok že od začetka veselje do športa; 2. napeti vse sile,da zaživi delo pri Partizanu; 3. organizacije in podjetja naj pomagajo po svojih močeh pri "reformaciji športa v Metliki; 4.organizirati najrazličnejša tekmovanja,ker se s tem najbolj budi veselje do športa; 5. v telovadne vrste pritegniti delavsko mladino in mlade ljudi nasploh; tudi to je sredstvo borbe proti negativnim pojavom. Da se prav razumemo s navedene točke niso "božje zapovedi," to je le predlog,ne trdimo pa,da se ne bi dalo na drugačen, morda pametnejši načlnrrešiti problema,ki niti ni nov. \ bPväTv TUDI TO JE RESNIČNO.... Dvorana,ki je hkrati tudi telovadnica,vsekakor ni primerna za kulturne prireditve,Oder je premajhen in do skrajnosti slabo opremljen.Naj samo povem,da nima metliški oder niti praktikablov,je že dovolj jasno«kakšna revščina vlada v domu Partizana, Na odru je skoraj nemogoče izvajati res kvalitetna dela, ker so igralci omejeni na minimalen prostor.Stoli v dvorani,ki se lahko premikajo,zelo motijo 'izvajalce,neprestano odpiranje vrat pa še bolj. Ob tej priložnosti bi omenil tudi to,da bi bili gledalci lahko bolj mirni in naj bi se potrudili,da ne bi delali v dvorani kravala,Če komu izvajanje ni všeč in bi rad zapustil dvorano,naj to stori med odmorom,Če pa res mora ven med samo prireditvijo,naj naredi to čim manj opazno. Pa še vprašanj e:Ali mora osnovnošolska mladina res videti vsako prireditev?Tudi tako,ki ji ni kos? JEŽEK ‘GRE PO GOZDNI POTI!, MEDVED PRIDE MU NASPROTI.,0 Satira si v Metliki zelo težko utira pot«No te misli sem prišel po zabavnih in satiričnih večerih,ki jih je priredila metliška mladina,Ne malo prahu in negodovanja je vzbudila kritika metliških razmer. Satira je potrebna v vs€h družbenih ureditvah.To so ugotovili že mnogo let pred mojim rojstvom,marsikatero napako je odpravila ravno satira,Prav zato, in ker vidim v satiri res pravo pot,me prizadenejo govoričenja,da satira v socializmu ni potrebna,da satira v Metliki ni potrebna. Morda nastopi v Metliki reakcija proti satiri zato,ker nekateri ne razumejo njenega smisla/ta pa je v tem,da se odpravijo nepravilnosti nima namena koga "žalitiM/ali pa zato,ker mislijo,da javno razpravljanje/in smešenje/ napak žali ugled posameznika«Moramo se sprijazniti s tem,da vsak dela napake,če špica kaj dela«/Napak ne zag^. reče le ljudje,ki nič ne delajo,/ Jn če nas kdo pravočasno opozori na te napake,mu lahko rečemo samo,hvala* To je odgovor ! V Metliki je vedno več delavske mladine,,ki pride v mesto z vasi«Ti mladi ljudje ostajajo, pasivni,se pravi* da niso vključeni v nobeno organizacijo ali društvo In kaj pravijo ljudje,ki se ukvarjajo s tem problemom? "Niti z buldožerjem jih ne spraviš nikamor]" J A J G A Jajca iz buffeta so zelo primerna za zastrupitev podgan jv tekočem stanju pa jih kmetovalci lahko s pridem uporabljajo v boju proti koloradskemu hrošču« POZOR Morda mnogo Metličanov če ni opazilo,da je naše mesto grajeno v treh nadstropjih«Drage so najnižje,trgi so za stopnico višje,Hrib pr"kraljuje vsem,Pa še to s Partizanski trg,Trg svobode in mestni trg tvorijo črko L« NA SMIJU I.Kaj pa vi prodajate,gospa? II«Zijala! I«Dva kilograma,prosim! ff/SU Pm SPANJf M V sobi je skoraj tišina.Mučno vzdušje,ki spravlja človeka v Llaz. nost.Le glasovi iz tranzistorja parajo mrak in se zajedajo v teloha te je kar strah.Misli zbeže v domači kraj,kar težko jih £9 zvabiti nazaj iz te zasanjanosti,težko je pahniti možgane v kruto realnost,polno hinavščine,klečeplazništva in druge golaznie Lepo je sanjati,gledati v svojo mladost,se spominjati prijateljev, resničnih,ne hinavskih tovarišev.«. Majhno mesto,navidez lepo. Ne bi ga zamenjal z nobenim mestom na svetu,Pod strehami pa ljudje z izrazito malomeščansko miselnostjo.Zaostali za dve možganski gubi.Veliko»Ne vsi,..A vseeno je lepo... Res! V svoji koščeni postavi,polni dvomov v človeka,se zdim izgubljen v večjem mestu,kot dekle,ki si je obetalo v mestu kruh, dobilo pa je tisočak.Ljudje,mesno-koščeni zavitki,so valijo po ulicah samozavestno,puhlo in oholouFe zmenijo se za na pol mrtvo starko,ki vpije:"Delo,tovariš,MT," Hite,kot stroji,se vale kot kamenje z gora,ne meneč se za okolico,za Človeka.Za ČLOVEKA»Neumnost, nesmisel in kozlarija hkrati v eni besedi s sedmimi črkami. In toliko govoričenja okrog ČLOVEKA,nepotrebnega in do kraja neumnega. J=V v Ljubljani,19.10.1965 LEPO JE BITI PEDAGOG Služba pedagoga je nekaj najl*pš«3*,k*r Ji «lovek lahko zamisli,dvignjena je visoko nad ostale poklice, polna ljubezni in spoštovanja.Pedagog se ukvarja s predmeti, ki jih imenujemo učence,dijake ali še zapletenej e dijake-študente,Vsi ti predmeti so živi, kar lahko sklepamo iz tega,ker dihajo,rastejo,popivajo in tudi jedo« Pod pedagogovim vodstvom se učenci razvijejo iz popolno naivnega otroka v človeka s samostojnim mišljenjem«, Vendar do te stopnje pride majhen procent ljudioVečina jih ostane na naivci stopnji«,vendar si tega ne ženimo k srcu,saj niso družbeno škodljivi,ker se zaposle po raznih pisarnah in s svojo nepismenostjo nikakor ne ^ morejo škoditi.Če pa oddidojo v tovarne,so zagotovo iz- voljeni v samoupravne organe,kjer nrrnostojno mišljenje ne igra pomembne vloge in lahko vlečejo plačo tudi s svojim naivnim,nekritičnim mišljenjem,Oni pa,ki se razvijejo višje,postanejo ponavadi nogometno funkcionarji, kjer morajo misliti za enajst ljudi hkrati,«a še odkrijejo, kje bi lahko klubski denar več koristil. Vendar se kljub odličnemu in vsako leto reformiranemu šolstvu izmakne pedagogovim rokam marsikateri človek, ki sc. nikoli ne pritožuje zaradi slabega položaja,čeprav mu drugi očitajo pomanjkljiva izobrazbo.Tak material lahko mirne duše imenujemo neobdelan material ali z drugo besedo—surovina«,Vtem primeru lahko torej govorimo o več vrstah surovin npr, direktorjeva surovina, komercialna surovina,tajnikova surovina in še o celi vrsti najrazličnejših surovin.Te surovine bi na vsak način morali obdelati,a so zrjavele ali pa pretrde za obdelavojpa tudi težko jih je spraviti v delavnico,ki jo pedagogi imenujejo razred,ker so se te surovine pod različnimi zunanjimi vplivi pri nas močno utrdile.V tem primeru bi bilo najboljše,da se takšne in podobne surovine upokoji,če so stare,in da jih “razstrelimo z obdelanim materialom,Če so mlade* Pa tudi iz delavnic pride veliko^eobdelarcev1' z diplomo, a res samo s tem»Tudi Si niso družbeni škodljivi, ker v podjetju,kjer se zaposle,vodijo mladinsko organizacijo,športno sekcijo ali pa namesto starejših nosijo dopise na pošto,,S svojim strokovno ozkim znanjem se morajo na delavnem mestu boriti za ugled s povprečno delavko,ki je pri stroju nekaj let in ga pozna kot odbitke pri plači* Če je človek pedagog,se mu ni treba ukvarjati s problemi, ki morijo ostale normalno plačane ljudi.Tako mu npr0ni-koli ni potrebno razmišljati,kakšen avto si bo kupil.kakšne znamke televizor si bo omislil,kam bo šel na letovanje, kar jo v primerjavi z dvomesečnimi počitnicami velikanska razbremenitev možganske skorje in veliko vrednejša ugodnost prosvetnega občinstva*Pedagog pa ima polog naštetega še vrsto ugodnosti*Tako mu r/pr« stanovanjski problem ne dela nobenih preglavic,saj mu ravnateljstvo odstopi kabinet ali celo knjižnico.;kjer se lahko v miru izobražuje«, Pedagog doživi vsak dan presenečenje,za kar poskrbe učenci,ki mu trenirajo živce s pištolami,pretepi,kajenj e, grožnjami,tatvinami in s podobnimi moralnimi posegi«,Hkrati s tem pa mu tudi trenirajo živce tako dolgo,da bi jih lahko uporabili kot strune za kitaro ali celo kontrabas*Ob nedeljah,ko je večini ljudi dolgčas,imajo pedagogi zanimive rande vou.se s starših,ki se čutijo neposredno prizadete,ko zvedo, da jo njihov otrok ne preveč brihten*Neuspeha je vsekakor kriv pedagog,zato ga doma vsi skupnj-starši in otroci-pri- merjajo s celotnim živalskim sistemom,kar je vsekakor splošno koristno,ker otrok tako na neposreden način zlahka doume Darvinovo teorijo» Fedagog je srečon,ko vidi,da njegov nekdanji učenec,ki je končal osemletko,dobdrva mnogo višjo plačo kot on,srečen je, da ga je tako dobro pripravil za življenje» Pedagogi so sploh srečni ljudje ! DOBIL SEM BRATA ! Spodaj podpisani "Čas hiti',1 rojen 26.novembra 1963, so iskreno veselim,da sem letos dobil brata. Svoje veselje utemeljujem s sledečim: Mladina tovarne "BETI11 je začela izdajati list z naslovom "TRIKOTAŽER",Na svojih straneh seznanja "Tri-kotežer" bralce s stanjem v podjetju,beleži vse važnejše' poteze in nastale prdbleme.Pohvaliti pa moram rubriko o nesrečah,ker je zelo zanimiva in koristna. S tem,ko ljudem povemo o nesreči,j ih obenem opozarjamo in navajamo na previdnost.Brata-Trikotažerja,prosim, naj ne umre« V pričakovanju ugodne rešitve moje prošnje že naprej zbiram gradivo za prihodnjo številko. "Cap M hiti« r. JUBILEJ Ravno na današnji dan praznuje naš list majhen jubilej.Dve leti sta minili,odkar se je pojavila na"Svit-lo" prva številka "Čas hitija."V zgodovini lissta se je v tem času zgodilo marsikaj zanimivega pa tudi neprijetnega. Kljub vsemu moramo priznati,da smo veseli in zadovoljni,ker smo vzdržali "tako dolgo." Vsem bralcem in dopisnikom čestitamo in obenem obljubljamo, da bomo žnako ©torili čez dve leti. ČISTOČA Prvi vtis,ki ga dobi človek,ko stopi na metliška tlayje, da je mesto čisto,čeprav sta v kraju samo dve žabi za odlaganje smeti.Metličani bi morali še nadalje skrbeti za čistočo ulic in trgov.Torej5ne mečimo papirja,ogrizkov in podobnega materiala po tleh,ampak dajmo to na svoje mesto« tkjJjYldi. Naj več j i künde je človek, lci pride iz mesta na Veselico,ne da bi si potrl vsaj ene okončine. VAftČHOST I. Kako boste v Metliki varčevali z elektriko? II. Ja,javna razsvetljava bo odslej gorela samo ponoči. Mm-XQ. VAA-wO Av O-'jX'N Metliški operni skladatelj je zložil delo"Zbor pijnaceV Izvajajo ga ponavadi na Veselici.Poslušalci so prebivalci mesta in izvajanje navdušeno poslušajo kar na postelji« tOGlKk I. Kako to,da greš zvečer v kino,saj hodiš-še-v osnovno šolo? II. Ne bojte se,saj naši učitelji že spijo! Ü/VM C/ V neki metliški trgovini vas tako nagovore: "Kaj bo pa ON?" Tudi i io £>£ (/v ^ MfAQf\tl|£ UwUv;rO I, Oprostite,ste vi kulturni delavec? II. Razumljivo! Na kegljišču postavljam keglje! ICULTUCA I. Pojdeš zvečer v igro? II. Seveda,tam se lahko vsaj izkričim! CLERA PACTA, BONI AMICI Zadnjo stran smo prihranili zase,tako je prav.Že naslov, čisti računi,dobri prijatelji,nam pove,da bomo na tem mestu z nečem on. z nekom obračunavali,sei dotaknili morda naj bo], j bolečega me s ta-na Čega glasila. Nadebudni mladinci,mora nam biti jasno,da dela pri listu ne zmoreta dva človeka,ki se morata izmišljevati tudi najrazličnojSe kratico piscev Člankov/J«V.,J#B,!P«P. itd./ vrteti ciklostil,skrbeti za prodajo in vse ostalo.Res pa je tudi to,da izdajanje lista ni nujno,e mislim,da mi mladi ne moremo iti mimo dogajanj v Metliki z zavezanimi očmi,neprizadeti in do skrajnosti odmaknjeni od življenja. Izdajanje glasila nima nobene veze z ambicioznostjo posameznikov,ampak je le odraz željo,da bi imeli v Metliki nekaj,kar bi z veseljem prebirali,nekaj,kor bi bilo nase«List naj bi bil skromen prispevek mladine k dvigu kulturnega mrtvila v Metliki Morda obračun najbolj ne sodi sem,a radi bi vam pokazali, kol: ko nas jo stala jubilejna številka na 40. stra- neh, -da bodo čisti računi: 1, izdatki za papir..................... I6.000 din. 2. izdatki za matrice...................... 5.7oo din • 3. izdatki za tiskarske barvo.............. I.7Io din. 4, izdatki za nete......................... 2,95o disu 5. tiskanj e naslovnih strani,čestitk.... 28o22o_din»_ skupaj........ b4