NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
^govorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
flecember 1991 • številka 48 • leto KLV • cena U9 tolarjev
Irvavi pot sužnje
[aroline
Vbodi z nožem po telesu, udarci z lopato,
desko, kolom, s kamnom po glavi, vse to je
Karolina, starka pri štiriintridesetih letih,
prenašala v petnajstih letih strahu. Zdaj je
spregovorila. Reportaža na strani 16.
kmet ni kriv
a podražitve
Ivan Oman v intervjuju o aktualnih vpraša-
jih kmetijstva. Stran 5.
plav v ustavi
a aii ne?
Je svetost življenja stvar politikov? Stran 5.
lan k
rna privatizacija
Kovinotelini?
an 6
IV na premoženje
i začenja
[an 3
Vojnilfu brez
avnatelja
an 2
i o podražitvah
Nunalnih storitev
Bodo
letele
glave?
Celjski poslanci zahtevajo odgovor-
nost Krajnca, Kolenca, Pfeiferja in
drugih, ki naj bi zlorabljali javno
funkcijo v osebno korist. Stran 7.
2. STRAN - 5. DECEMBER 1991

KOMENTfRAMU
Župan gleda na uro
Celjski poslanci imajo
v zadnjem času vse več težav
z opravljanjem svojega dela.
Skupščinska zasedanja so na
robu sklepčnosti - to, da
vodstvo skupščine med sa-
mim zasedanjem telefonsko
išče manjkajoče poslance, pa
v Celju ni nič novega. Zato je
podžupan dr. Aleš Demšar
tudi pripravil temeljito ana-
lizo udeležbe poslancev na
posameznih zasedanjih.
Pokazala je, da so skupš-
činska zasedanja v povpreč-
ju za desetino bolje obiskana
v dopoldanskem času - zato
so tudi sedemnajsto, prejšnjo
sredo prekinjeno, zasedanje
sklicali za 8. uro zjutraj. Pa
se je spet zataknilo - vendar
tokrat, roko na srce, še naj-
manj na račun poslancev.
Dnevni red zasedanja je na-
mreč napovedoval 18 točk,
glede na podtočke oziroma
informacije, pa bi se morali
poslanci prebiti kar skozi 21
različnih zadev.
Glede na teme (predlog
o vprašanju zaupnice občin-
ski vladi, visoke podražitve
komunalnih storitev), ki so
jih obravnavali poslanci, se
je že prvi del zasedanja za-
vlekel skoraj do poldneva.
Po odmoru pa je bil osip po-
slancev vse večji in skupš-
činsko zasedanje je bilo mal-
ce pred 14. uro, še pred polo-
vico dnevnega reda, preki-
njeno.
Težko je od poslancev zah-
tevati več kot 6 ur zbranega,
konstruktivnega dela. Po-
slanci so konec koncev pred-
stavniki nas - volilcev, zato
so nam tudi odgovorni za do-
bro, ali pa vsaj uspešno delo.
Takšnega pa v celodnevnem
zasedanju večina ni sposob-
na - sploh, če je obravnava
posameznih točk slabo vode-
na. Obsežen dnevni red je
v primerjavi z ohlapnim, po-
pustljivim in neusmerjenim
vodenjem posameznih raz-
prav celo manjši problem
v celjski skupščini.
Dogaja se namreč, da želi-
jo posamezniki v primeru, ko
dobijo besedo ob posamezni,
točno določeni temi razpra-
ve, povedati zraven še vse ti-
sto, kar jih teži. Župan pri
usmerjanju razprave zadnje
čase gleda samo še na uro
- če pa poslanec ob prostor-
sko-ureditveni problematiki
govori o gospodarskem polo-
žaju v posameznem podjetju
ali o socialni problematiki,
je to njegova stvar. Morala
pa bi biti Županova - že za-
to, da bi kolesje celjske
skupščine po skoraj poldru-
gem letu končno steklo nor-
malno, če že ne dobro.
IVANA STAMEJČIČ
Jara kača podražitev
Visoke podražitve iiomunalnih storitev v Celiu - Njihovo spremiman/e ni
v pristojnosti posiancev, viaaa ostaja pri svojem
Spreminjanje cen komu-
nalnih storitev ni v pristoj-
nosti občinske skupščine,
vseeno pa so poslanci celjske
občinske skupščine v zvezi
z zadnjimi visokimi podraži-
tvami minuli teden sprejeli
nekaj sklepov in priporočilo,
ki so jih posredovali občin-
ski vladi.
Poslanci so v razpravi
opozarjali, da zadnje podra-
žitve močno vplivajo na že
tako slab socialni položaj
občanov, spraševali so, kako
je s poslovanjem Javnega po-
djetja Komunale, njegovo
reorganizacijo in dejstvom,
da zadnje podražitve prav-
zaprav pokrivajo izgube iz
prejšnjih mesecev. V razpra-
vi se je eden od poslancev
zavzel za to, da v Celju po-
novno opredelijo strategijo
in razvoj sistema ogrevanja
družbenih stanovanj, pri tem
pa opozoril, da bi bila plini-
fikacija ekološko in finančno
primernejša rešitev za mesto
ob Savinji.
Poslanci so sprejeli pripo-
ročilo, naj občinska vlada
ponovno temeljito prouči
zadnje podražitve, pri tem
pa upošteva reorganizacijo
in racionalizacijo poslovanja
s celovitim prikazom stanja
ter mogočo odgovornost Ko-
munale za neučinkovito in
drago komunalno službo. Ob
tem pa še tri sklepe: opraviti
je potrebno inšpekcijski pre-
gled celotnega poslovanja
Komunale (s posebnim po-
udarkom na strukturi cen
komunalnih storitev), občin-
skemu sekretariatu za druž-
beno-ekonomski razvoj izre-
či kritiko zaradi nekritične-
ga pristopa pri obravnavi
predloga podražitev ter
v okviru skupščine oblikova-
ti komisijo, ki naj preveri
resničnost informacij o tem,
da so posamezni ministri
lastniki ali vodilni delavci
v zasebnih podjetjih - pri
tem pa izkoriščajo javno
funkcijo v zasebne interese.
Že dan po skupščinskem
zasedanju so v celjski občin-
ski vladi razpravljali o pri-
poročilu poslancev in po
predhodnem usklajevanju
soglasno sprejeli pojasnila
za skupščino. Občinska vla-
da v Celju ugotavlja, da
odredbe o višjih cenah ko-
munalnih storitev sprejete
13. novembra ni mogoče
spremeniti, tudi zaradi tega,
kerjso se cene vl^idnih, sutot
vin za Komunalo medtem
ponovno podražile. V Jav-
nem podjetju Komunala re-
organizacija še poteka, zato
tega ni mogoče upoštevati
v stroških poslovanja, de-
narja za subvencionifj
plačil ogrevanja pa v c!
ni kje vzeti. Ob tem p/
v izvršnem svetu prip^^
še dodatno pojasnilo, dg
povprečne letne cene ce
skih komunalnih storit
med najnižjimi v Slovenij
IVANA STAMEJC
Poslanci občinski vladi zamerijo, da so pretekli teden sk,
dve uri razpravljali o visokih podražitvah komunalnih stoj
- pri tem pa jih nihče od prisotnih članov izvršnega svet
opozoril, da »mlatijo prazno slamo«. Podražitve so bile-g
na cene vhodnih surovin - za Komunalo potrebne, saj v o|
skem proračunu ni denarja za subvencioniranje oziroma ^
vanje razlik med realno in zaračunano ceno. Kaže, da tni
obljubljene analize Republiškega sekretariata za trg in spi
gospodarske zadeve, ki pripravlja analizo oblikovanja in st
ture cen komunalnih storitev za Celje in Slovenijo, denai
Celjanov ne morejo kaj veliko pričakovati. 5
Terme - delniška družba
v Laškem bosta do 10. de-
cembra dva pomembna do-
godka. Tako bodo jutri, v pe-
tek podpisali pogodbo o usta-
novitvi delniške družbe Terme
Laško, kjer gre za projekt na-
daljnjega razvoja laškega
zdravilišča z vsemi potrebnimi
objekti.
V torek, 10. decembra ob 14.
uri pa bo promocija obveznic
laške občine, takoj po tej slo-
vesnosti pa bodo začeli s pro-
dajo. Po zadnjih informacijah
je za obveznice veliko zanima-
nje, pri laškem izvršnem svetu
pa si od njih tudi veliko obeta-
jo za nadaljnji razvoj na ra-
zličnih področjih, predvsem
gospodarskem in podjetništvu.
Obveznice bo možno kupiti na
različnih mestih, pripravili pa
so tudi nekaj ugodnosti za ti-
ste, ki jih bodo kupili večjo
količino. Glavno prodajno me-
sto bo na občini, želita pa jih
prodajati tudi dve banki in si-
cer Ljubljanska banka SB Ce-
lje ter Stanovanjsko komunal-
na banka. S prvo so se zaradi
ugodnih pogojev že dogovorili,
z drugo pa se naj bi do promo-
cije. Člani izvršnega sveta so
ob tem še predlagali, da se ob
pogovorih o prodaji preko
obeh bank z njimi pogovorijo
še o tem, da banki ne bi samo
prodajali, pač pa da bi tudi
sami kaj kupili.      T. VRABL
Višje oskrbnine
v VVZ
Na zadnji seji izvršnega sve-
ta občine Laško so potrdili
predlog za povišanje prispev-
ka staršev k oskrbnini
v Vzgojno varstvenih ustano-
vah. Tako je oskrbnina od 1.
decembra dalje višja za 21 od-
stotkov, kar pomeni, da je tre-
ba v rednih oddelkih plačati
2012 tolarjev, v oddelkih do-
poldanskega varstva 2408 in
za 4 do 5 urni vzgojni program
1476 tolarjev.
TV
Lastninska
reforma
Celjski občinski odbor
Stranke demokratične preno-
ve pripravlja v ponedeljek, 9.
decembra, predstavitev last-
ninske reforme v Sloveniji
skozi Zbor združenega dela.
Predstavitve, ki se bo ob 17.
uri začela v veliki dvorani Na-
rodnega doma, se bodo udele-
žili Bogomir Kovač iz Eko-
nomske fakultete, predstavnik
republiške vlade ter poslanci
republiškega zbora združene-
ga dela iz celjskega območja.
IS
Dražje živlleiile v žalski občini
Za kvadratni meter ogrevanja bo treba v žalski občini odslej
plačevati 32 tolarjev, kar pomeni, da se je ogrevanje podražilo
za okrog osemnajst odstotkov. Tako so sklenili na seji izvršnega
sveta žalske občinske skupščine, ki je bila prejšnji teden. Za
četrtino so se povečale tudi stanarine in najemnine ter osnovna
oskrba v enoposteljni sobi v domu varovancev, ki sedaj stane
330 tolarjev na dan. Vse te cene veljajo od 1. decembra naprej.
Sami i       MraJ
Referendum v devetili lirajevnih
sliupnostilt občine Lašifo
Med prvimi so se v laški ob-
čini odločili, da bodo poskuša-
li s podaljšanjem samopri-
spevkov. Tokrat prvič ne na
občinski ravni, ampak po kra-
jevnih skupnostih. Četrti, ob-
činski samoprispevek se bo iz-
tekel koncem leta in v devetih
krajevnih skupnostih naj bi
s samoprispevkom takoj nada-
ljevali. Pogoj je seveda v tem,
da bodo uspešno opravili ne-
deljski referendum, ko bodo
volišča odprli ob 7. uri zjutraj
in jih zaprli ob 19. uri.
Tokrat bodo referendumi
v krajevnih skupnostih Se-
draž. Zidani most. Laško, Bre-
ze, Vrh nad Laškim, Marija
Gradec, Rečica, Jurklošter in
Svibno. V prvih osmih krajev-
nih skupnostih naj bi ob uspe-
lem referendumu plačevali po
1,5 odstotka od neto plač, po-
kojnin itd., v KS Svibno pa
celo 2 odstotka. V vseh krajev-
nih skupnostih so pripravili
programe, kjer so v ospredju
ureditve cest in telefonija, zra-
ven pa je še nekaj manjših za
vsak kraj pomembnih objek-
tov. Če bodo nedeljski referen-
dumi uspeli bodo, v sedmih
krajevnih skupnostih trajali
pet, v dveh pa tri leta.
T. VRABL
Nenormalno kmetilstvo
Vznemerljiva odkritja na okrogli mizi v Ponikvi
v časih zdravega kmetijstva
je bilo mleko dvakrat dražje
od krmil, danes pa je zanje tre-
ba odšteti 20 tolarjev ali 2 litra
mleka. O tej in še o nekaterih
drugih nenormalnostih so po-
lemizirali strokovnjaki na so-
botni okrogli mizi o položaju
kmetijstva v Sloveniji v okviru
srečanja kmetov iz Šentjurja
in Cerknice na Ponikvi.
Okrogle mize so se med dru-
gim udeležili Ivan Oman,
predsednik Slovenske kmečke
zveze - ljudske stranke, Leo
Frelih, predsednik Zadružne
zveze Slovenije, Milena Kulo-
vec, predstavnica republiške-
ga ministrstva za kmetijstvo,
Franc Potočnik, bivši šmarski
župan in Štefan Kobal proiz-
vajalec hlevske opreme, okro-
glo mizo pa je vodil Ivan Pe-
vec, predsednik šentjurske
Kmečke zveze.
Leo Frelih je pojasnjeval, da
je pri novem predlogu zadruž-
nega zakona še najbolj sporno
deseto   poglavje,   ki   govori
o vračanju zadružnega premo-
ženja, ki je bilo odvzeto med
vojno in po-njej, pri čemer je
poudaril, da ima vsak, ki mu je
bilo odvzeto premoženje, pra-
vico do svojega zahtevka.
Franc Potočnik je dejal, da se
bo proces denacionalizacije
uresničeval po principu koma-
sacije, Ivan Oman pa je pouda-
ril, da zakon sam po sebi se bo
rešil vsega in da je treba raču-
nati na zaplete.
Največji problem je trenut-
no cenovna politika v kmetij-
stvu in njegova dohodkovna
sposobnost, pri čemer so ovrgli
tezo, da je kmetijstvo genera-
tor inflacije. Včasih je lahko
kmet za 100 litrov mleka kupil
dve srajci in pol, danes pa lah-
ko kupi le 0,78 srajce. Kot so
povedali, se pri nas cena hrane
in proizvodnje približuje
evropskim, plače pa so daleč
pod tem nivojem. Plačilna ne-
sposobnost grozi, da bodo ne-
katere specializirane kmetije
propadle, ali kot je nekdo de-
jal, ali bomo imeli krmila ali
pa bomo poklali živino.
Znani proizvajalec hlevske
oprem Štefan Kobal je pove-
dal, da lahko sedaj kmet ku-
puje le četrtino hlevske opre-
me in sredstev kot prej. Ku
Stane Modic iz Cerkriice
pristavil, da bi se morali p;
bližati evropskim standardi
in doseči izplačilo v 24 ur
Leo Frelih pa je dejal da;
v sedanjih razmerah to nen;
goče in zatrdil, da v zadru
organizaciji takoj nakažejo ■
plačila na žiro račune kmet ,j
Predstavnica republiškega il
nistrstva za kmetijstvo MildI
Kulovec pa je dejala, da«
kmetije treba še bolj oboga
z znanjem in napovedala k r
liberalizacije za domače i -
vidualne klavnice.
Za situacijo v kmetijstvi'
v veliki meri krivi monopol'
enormne obrestne ffi
Kmetje niso sposobni najeni'
deviznih kreditov za ini
strukturne namene z dvoi'
stotno devizno klavzulo. Vi
dar proti monopolom se je t
ba bojevati z monopoli, boi
preko podjetij, bodisi z vc
njevanjem v zadmgo, je de
Leo Frelih. Razumeti je Di
da bi bilo treba kmetijstvo
gresirati in subvencionir
kot to počnejo v Evropi, v
dar je sedaj v tej situaciji
zelo težko izvedljivo.
ROBERT GORJ'^
Kdo bo
šmarski
župan?
Po izglasovanju od-
stopne izjave dosedanje-
ga šmarskega župana
Franca Potočnika, se v tej
občini že pripravljajo na
volitve novega.
Predsedstvo šmarske
skupščine se je na svoji
seji, pretekli teden, že od-
ločilo, da bodo volitve na
prihodnji skupščinski se-
ji, ki bo predvidoma v po-
nedeljek, 16. novembra.
Na seji, kjer so se pogo-
varjali 2 vodji poslanskih
klubov političnih strank,
so se natančneje dogovo-
rili o samem postopku.
Tako naj bi občinska vo-
lilna komisija obvestila
širšo javnost o kandida-
turah po svojem, jutriš-
njem sestanku, komisija
pa sprejema kandidature
ta teden, od ponedeljka
do jutri opoldan. Pred
tem mora vsakega kandi-
data podpreti vsaj 8 po-
slancev. Šmarska Soci-
alistična stranka je pred-
lagala, naj bi se stranke
odločile za skupnega
kandidata in se s tem
izognile skupščinskemu
zapletu, če ne bi noben
kandidat prejel zadostne
poslanske podpore.     BJ
Prvi dobri mož decembra
Osrednja občinska prireditev, miklavževanje, je bila v*
občini v dvorani Svobode na Polzeli v ponedeljek pop**
Obdarjenih je bilo sto najrevnejših otrok v občini. Sredst
obdaritev so zbrale vse štiri stranke v občini, ki so vklj
v Demos. V priložnostnem programu so sodelovali cef
otroški pevski zbor »Cekinčki« s Polzele ter mladinska dr*"
skupina, ki je pripravila spevoigro Miklavževanje      ,g
danes, pod vodstvom Tanje Cizej, domislna scena pa \c d^./
Polzela T.TA^I
lOGOPKI
5. DECEMBER 1991 - STRAN 3
Vojniku brez ravnatelja
fiazpis za tavnaieUa vojniške osnovne šole boao ponovili
v prejšnji številki Novega
^^nika smo pisali, da krajani
jtrinta, ki so v peticiji zbrali
.fibližno 150 podpisov, ostro
[jsprotujejo ponovnemu ime-
^vanju Marjana Pojavnika za
jjvnatelja vojniške osnovne
jjle. Minuli četrtek pa so
, imenovanju Pojavnika za
^vnatelja razpravljali tudi
, celjski občinski vladi.
Celjski izvršni svet mora po
lovem Zakonu o zavodih kot
gtanovitelj dati soglasje
; imenovanju ravnateljev za-
odov - imenovanje pa predla-
gjo v Svetu zavoda. V Vojni-
'u se je Svet osnovne šole na
snovi mnenj v krajevnih
([upnostih, celjski enoti Za-
-oda za šolstvo in šport ter
kolektivih centralne in po-
Iružničnih osnovnih šol odlo-
il za imenovanje Marjana Po-
avnika na ravnateljsko mesto,
[razpravi pa so člani občin-
Ice vlade vseeno odprli še ne-
;aj novih vprašanj. Ob mnenju
;lužbe za kadrovska vpraša-
ja, ki je vladi priporočila, naj
le soglaša z imenovanjem Po-
avnika za ravnatelja, in sta-
išču Sekretariata za družbene
lejavnosti, ki je priporočilo
nenovanje njegove protikan-
idatke Majde Roje, je Silve-
ter Drevenšek opozoril še na
lekaj nepravilnosti.
Vprašal se je, zakaj je bil
azpis za ravnatelja objavljen
amo v časopisu Neodvisni
hevnik in zakaj je Služba za
kadrovska vprašanja dobila
v obravnavo samo kandidatu-
ro Pojavnika. Iz Vojnika so na-
mreč šele na telefonski zahte-
vek poslal tudi dokumentacijo
druge kandidatke. Pri prouče-
vanju obeh vlog so v občinskih
organih upoštevali dejstva, da
je Pojavnik v preteklih dveh
ravnateljskih mandatih veliko
dobrega storil za razvoj šole in
kraja, v njegov prid govorijo
tudi dobre organizatorske in
menedžerske sposobnosti,
v prid kandidaturi Rojčevc pa
predvsem njena strokovnost in
pedagoška kakovost. Ob dej-
stvu, da nova šolska zakono-
daja ureja vprašanja financi-
ranja, pa bo naše šolstvo na
vodilnih funkcijah potrebova-
lo predvsem strokovno podko-
vane pedagoške kadre, menijo
v celjski občinski vladi - zato
tudi niso soglašali z imenova-
njem Mai-jana Pojavnika.
Ravnateljski mandat je
Marjanu Pojavniku potekel
23. novembra, zato so zaradi
zapletov ob njegovem ponov-
nem imenovanju v Svetu
vzgojno-izobraževalnega za-
voda predlagali, naj občinska
vlada soglaša z opravljanjem
v. d. ravnateljstva Marjana
Pojavnika, vendar pa v glaso-
vanju člani občinske vlade
s tem niso soglašali. V Vojniku
naj ponovno pripravijo razpis
za ravnatelja, ki bo objavljen
v dnevnem časopisju, do zak-
ljučka postopka o imenovanju
ravnatelja pa naj te naloge
opravlja zdajšnja pomočnica
Majda Roje, so sklenili člani
občinske vlade minuli teden.
IVANA STAMEJČIČ
V razpravi je član izvršnega
sveta Peter Vrisk opozoril na
dejstvo, da so o imenovanju
ravnatelja v Vojniku razprav-
ljali člani Sveta zavoda v stari
sestavi, čeprav so v celjski ob-
činski vladi pred kratkim ime-
novali nove, zunanje člane
Sveta. Predsednik Sveta in
ravnatelj Marjan Pojavnik sta
pojasnila, da so dobili takšna
navodila iz republiškega mini-
strstva za šolstvo. Pri tem pa
gre za dvoumnost tolmačenj
o tem, kdaj naj se imenuje Svet
zavoda - ali takoj ob izvolitvi
novih članov, ali šele potem,
ko zdajšnjim članom poteče
mandat.
Pomoč Hrvaški
ženska iniciativa iz Celja
pripravlja med 9. in 15. de-
cembrom akcijo zbiranja po-
moči za Hrvaško. Pomoč, ki
jo bodo zbrali, bodo v drugi
polovici decembra odpeljali
v Otroški center v Stančičih
in Dom upokojencev bratov
Gluhak v Zagrebu, kjer so
nameščeni tudi številni be-
gunci.
Ženska iniciativa pri
Stranki demokratične pre-
nove, ki je doslej delovala
tudi kot Odbor staršev za vr-
nitev vojakov iz J A in mirov-
na skupina, je iz obeh cen-
trov dobila spiska najnujnej-
še pomoči. Tako hrvaškim
otrokom najbolj primanjku-
je osnovnih živil, pralnega
praška in higienskih po-
trebščin, plenic, oblačil, to-
plih odej in zdravil. Potrebe
v domu upokojencev pa so
podobne, le da si najbolj že-
lijo prav zdravil in toplih
odej.
Na ponedeljkovem sestan-
ku so se v Ženski iniciativi
dogovorili za načine zbira-
nja pomoči. Tako bodo v so-
delovanju z vrtcem Anice
Černejeve v vseh vrtčevskih
enotah namestili posebne
koške, v katere bodo starši
lahko prinašali premajhna
oblačila svojih malčkov, naj-
mlajši pa bodo lahko prima-
knili še kakšno igračko. Svo-
je bodo prispevali tudi v vrt-
cu, kjer bodo Otroškemu
centru v Stančičih darovali
nekaj odslužene, a še upo-
rabne opreme, pohištva ter
vrtčevskega perila. Zbiralna
akcija bo tudi v nekaterih
celjskih trgovinah, kjer bodo
nameščene košare za živila,
in v krajevnih skupnostih.
Na občinskem odboru Rde-
čega križa pa so Ženski ini-
ciativi ponudili žiro račun
50700-678-45410 s pripisom
za hrvaške begunce, na kate-
rem naj bi se nabralo nekaj
denarja za nakup najnujnej-
ših zdravil.
Ob pomoči Hrvaški so
v Ženski iniciativi mislili tu-
di na begunce, ki živijo pri
celjskih družinah. V sodelo-
vanju z Rdečim križem bodo
pomoč ponudili tudi njim.
IVAN A^ STAMEJČIČ
Še bodo zapleti z ustavo
^ Grižah so se zbrali socialisti
Socialisti niso čisto prepri-
uii, da bo slovenska ustava
prejeta še letos. Potreben bo
onsenz vseh strank, največ
spletov pa bo verjetno okrog
prašanja splava, proti kate-
emu je kar nekaj zelo vpliv-
ih strank. To je med drugim
ejal prejšnji teden predsed-
Ik slovenskih socialistov Vik-
» Žakelj, ki je bil gost žal-
kega kluba socialistov.
Mnoge .udeležence je zani-
lalo, kako je z vprašanjem za-
pnice slovenski vladi, saj so
obudo za to sprožili prav so-
ialisti. Žakelj je dejal, da bi
ili krivični, če bi spregledali
ekaj pomembnih stvari za vse
lovence, ki so prav gotovo re-
ultat te vlade. Obdobje veli-
Ei tem pa se je sedaj izčrpalo
vlada bi morala delovati
Ij pragmatično, se ukvarjati
z vsakdanjimi problemi in več
storiti na gospodarskem po-
dročju. Se Demosu izteka nje-
gov čas, je Žaklja vprašal eden
izmed udeležencev. Žakelj mu
je odgovoril, da je Demos gra-
dil svojo politiko na antiko-
munizmu, antijugoslovanstvu
in slepi veri v ekonomski libe-
ralizem, sedaj pa bi si morali
izmisliti še kaj drugega. Ta po-
litika pa je povzročila strahot-
no socialno diferenciacijo. Na
eni strani je množica brezpo-
selnih, ki se bo v naslednjem
obdobju povečala še za nekaj
deset tisoč, na drugi pa se kre-
pi sloj bogatih. Velika zmota
je, če kdo misli, da izključno
trg gradi vse odnose v neki
družbi.
Ko je Žakelj govoril o Socia-
listični stranki Slovenije, je
dejal, da prav ta stranka po-
staja vedno bolj zanimiva za
levo in desno usmerjene, pri-
zadeva pa si predvsem za gra-
ditev socialne države, kar po-
meni soglasje med delom in
kapitalom. Veliko besed je na-
menil tudi vprašanjem lokalne
samouprave, strinjal se je
s tem, da je bil policentrični
razvoj uspešen, da pa bo po-
trebno temeljito premisliti
o številu bodočih občin. Več
kot tristo bi jih bilo vsekakor
preveč. Govoril je tudi o priz-
nanju Slovenije, in dejal, da
zunanji svet ravna zelo prag-
matično. Vsakdo bo zase pre-
mislil, koliko dobi ali izgubi,
če prizna Slovenijo. Velika na-
paka naše zunanje politike pa
je bila v tem, da je svet gledala
z vidika bele Ljubljane, ne pa
evropskih prestolnic.
JANEZ VEDENIK
Še 203 dni do pričetlca gradnje avtoceste
C)anes znova objavljamo del predvidene trase za tradnjo avtoceste od Arje vasi do Vranskega. Objavljen je dva kilometra
'"^Igi odsek, ki poteka na območju zahodno od Gotovelj proti Bregu pri Polzeli. Posebnih razprav v zvezi z gradnjo te ceste
""'fiulc dni ni bilo kar pa še ne pomeni, da bo v naslednjem obdobju šlo brez zapletov, zlasti y zvezi z zamenjavami in
zemljišč. Je pa res, da se večina strinja s tem, da avtocesto potrebujemo.
>^      ' JANEZ VEDENIK
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
Dnevi razpieta
Slobodan Miloševič v svojem >^Mein Kampfu«, Letih
razpleta, kot je leta 1989 poimenoval svoj knjižni prvenec
za jugoslovanske bralce, nikjer ne omenja, da bo 1991
v letih razpleta odločilno. Edino kar se iz knjige sedaj
zares materializira je, da je »treba likvidirati male in
velike sovražnosti«. Da jih je treba tudi z vojno, tega
Miloševič ni napisal, kot možnost je to omenil šele leto
pozneje ob 600. letnici Kosovske bitke na Gazimestanu.
Da pa bodo zadnji dnevi leta 91 zares odločilni za razplet
jugoslovanske krize, pa bo srbski vožd lahko zapisal
v morebitnih spominih, na prestolu ali pod njim.
Olajšave kot obtožnica: Ponedeljkova odločitev mini-
strov evropske skupnosti je začetek končnice v razpleta-
nju jugoslovanskega gordijskega vozla. Z vrnitvijo na
stanje pred 8. novembrom je Evropska skupnost najbolj
odkrito povedala, kakšne so zasluge za jugoslovansko
tragedijo: Srbija in Črna gora, za kateri še naprej velja
kazen, ukinitev trgovinskih, carinskih in drugih ugodno-
sti v gospodarskih odnosih z državami ES, sta postavljeni
na zatožno klop in se smatrata za nekooperativni partne-
rici v procesu haaške mirovne konference o Jugoslaviji,
ostale republike pa bodo še naprej deležne ugodnosti
(razen na področju izvoza mesa).
Ob uvedbi sankcij je srbski zunanji minister Vladislav
Jovanovič izjavil, da sankcije niti niso tak bav-bav in
takrat je morda tudi še naivno pričakoval, da bodo Srbijo
šteli za kooperativno. Ves zvezni diplomatski instrumen-
tarij, ki ga je uzurpirala Srbija, male in velike »varke« pa
niso pomagale prepričati Evrope, zato srbskemu zuna-
njemu ministru ni preostalo drugega, kot da »izrazi začu-
denje, ker Evropa nagrajuje separatistične republike«. Pa
ne bo ostalo samo pri začudenju. Nekdanji Miloševičev
svetovalec za gospodarska vprašanja, Crnohrnja je menda
izjavil, da hi se lahko srbsko že tako ububožano gospodar-
stvo sesulo v prah.
Tega se dobro zaveda tudi Evropa, ki je morala zbrati
precej poguma, da je sprejela takšno odločitev, pa čeprav
(po pričakovanju) ob vzdržanih glasovih Francije in
Grčije. Če se je Evropa želela držati roka, ki se ga je sama
postavila, da bo globalna rešitev za Jugoslovansko krizo
izdelana do 10. decembra, ko bo vrhunski sestanek ES
v Maastrichtu, potem je bil ta ukrep logičen in nujen. Ta
sestanek po dnevnem redu ni bil namenjen Jugoslaviji,
ampak projektiranju famozne Evrope 92, politične in
gospodarske federacije starega kontinenta, ki bi morala
naslednje leto opraviti pripravništvo, preden bo leta 1993
šlo čisto zares. Jugoslovanska kriza, ne samo da je neko-
liko zavlekla priprave na ta dogodek, ampak ga lahko
s poglabljanjem tudi ogrozi.
Zadnji poskus: Dokler še vlada konsenz in dokler kdo
od velikih v Evropi res ne začne misliti, kot bi to želela
Srbija, da se namreč združena Nemčija gre novi germano-
centrizem, morajo biti storjeni odločilni koraki za evrop-
sko federacijo. Zato se mora namesto s trmastim konser-
vativizmom Velike Britanije Evropa najprej spopasti
z balkanskim bolnikom. Sprejete gospodarske sankcije in
kompenzacije za kooperativne republike so pravzaprav
predzadnji poskus za mirno rešitev krize. Potem ostane
samo še naftni embargo, ki ga morajo izglasovati na East
Riverju (za kar je pravzaprav veliko možnosti po omehča-
nju Kitajske za resolucijo o modrih čeladah, res pa da je
problematična sedaj SZ, če bi Washington res priznal
Ukrajino). Seveda pa bi lahko med sankcije šteli tudi
priznanje republik, »ki to želijo« in tudi to je pričakovati
pred božičem, vsaj »solistično« s strani Nemčije, Avstrije
in Italije, še bolj verjetno pa skupno priznanje ES. Velika
neznanka pa ostaja, kdo bo priznan, kajti zaenkrat izpol-
njuje pogoje samo Slovenija.
V igri pa je tudi že vojna opcija rešitve jugoslovanske
krize, pa naj se misijo modrih čelad definira še s tako
miroljubno diplomatsko retoriko na načelih Ustanovne
listine OZN in mednarodnega prava. V zadnjem času je iz
evropskih diplomatskih krogov vse pogosteje slišati »o
možnosti evropskega vojaškega posredovanja« ali pa na
primer tezo, da modre čelade, ki naj bi jih bilo sprva le 10
tisoč, (v Srbiji menijo, da bi jih moralo biti vsaj 30 tisoč)
med drugim prihajajo kot neke vrste izvidnica pred voja-
ško intervencijo.
»Balkanski vihar«: Seveda je težko pričakova ti, da bi se
Evropa, ki še nima vseh pravnih in političnih mehanizmov
za tako intervencijo, poslužila te skrajne opcije z nastaja-
jočimi združenimi evropskimi silami. Vsekakor bi šlo za
intervencijo v okviru Združenih narodov zaradi ogrožanja
svetovnega miru. Večji publiciteti tej skrajni možnosti je
gotovo botroval Vukovar, kajti zahodni mediji, ki naredijo
vse za naturalističnost, so vznemirili svoje javnosti s pos-
netki razrušenega Vukovarja. Hladne diplomate pa je
z informacijami s pr\'e roke gotovo vznemiril prav tako
prislovično hladni Cvrus Vance, ki še v tako zapletenih
okoljih poskrbi, da ima do sijaja naloščene čevlje, globoko
pretresen ob opazovanju tragedije nekoč idiličnega hrva-
škega mesta. Ob vsem tem pa ima svoje težo tudi Dubrov-
nik, ki je z vplovbo treh fregat in z Unescovimi zastavami
na starem obzidju, praktično že pod mednarodnim patro-
na tom.
15. januarja bo minilo natanko leto dni, kar je potekel
»deadline« za iraškega diktatorja po polletni potrpežljivo-
sti. Na obletnico puščavskega viharja se najbrž ne bo začel
Balkanski vihar, nekaj mesecev potem pa... težka mora
za najboljše vojaške futurologe. Vsekakor se začenjajo
zadnji dnevi Miloševičevih let razpleta.
4. STRAN - 5. DECEMBER 1991
GOSPODARSTvJ
Težave
v Pivovarni
LašIfo
Po zadnjih gospodar-
skih ukrepih se je v ne-
predvidenih težavah zna-
šla tudi Pivovarna Laško,
prva med uspešnimi po-
djetji ne samo v laški ob-
čini, ampak tudi na Celj-
skem. Kakšen je trenutni
položaj v tej delovni or-
ganizaciji je povedal di-
rektor Tone Turnšek:
»Pivovarna sicer obra-
tuje normalno, vendar
s 40 odstotki manjšo pro-
izvodnjo, kot smo jo imeli
v tem obdobju lani. Naj-
bolj se pozna izpad na hr-
vaškem in bosanskem po-
dročju, ki je 100 odstoten.
Nekaj piva sicer izvozimo
v ti dve republiki, vendar
je to zanemarljivo malo.
V teku so pogovori z Go-
spodarsko zbornico Slo-
venije in slovensko vlado,
če bodo lahko kaj storili
pri ublažitvi tega proble-
ma. Sicer pa smo optimi-
sti in upamo, da se bodo
stvari slej ko prej norma-
lizirale.«
In kako vse to sprem-
ljajo delavci?
»Jasno je, da so zaskrb-
ljeni. Vendar moram ob
tem poudariti, da je bila
Pivovarna v zadnjem de-
setletju večkrat v i-azlič-
nih krizah in je vse uspeš-
no premagala. Prepričan
sem, da ni razloga, da ne
bi premagali tudi te kri-
ze. Pivovarna zanesljivo
ne bo postala občinski
problem. Pivovarna bo
preživela, seveda pa bo
potrebno vsaj malce
v tem prehodnem času
zreducirati nekatere zu-
nanje ali vzporedne pro-
grame.«
T. VRABL
Črna privatizacija v Kovinoteiini?
Neodvisni sintliiiat obtožuje, direlitor pojasnjujel
Vodstvo celjske Kovinoteh-
ne nima najboljšega mnenja
o lastninski zakonodaji, ki jo
pripravlja in podjetjem ponuja
slovenska vlada. Kot uspešno
podjetje se bojijo, da bodo
v prihodnje postali vir, iz ka-
terega bo država črpala denar
za svoje potrebe. Temu se po-
skušajo izogniti. Na način, ki
so ga izbrali, pa imajo precej
pripomb v njihovem neodvis-
nem sindikatu.
Člani neodvisnega sindikata
so pod lupo vzeli sklepe delav-
skega sveta Kovinotehne, kjer
so se konec oktobra dogovorili
za brezplačen prenos terjatev
Kovinotehne na podjetje Ko-
vinotehna Leasing v višini 70
milijonov tolarjev ter za brez-
plačen prenos lastninske pra-
vice na dnižbenem kapitalu
Kovinotehne v znesku 400 mi-
lijonov tolarjev za odkup last-
ninske pravice na družbenem
kapitalu Kovinotehne. »Za-
skrbljuje nas dejstvo,« so zapi-
sali v neodvisnem sindikatu,
»da je delavski svet sprejel
sklep o brezplačnem prenosu
lastninske pravice na družbe-
nem kapitalu Kovinotehne na
podjetje Kovinotehna Leasing,
istočasno pa se predlaga da
Kovinotehna Leasing ta sred-
stva daje kot kredit nazaj Ko-
vinotehni kot kupcu lastnin-
ske pravice.« Takšen način je
po oceni neodvisnega sindika-
ta vprašljiv in ne sloni na spre-
jeti zakonodaji, bojijo se, da
delavski svet Kovinotehne
ostaja brez moči, oblast pa
prehaja v roke direktorja Ale-
ša lica, ki ga »delavski svet
pooblašča za sklenitev oziro-
ma kasnejšo razveljavitev vseh
pogodb.«
Nenormalno
obnašanje države
- nenormalno
obnašanje podjetij
In kaj menijo o dvomih, ki se
pojavljajo v vrstah neodvisne-
ga sindikata vodilni v Kovino-
tehni? Najprej o motivu, ki jih
je privedel do iskanja takšne
poti. Direktor Kovinotehne
Aleš lic meni, da' se v zvezi
z lastninsko zakonodajo po-
javlja veliko nejasnosti in ra-
zličnih stališč, še zlasti po zad-
njem predlogu vlade, ki želi
skozi proces lastninjenja uva-
jati državno kontrolo v podjet-
ja. Država kot neaktivni last-
nik po njegovem ne more biti
uspešen upravljalec. Pa ne sa-
mo to. Pričakujejo veliko ne-
naklonjenost parlamenta viso-
kemu proračunu, zato bo dr-
žava po njihovem iskala druge
vire. Te bo lahko našla samo
v uspešnih podjetjih, od koder
bo denar prelivala v razne
sklade za pokrivanje izgubar-
jev in lukenj v socialnih pro-
gramih. »Kot generalni direk-
tor sem dolžan zaščititi svoje
podjetje pred negativnimi
vplivi, pri nenonnalnem obna-
šanju države pa ne moremo
pričakovati, da se bodo po-
djetja obnašala normalno,«
pravi lic.
V Kovinotehni so zato druž-
beni kapital oziroma lastnin-
sko pravico nad njim brez-
plačno prenesli na drugo po-
djetje. Izbrali so lastno podjet-
je Kovinotehno Leasing, pri
katerem ima Kovinotehna ve-
činsko lastništvo. Družbeni
kapital so na Kovinotehno Le-
asing prenesli na dva načina:
400 milijonov tolarjev kapita-
la brezplačno s pravico do
upravljanja z namenom po-
vratnega odkupa na kredit.
S tem je Kovinotehna Leasing
pridobila trajno vlogo v Kovi-
notehni s pravico do upravlja-
nja. Drug način je prenos 70
milijonov tolarjev sredstev,
gre za terjatve, ki jih ne bi
mogli vnovčiti in so jih name-
ravali odpisati. Z naslednjo
pogodbo so odkupili trajno
vlogo Kovinotehne Leasing
v Kovinotehni v višini 400 mi-
lijonov tolarjev in sicer na dol-
goročni kredit na 50 let. S tem
je Kovinotehna Leasing izgu-
bil trajno vlogo v Kovinotehni
in s tem tudi pravico do uprav-
ljanja.
Nikogar nismo
ogoljufali
Kakšne so posledice vseh
teh transakcij? Direktor Aleš
lic zatrjuje, da za podjetje to
nima nobenih negativnih po-
sledic. Sredstva Kovinotehne,
velja za aktivo, so se znižala za
70 milijonov tolarjev, kar bi se
zgodilo tudi v primeru, ko bi
neizterjane terjatve odpisali,
temu znižanju premoženja pa
se v nobenem primeru ne bi
mogli izogniti. Družbeni kapi-
tal Kovinotehne (pasiva) se je
znižal za 470 milijonov tolar-
jev, za isti znesek pa se je po-
večal družbeni kapital Kovi-
notehne Leasing. Ker je druž-
beni kapital osnova za privati-
zacijo, bo država izvedla las^,
ninjenje družbenega kapitajj
v Kovinotehni Leasing
njega črpala zakonsko določa,
no dividendo. S tem, ko je Ko,
vinotehna odkupila trajno vlo.
go Kovinotehne Leasing v Ko.
vinotehni, je odpravila večin,
sko upravljalsko pravico Le,
asinga in s tem države v Kovj,
notehni ter prevzela obvez,
nost, da bo v petdesetih letij)
odkupila celotno premoženje
»S to transakcijo države nismo
ogoljufali, prikrajšali je nismo
niti za družbeni kapital niti za
dividendo, prikrajšali smo j,
samo za možnost večinske;^
upravljanja v Kovinotehni
ker je to skregano z vsako eko-
nomsko logiko. Vse je narejeno
zakonito, natančno po 145
členu zakona o podjetjih, kija
še vedno v veljavi, pa čeprav«!
nekaterim članom vlade zaMI
nje čase trn v peti,« pojasnjuje
Aleš Ilc.
IRENA BAŠA
Iščemo
mlajše,
komunikativne in
marljive sodelavce
z vozniškim izpitom in
lastnim avtomobilom za
honorarno delo
na področju Celja oz. Savinj-
ske doline in Koroške (pozici-
oniranje izdelkov Kolinske
v prehrambenih trgovinah).
Delo bo predvidoma trajalo
6 mesecev. Nudimo stimula-
tiven OD. Prijave pošljite
čimprej v kadrovsko službo,
Kolinska Ljubljana, Šmar-
tinska c. 30.
Oblikovalci, ne le proizvajalci
Al po s podpisat pogodbo tudi z Madžari
Minuli teden so v šentjur-
skem Alposu pripravili ti-
skovno konferenco. Povod
zanjo je bila nagrada na ne-
davnem sejmu pohištva
v Ljubljani, kjer so za sklop
opreme za športno prodajal-
no dobili v tem podjetju naj-
višje priznanje Kristal 91.
Za delavce Alposa oziro-
ma programa trgovinske
opreme to ni le priznanje za
delo, temveč pomeni prelom-
nico v nadaljnjem razvoju.
Mejnik zato, ker se v Alposu
dokončno poslavljajo od te-
ga, da so le proizvajalci po-
hištva. »Postati želimo obli-
kovalci pohištva z lastno
proizvodnjo, tržišču pa po-
nuditi unikatno urejen pro-
stor,« je na tiskovni konfe-
renci dejal direktor progra-
ma trgovinsko opreme Vi-
ljem Zabukovšek. N^ ta na-
čin bodo v Alposu lahko
konkurenčni tako na doma-
čem kot tudi na zunanjem
tržišču.
Uveljavljanje v tujini je za
vseh 160 delavcev, kolikor
jih je zaposlenih v programu
trgovinske opreme, življenj-
skega pomena. Na tuja tržiš-
ča prodajo okoli 20 odstot-
kov proizvodov. Že vrsto let
poslovno sodelujejo z Nemci,
v zadnjem času pa svoj pro-
stor vse bolj iščejo na češko-
slovaškem ter madžarskem
tržišču. V začetku prihod-
njega leta bodo odprli trgo-
vino na Češkoslovaškem,
opremljeno z Alposovimi iz-
delki, minuli teden pa so
podpisali tudi pogodbo
o opremi trgovine v Budim-
pešti. Z vsemi dosedanjimi
aktivnostmi so kljub izgubi
tržišča na jugu, ki je pred-
stavljalo kar 40 odstotkov
prodaje, uspeli najti delo za
vseh 160 delavcev.
Da bi dosegli boljšo kvali-
teto svojih izdelkov, razmi-
šljajo v Alposu o novih na-
ložbah. Trenutno pridobiva-
jo finančne vire za tako ime-
novani projekt trgovinske
opreme. Vreden bo 4 milijo-
ne nemških mark, načrtujejo
pa rekonstrukcijo mizarske-
ga obrata, s čimer se bodo
njihove zmogljivosti poveča-
le za 30 odstotkov. Del sred-
stev pa nameravajo v pro-
gramu trgovinske opreme
prispevati tudi za obnovo la-
kirnice kovin, vrcdrost tega
projekta bo skupno 5 milijo-
nov nemških mark.
IRENA BAŠA
Priznanja odpirajo vrata
»Odpirajo, ne pa tudi odpro,*< dodaja direlitor Bora Lašlto
Alojz Pušnili
Pohištvena industrija Bor
Laško je bila ena prvih
v Sloveniji, kjer so si že pred
leti priborili kolektivno bla-
govno znamko. Računajo tu-
di na znak slovenska kako-
vost, brez nagrade niso ostali
tudi na letošnjem sejmu po-
hištva v Ljubljani, saj so edi-
ni dobili dve visoki priz-
nanji.
»Vse to nam pomaga pri
sklepanju pogodb, vendar na
tržišču in v boju za kupce je
edino merilo kvaliteta,« je
prepričan direktor Bora La-
ško Alojz Pušnik.
Tudi pohištveno industrijo
niso obšle trenutne gospo-
darske razmere. Kriza se po-
javlja že nekaj let, v zadnjem
času pa se zaostruje tako za-
radi izgube južnih tržišč kot
tudi zaradi zmanjšane kupne
moči na slovenskem tržišču.
V Boru so se že pred časom
umaknili z južnih tržišč, zato
imajo danes morda nekoliko
manj težav. Prodajo vse, kar
izdelajo, nikomur od 215 de-
lavcev še ni bilo treba na ča-
kanje, to pa seveda ne pome-
ni, da nimajo težav z likvid-
nostjo. »V tem času je treba
predvsem preživeti, se prila-
goditi razmeram in včasih
tudi odpovedati dobičku,«
meni Pušnik.
V laškem Boru izvozijo
v tujino dve tretjini svoje
proizvodnje. Končne izdelke
prodajajo predvsem Nem-
cem, medtem ko po žaganem
lesu največ povprašujejo ita-
lijanski kupci. Letos imajo
v Laškem precej težav pri
oskrbi s surovinami. Pred le-
ti so predelali okoli 15 tisoč
kubičnih metrov hlodovine,
letos je bodo dobili le okoli
5 do 6 tisoč kubičnih metrov.
»To nam povzroča veliko
problemov,« pojasnjuje Puš-
nik. »Hlodovine ne dobimo
pravočasno, zaradi tega po-
teka proizvodnja včasih
v eni namesto v dveh izme-
nah, višji so stroški na enoto
proizvoda in težko se je s ku-
pci dogovarjati o dobavah.
Pred časom smo imeli veliko
težav, ker nismo mogli pra
vočasno zagotavljati plači
vendar smo se potem z go2
darji dogovorili. Kljub tem
težave ostajajo, mi pa ob tei
gledamo tovornjake, ki vsa
dan mimo naše tovarne vozi
jo les.«
In kaj si v Boru obetajo o
prihodnjega leta? V prak
naj bi zaživeli projekti, v ki
tere so letos vložili precej d
narja, poleg tega pa namei*
vajo posodabljati iztrošei
opremo, urediti sušilnico 1
izobraževati delavce.
Po Cetisu še Aurea
Kovnica denarja Republike Slovenije bo menda v Aurei
v celjski Aurei pripravlja-
jo projekt za slovensko kov-
nico denarja. Vest so minuli
teden objavili nekateri slo-
venski dnevniki, direktor
Auree Želj ko Romih pa ne
daje nikakršnih informacij.
Z informacijami, ki so se
pojavile v javnosti, je bilo
menda povzročeno že več
škode kot koristi, zato nam
je direktor v telefonskem po-
govoru svetoval, da naj
o stvareh pišemo takrat, ko
bodo zrele za objavo, kaj več
pa v tem trenutku ne sme
povedati. In kaj je doslej pri-
curljalo v javnost? Na leto
naj bi v Aurei skovali za
okoli 80 milijonov tolarjev
kovancev v vrednostih 10, 20
in 50 stotinov ter 1, 2 in 5 to-
larjev. Za ko\Tiico bo treba
zgraditi prizidek ali novo
stavbo in uvoziti stroje. Iz
Avstrije imajo ponudbo za
16,8 milijona šilingov, stro-
škov v tolarjih pa bo še za
97,7 milijonov.
Kovanci bodo iz uvožene
pločevine. V kovnico bod''
pripeljali posebne ploščic^'
kjer bo glavno delo opra^'"''
stiskalnica  z  zmogljivost)'
do 700 kovancev na minut','
Kovanci bodo iz različn''
zlitin železa, bakra, nik']''
aluminija, bodo pa razli^''^',
velikosti in ic7x\ V kovn)|||
naj bi v eni izmeni delal"
delavcev, 6 delavcev pa ^'
skrbelo za varovanje in na
zor. Predvidoma bodo
nico usposobili do jeseni p'
hodnjega leta.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 4. 12. 1991
DELO
Delo - vedno
v središču
dogajanj
I0GODKI
5. DECEMBER 1991 - STRAN 5
Kmetje niso krivi
ža podražitve__
^an Oman o aktualnih vprašanjilt v kmetijstvu
j^etijstvo že nekaj časa
Sloveniji precej vznemirja
^jiove, tako med kmeti sami-
v državnih institucijah,
(vnosti, medijih.
O tem so govorili minulo so-
jto tudi na okrogli mizi o po-
iŽaju kmetijstva, ki so jo pri-
favili na Ponikvi med sreča-
jem cerkniških in šentjurskih
jietov, udeležil pa se je je tu-
jlvan Oman, predsednik Slo-
jnske kmečke zveze - Ljud-
je stranke in član predsed-
ya Republike Slovenije. Pri-
ižnost smo izkoristili za kra-
)lc intervju z Omanom.
Kako bi komentirali obtož-
e o t. i. kmečkem lobiju, ki
aj bi ga ustvarjali kmetje?
Ne vem, če bi jih sploh ko-
lentiral. Obtožbe letijo
redvsem na rovaš cen, češ da
.hrana predraga in da so za
) krivi kmetje. Pa ni tako,
metijstvo ni krivo za velike
odražitve. Hrana je seveda še
mera j bistveno cenejša, kot
ri naših zahodnih sosedih,
izlika pa je v tem, da so pri
as plače bistveno nižje kot na
ahodu.
Kje so po vašem ključni pro-
lemi v kmetijstvu?
V kmetijstvu bo prihajalo do
redno hudih problemov. Že
ekaj časa sprašujem, kako
olgo   bo   lahko   Slovenija
osamljena oaza v Evropi
z lastno cenovno politiko?
Dolgo to ne bo več mogoče.
Večina imputov v kmetijstvu
je odvisna od cene na evrop-
skem trgu, te so bistveno višje
kot smo bili doslej pri nas na-
vajeni. To pa pomeni, da se
bodo proizvodni stroški
v kmetijstvu tako dvignili, da
bo nujen skoraj sto odstoten
dvig kmetijskih izdelkov.
Kakšne bodo posledice tega pa
je zelo težko napovedati.
Eden od velikih problemov
so tudi gozdovi... ki se še kar
naprej preveč sekajo.
Dosegli smo moratorij na
sečnjo gozdov v družbenih
gozdovih, ki naj bi bili vrnjeni
kmetom z denacionalizacijo.
Sedaj letijo očitki, da se veliko
seka v kmečkih gozdovih, nih-
če ne govori o državnih, če-
prav vemo za poseke tudi tam.
Te očitke je treba nasloviti na
tiste, ki so za to odgovorni in
morajo poskrbeti, da se to ne
dogaja. Verjetno jim to ustre-
za, najbrž imajo interese za
promet z lesom. Zakon o goz-
dovih še velja. Poleg tega je
treba povedati, da je lahko te-
levizijsko prikazovanje tega
problema tudi čisto preprosta
manipulacija. Posek na golo se
na televiziji ne da tako prika-
zati kot je v resnici, lahko pa
se s tem ljudi zavaja, še pose-
bej pa bi protestiral, ker se za
to obtožuje kmečka zveza. Že
več kot eno leto zahtevamo, da
se napravi red, da se sprejme
novi zakon o gozdovih, ki se
zavlačuje iz meseca v mesec,
očitajo pa nam, da smo mi za
to krivi. Nek golosek ni v vsa-
kem primeru golosek po defi-
niciji zakona, če se govori
o pet tisoč hektarjih na golo
posekanih gozdov, je to samo
pol odstotka slovenskih goz-
dov in to ni nobena tragika.
Trdim, da se seka manj kot se
je v preteklih letih, kljub temu
pa ne zanikam, da se ponekod
seka čez mero, da se dela tudi
nestrokovno.
Na okrogli mizi ste se precej
spravili nad medije. Kaj jim
tako zamerite?
Neobjektivnost. Vsi se na
vse spoznajo, pa to ni tako hu-
do, ker ima vsak pravico izra-
žati svoje mnenje. Ugotavljam
pa, da je že dalj časa poroča-
nje, ki zadeva Slovensko
kmečko zvezo popolnoma ne-
objeklivno, v nekaterih prime-
rih naravnost zafrkljivo.
Kako bi to argumentirali?
Treba je prebrati samo ne-
kaj člankov v Delu v zadnjem
času, še posebej polemike
z mano in se spomniti nekate-
rih oddaj na ljubljanskem ra-
diju.
Sprejet je bil zakon o dena-
cionalizaciji. Ali pri realizaciji
pričakujete kakšne zaplete?
Da. Če bi bila denacionali-
zacija izvedena tako, kot sem
si jo jaz zamislil, v obliki mini
agrarne reforme, bi bilo teh
zapletov manj in nihče ne bi
bil oškodovan.
Kaj lahko v tej situaciji
kratkoročno stori vlada, da re-
ši probleme v kmetijstvu ozi-
roma, da jih ublaži?
Zelo težko je karkoli predvi-
devati glede na stanje s prora-
čunom. Sprejeto je načelo, da
mora biti proračim zaprt, do-
hodki in izdatki izravnani, ve-
mo pa, da vsa Evropa močno
subvencionira kmetijstvo. Na-
ša država ni v stanju tega na-
pravit, vendar bo nekatera
bremena treba prevaliti na po-
srednike med proizvajalci in
potrošniki.
ROBERT GORJANC
Splav v ustavi - da ali ne?
le svetost živlienia stvar politikov?
Pri sprejemanju nove slovenske
stave se je vse ustavilo pri enem sa-
letn vprašanju: pravici do splava,
čeraj so se o tem vprašanju stranke še
nkrat izrekle, vendar pa nam do zak-
učka redakcije ni uspelo izvedeti, če
■do soglasja prišlo ali ne.
Kakorkoli že bodo stranke odločile,
olcmike bodo še vedno ostale. Še ved-
obo veljala tista: kolikor ljudi (oziro-
ma kolikor političnih prepričanj), toli-
" mnenj. Ce bodo pravico do splava
Ustavi sprejeli sedaj, bodo to storili
^itio zato, ker se bo sprejetje le-te
'<!er podaljšalo za nekaj let...
Kaj o tem menijo ljudje, ki so za to
"fistojni? In kdo je pravzaprav pristo-
za to, kdo lahko odloča o rojstvu
J">vega človeka? So to politiki, duhov-
■•ki, zdravniki... ali pa morda starši
^mi?
|Iirago Svetko, duhovnik: »Pravica
splava sploh ni stvar ustave. Stvar
^tave je, kako zaščititi človekovo živ-
l^nje. Kako pa se potem nekdo kon-
^^tno odloča o številu otrok, ki jih bo
l'^!, to je pa njegova osebna zadeva.
Ustavi obravnavati pravico do spla-
- to se mi zdi popolnoma brezpred-
^tno, zelo nečloveško se mi zdi.
I ^enim, da je za odločitev o tem, ali
^človek živel ali ne, najprej pristojen
rE- Potem pa so tu še starši, ki na
Wlagi ljubezni in možnosti odločijo,
r|iko otrok bodo imeli,
r^i tem ne gre za prepoved splava
za življenje. To pa ne gre v usta-
.' to je odločitev vsakega posamez-
na',.
Svetlana Obradovič, ekonomski teh-
nik: »Če bodo splav obra\Tiavali
v ustavi, bi morali ženskam, oziroma
mamicam, dati tudi neko garancijo, da
bodo ti otroci lahko preživeli. Politiki
naj raje skrbijo za to, da se bo zvišal
življenjski standard. Potem bodo vse
ženske lahko rodile, saj bodo vedele,
da je prihodnost njihovim otrokom za-
gotovljena.
Osebno splava sicer ne bi naredila,
prepovedala pa ga tudi ne bi. Starši, ki
so edini pristojni za odločanje o tem,
prav gotovo vedo, kaj bo zanje in nero-
jenega otroka najbolje!«
Franci Turk, elektroinženir: »Moški
sem, zato pri tem nimam kaj dosti be-
sede. To je predvsem stvar, ki tiče žen-
ske same, naj one izražajo svoje mne-
nje, ne pa da se v takšno stvar meša
klerikalizem! Menim, da je ustava
takšen dokument, da v njej o splavu ne
bi bilo potrebno razpravljati. Vseka-
kor pa bi nekakšen zakon o tem moral
obstajati.
Sam razmišljam tako: če bi moja
žena hotela narediti splav, bi bila to
odločitev obeh, glavna beseda pri tem
pa je vendarle beseda žensk. Sam bi se
s tem strinjal, če bi bili najini življenj-
ski pogoji tako slabi, da bi bilo za
otroka bolje, da ga ne bi bilo!
Žal ne gre drugače, kot da o tem
odločajo politiki, navsezadnje politiki,
ki smo jih volili. Vendar pa, to ni stvar
moških. Večina politikov pri nas pa je
žal moških.«
Marija Ocvirk, ginekologinja: »Mi-
slim, da imajo ženske pravico, da se
same odločijo. Mislim, da to vprašanje
ne sodi v ustavo, pač pa ga je potrebno
reševati z zakonom.
Moj poklic je žal takšen, da moram
delati tudi splave, pa čeprav s težkim
srcem. Ženske o tem odločajo same,
včasih tudi po pogovoru z možem.
Zgodi se, da jih mi poskušamo prepri-
čati, naj splava ne naredijo, a največ-
krat so trdno odločene.
Naj se vse to tako grdo sliši, pa ven-
dar je res: če bi, na primer, splav pre-
povedali, bi narasli kriminalni abortu-
si, zato bo najbolje, da ostane tako kot
je.«
Željko Cigler, predsednik Stranke
demokratične prenove v Celju: »Po
mnenju naše stranke pa tudi po mojem
osebnem mnenju gre za pravico star-
šev do izbire o stvari, ki mora prav
gotovo najti svoje mesto tudi v Ustavi
Republike Slovenije, saj pomeni tisti
splošni civilizacijski nivo, ki smo ga do
sedaj v naši republiki dosegli. Te stva-
ri se sedaj tudi urejajo tako, da je pra-
vica do izbire staršem zagotovljena. To
vprašanje pa ni samo vprašanje spla-
va, tu se ne govori samo o abortusu kot
o eni izmed tem; za tem vprašanjem se
dejansko skriva nadaljnja pot sloven-
ske družbe: ali bo slovenska družba
šla nazaj v dvajseto, trideseto leto, ali
pa v prihodnje tisočletje, ki je pred
nami. Splav je pri tem samo vrh ledene
gore.«
NINA-MARUŠKA SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
^ago Svetko
Svetlana Obradovič
Franci Turk
Marija Ocvirk
Željko Cigler
OKNO V OSTANEK
JUGOSLAVIJE
Piše VLADO ŠLAMBERGER
Črni scenariji za Hrvašifo        i
Vso bratsko ljubezen nekdanjih bratov in sosedov občutijo '>
zdaj Hrvati v naseljih in mestih, ki jih je zasedel srbski ,
osvajalec, zlasti na »Srbskem avtonomnem območju Slavo- ;
nija, Baranja in zahodni Srem«. Kolikor jih »rezervisti JA« {
niso pomorili, doživljajo zdaj hrvaški domorodci enako usodo, ;
kot so jo pod Hitlerjem Židje. Ponoči pod »policijsko stražo« j
(»vlada SAO Slavonija« je po občinah ustanovila »vlade«, I
policijske enote in obrambne štabe - op.p.) spijo v porušenih '
hlevih ali ruševinah, zjutraj morajo na prisilno delo na kme- ]
tije, ki so last Srbov, ves čas pa morajo na rokavu nositi belo \
vrvico, ki jih označuje kot sovražnike oziroma sužnje Srbov
sredi civilizirane Evrope in ob koncu 20. stoletja. Res, Hitler si
lahko v peklu mane roke, saj tako dobrih naslednikov, kot so
srbski okupatorji, še ni imel v zadnjih pol stoletja.
V razpletu jugoslovanske krize oziroma po 14. neveljavnem
premirju (Antiljudska armada trdi, da ga kršijo Hrvati, hi-va-
ška glasila nenehno poročajo o novih napadih AA in srbskih
četnikov, ki si prizadevajo osvojiti še čimveč hrvaškega ozem-
lja) je možnih več rešitev, skoraj nobena od teh pa ni v korist
razkosane Hrvaške.
Še najbolj ugodna rešitev bi bila, če bi božiček prinesel
Hrvaški in Sloveniji mednarodno priznanje, kar bi sosednjo
državo postavilo v nov položaj, saj se svet ne bi mogel več
skrivati za formulo, češ da gre »za notranji obračun v Jugosla-
viji« oziroma za državljansko vojno, kot poročajo tuja glasila.
Če bi se armada dokončno le umaknila s Hrvaškega, bi potem
hrvaška vojska zlahka osvojila nazaj lastno ozemlje.
Druga možnost, ki je zelo verjetna, je prihod »modrih čelad«
Združenih narodov. Pri tem so tri velikanske ovire (ob števil-
nih drugih manjših, kot je ta, da je »velika prijateljica Srbije«
Romunija predsedujoča v Varnostnem svetu OZN): prekinitve
ognja, 14. podpisu dokumenta navkljub, še ni, torej ni izpol-
njen temeljni pogoj za prihod mirovnih sil ZN; drugič, Srbija
zahteva, da pridejo »modre čelade« na sedanjo frontno črto in
»zaščitijo srbski narod pred genocidno ustaško oblastjo«,
Hrvajška pa zahteva, da pridejo mirovne sile na uradno priz-
nano mejo med Hrvaško in Srbijo. Možen je kompromis, da bi
zahodnoevropski in drugi vojaki pod zastavo ZN prišli na
krizna območja, kot so Vukovar, Osijek, Petrinja, Dubrovnik,
Knin oziroma »SAO« in tam zaščitili prebivalstvo pred divja-
štvom jugo vojaštva in srbskih oboroženih skupin, zavarovali
bi življenja in premoženje tako Hrvatov kot Srbov.
Tretja ovira so »vlade srbskih avtonomnih območij«, ki so
dejansko republike zase - očitno so ušle tudi izpod Miloševi-
čeve oblasti ali pa se vsaj delajo, da je ne priznajo - in
»prepovedujejo dostop na svoje območje« vsakršnim tujim
silam. To je Milan Babic, eden začetnikov vojne na Hrvaškem
in »predsednik vlade SAO Krajina«, dal jasno vedeti. Seveda
vojaki pod zastavo ZN ne bodo pripravljeni tvegati svojih
življenj za notranje sovražne obračune na ozemlju bivše Jugo-
slavije oziroma se boriti proti »gverilcem iz SAO Krajine«.
Ostane še najslabša možnost - ta prizadene tudi Slovenijo
kot državo, ki je na meji vojnih spopadov - da se Evropa in
svet odrečeta skrbi za sprte balkanske narode (ta možnost je
majhna, saj se vojni požar lahko hitro razširi na druga
območja stare celine, znano pa je tudi, da so Srbi začeli prvo
svetovno vojno in grozilo, da bodo sprožili tudi tretjo), kar
pomeni, da bi se državljanjska vojna nadaljevala do iztrebitve
enega ali drugega sovražnega (nekdaj bratskega) naroda.
S pomočjo armade bi potem, ko bi bila vojna končana s šte-
vilčno premočjo Srbov (začela bi se spet partizanska vojna na
zasedenih ozemljih, upori zoper okupatorja, vsa krutost, ki
smo jo bili doživljali med letoma 1941 in 1945), Napihnjena
Srbija nadaljevala osvajalni pohod tudi na Slovenijo, dokler
ne bi spet vzpostavila »Jugoslavije«.
Tudmanu zvezde niso nalcionjene
To je sicer najbolj črn scenarij, za katerega je res le malo
možnosti, da bi ga Srbija zmogla uresničiti. Toda tudi vse
druge možne rešitve so slabe za - dr. Franja Tudmana. Nje-
gova popularnost pada iz tedna v teden, tako da mu po
raziskavah javnega mnenja zaupa le še 25,6 odstotka anketr-
ranih bodočih volilcev (še septembra je bilo za Tudmana več
kot 40 odstotkov vprašanih), raste pa priljubljenost Stipeta
Mesiča (24,6 odstotka) in zlasti »hrvaške kraljice« iz Hrvaške
narodne stranke dr. Savke Dabčevič-Kučar - najbolj slovite
žrtve »hrvaške pomladi« v začetku sedemdesetih let - ki je 25.
novembra prvič presegla 20 odstotkov (20,30). Ob razprtijah
znotraj Hrvaške zaradi napačnih Tudmanovih potez, ko ni več
»enotnosti«, ampak je opozicija zaslutila svojo priložnost, se
poskuša predsednik Hrvaške za sedaj reševati s tem, da
obljublja nove volitve, takoj »ko bo zavladal mir«. Horoskop
dr. Franja Tudmana - za tiste, ki verjamejo v napoved usode
po zvezdah - sicer pravi, da je predsednik »prestal svoje
neugodno in napeto obdobje, da se bo to v bližnji prihodnosti .
še izboljšalo, vsemu navkljub pa se lahko okrepita nemir in
razdražljivost«. Zvezde tudi napovedujejo dr. Tudmanu »spo-
pade s partnerji in odkritimi sovražniki ves december (ver-
jetno bo poleg dr. Dobroslava Parage in Mileta Dedakoviča
Jastreba, jimaka Vukovarja, predsednik odkril še nove notra-
nje sovražnike - op.p.), začetek novega leta pa bo nevaren za
Tudmanovo zdravje«.
Srbi ogroženi ceio v Srbiji
Ogi-ožen pa ni samo dr. Franjo Tudman, zdaj so v srbski
skupščini »odkrili«, da so »Srbi ogroženi v Srbiji«. Zato so
najbolj vneti napihnjeni Srbi predlagali sprejem »resolucije
o protidiskriminacijskih pravicah državljanov Srbije v obči-
nah, kjer imajo narodnostne manjšine večino med prebival-
stvom«, ta dokument pa bo brez dvoma sprejet. Poslanci
(vladajoče SS Srbije in opozcije) so namreč »ugotovili«, da
Madžari v Senti, Čoki, Kanjiži in drugod »izvajajo genocid
nad Srbi sredi Srbije«, srbski poslanci pa zahtevajo tudi, da za
500.000 Srbov v Makedoniji (od 300.000 so zdaj prišli v lažeh
že na pol milijona, v resnici jih ni niti 43.000) velja zgolj
srbska ustava in ne makedonska, ki je »separatistična«. V srb-
skem parlamentu so tudi ugotovili, da »vojvodinski Madžari
ne morejo zastopati vojvodinskih Srbov« (seveda kosovski
Srbi lahko zastopajo kosovske Albance, kajti Srbi priznajo
eno samo logiko - srbsko). Skratka, krog »sovražnikov Napih-
njene Srbije« se je zdaj razširil še na državljane Republike
Srbije - na Madžare. Kdo bo naslednji na vrsti?
6. STRAN - 5. DECEMBER 1991
DOGODto,
Poslanci pritisnili na plin
Zakon o aenacionalizaciii sprelet - Lov na premoženje se začenja
Slovenski parlament,
dvajsetega novembra 1991.
Sprejet je zakon o denaci-
onalizaciji. Naslednjih
osemnajst mesecev - toliko
časa imajo razlaščenci za
vložitev zahteve za vračanje
premoženja - se torej zače-
nja lov za denacionalizira-
nim zakladom. Ali kot pravi-
jo razlaščenci, ukradenim
premoženjem.
Vračanje v naravi,
če...
Osnovno vodilo zakona
o denacionalizaciji, ki je bil
v Uradnem listu objavljen
v petek in začne veljati konec
tega tedna, je vračanje odvze-
tega premoženja v naravi, se-
veda tam, kjer bo to mogoče,
drugače pa bo prišla v poštev
odškodnina v obliki nado-
mestnega premoženja, vred-
nostnih papirjev ali izjemoma
v denarju. Odgovorov, koliko
premoženja bo mogoče vrniti
v naravi, zaenkrat ne daje nih-
če. To bo znano šele potem, ko
bo postopek izpeljan v celoti.
Prevladujejo ocene, da je
v Sloveniji okoli 200 tisoč ra-
zlaščencev, ki se bodo potego-
vali za približno desetino slo-
venskega premoženja.
Kako bo oblikovan in kako
bo deloval odškodninski
sklad, v tem trenutku še ni
znano. Bolj kot papirnata na-
vodila o odškodninskem skla-
du je namreč pomembno to, da
bodo poslanci sprejeli zakon
o privatizaciji, saj se bo glavni
delež sredstev za odškodninski
sklad zbiral ravno s privatiza-
cijo podjetij. Razčiščevanje
privatizacijskih vprašanj je
pomembno tudi zato, ker bodo
imetniki obveznic odškodnin-
skega sklada zanje lahko ku-
povali drugo di-užbeno premo-
ženje oziroma lastnino, ki se
bo privatizirala. Dokler od-
škodninskega sklada ni, ne bo
mogoče izplačevati odškodnin,
ki bodo direktno povezane
s tem skladom. Socialno šibki
razlaščenci bodo odškodnino
dobili iz proračuna. Takšna
odškodnina, določa zakon,
znaša 24 povprečnih mesečnih
plač. Posamezniki, ki bodo do-
bili te vrste odškodnino, bodo
morali biti po kriterijih social-
nega varstva slabšega položa-
ja. Bojazen, da bi bilo takšnih
zahtev veliko, je odveč.
Zakon med upravičence šte-
je fizične osebe, edina izjema
je Cerkev kot pravna oseba. Iz
zakona so na koncu izpadla
določila, ki so predvidevala
posebno državno pogodbo za
urejanje denacionalizacije, tu-
di pri Cerkvi pa prevladuje
načelo vračanja premoženja
v naravi. Osnovno merilo za
pridobitev statusa upravičen-
cev je jugoslovansko držav-
ljanstvo, priznano po 9. maju
1945. Po določilih 19. člena za-
kona ni mogoče vrniti nepre-
mičnin, če jih uporabljajo dr-
žavni organi, zdravstvo ali če
gre za javno infrastrukturo
Naslednji, 20. člen pa onemo-
goča vračanje, če bi to povzro-
čilo bistveno okrnjenost kom-
pleksov. Sicer pa se bo vračalo
vse: od gozdov, zemlje, hiš,
stanovanj, lastniških deležev
podjetij, umetnin in podobno.
Iz vrst lastnikov razlaščenega
premoženja prihajajo pobude,
da bi se morali po sprejemu
zakona dogovoriti za priorite-
to. Najprej naj bi po njihovi
oceni vrnili premoženje oziro-
ma naj bi imeli prednost zah-
tevki, ki se jih da rešiti brez
posebnih zapletov. Po hitrem
postopku bi lahko rešili vrača-
nje stanovanj, ki so ostala ne-
spremenjena, potem gozdove,
zapletati pa se bo začelo pri
vračanju kmetijskih površin in
zlasti podjetij.
Leto In pol časa
Zahteva za denacionaliza-
cijo mora biti vložena naj-
kasneje v osemnajstih mese-
cih po uveljavitvi zakona.
Na prvi stopnji bodo zahtev-
ke obravnavali občinski
upravni organi oziroma po-
sebne komisije, pritožbe pa
bodo obravnavala tri mini-
strstva: kmetijsko, ministr-
tvo za industrijo ter varstvo
okolja in urejanje prostora.
Ministrstvo za pravosodje je
že pripravilo program ures-
ničevanja zakona. V dveh do
štirih tednih, torej do konca
decembra, se morajo
v upravnih organih občin
usposobiti za zahtevno delo,
čimprej pa naj bi po občinah
ustanovili posebne komisije.
Tam, kjer je veliko zahtev-
kov za vračanje kmetijskih
zemljišč, priporoča pravo-
sodno ministrstvo ustanovi-
tev dveh ali celo treh ko-
misij.
Sicer pa se problem vrača-
nja premoženja s tem zako-
nom šele začenja. V predvi-
doma treh mesecih bo treba
pripraviti še vrsto predpisov
in navodil za uresničevanje
zakona o denacionalizaciji.
Najpogosteje omenjajo akt
o ugotavljanju vrednosti
kmetijskih zemljišč, gozdov
in zemljišč, uporabljenih za
gradnjo, potem akt o določi-
tvi povprečnega povečanja
dolarskih cen, pa navodilo
o merilih za ocenjevanje
vrednosti podržavljenih ne-
premičnin podjetij oziroma
premoženja.
Mukotrpno delo se torej
šele začenja. Lahko začnemo
odštevati ure do takrat, ko
bo zakon začel veljati. Do
njegove uresničitve pa se bo-
do nabrala leta.
IRENA BAŠA
Po občinah so doslej zbirali evidenčne vloge, za reševanje
zahtevkov pa bo treba oddati kompletne vloge. Upravičenci
morajo pisno obrazložiti podatke o premoženju, pravnem teme-
lju podržavljanja (na podlagi katerega akta ali odločbe je bilo
opravljeno podržavljanje), pojasniti pravni temelj pravice do
\Tnitve premoženja ter pojasniti, v kakšni obliki se zahteva
\Tnitev premoženja (v naravi ali v obliki odškodnine). Pisni
obrazložitvi je treba priložiti: listino o podržavljenju, potrdilo
o vpisu upravičenca v evidenco državljanstva, akt o dedovanju,
če vlaga zahtevek dedič, pooblastilo, če upravičenca ali dediča
zastopa tretja oseba oziroma odvetnik. V primeru \Tačanja
nepremičnin je treba dodati: posestni list in mapno kopijo po
stanju na dan podržavljanja ter historično zemljiškoknjižni
izpisek (to je izpisek z vsemi vpisi in izbrisi v zemljiškoknjižnih
vložkih v katerih so bile podržavljene nepremičnine od 15. 5.
1945 naprej do dneva vložitve zahtevka).
Zrak v Celju
Na merilnem mestu v Mi-
klošičevi ulici so 24-urne
povprečne koncentracije
802 v zraku v obdobju od
26. 11. do 2. 12. 1991 5x pre-
segle najvišje dovoljeno pov-
prečje. Najvišje 24-urno
povprečje smo izmerili v sre-
do 27. 11., ko je bila pov-
prečna koncentracija 220
mikrogramov S02/m zraka.
Prekomerno onesnaženost
smo izmerili še 26., 28., in 29.
in 30. novembra.
Enourne povprečne kon-
centracije S02 v zraku so na
merilnem mestu v Miklošiče-
vi pretekli teden 3 x presegle
najvišje dovoljeno enourno
povprečje. Dne 27. 11. je bila
prekoračitev mejne koncen-
tracije dolgotrajnejša, zato
smo tega dne med 10.30 in
13.00 uro s pomočjo Radia
Celje obveščali prebivalce
Celja o povečani onesnaže-
nosti zraka.
Prekoračitve najvišje do-
voljene enourne povprečne
koncentracije žveplovega di-
oksida v zraku smo izmerili
27. 11. (420 mikrogramov
S02/m-^ zraka), 29. 11. (360
mikrogramov S02/m'' zraka)
in 2. 12. (380 mikrogramov
S02/m-^ zraka). Vse tri dni
smo najvišje enourno pov-
prečje izmerili med 9.30 in
10.30 dopoldan.
CELJE
ONESNAŽENOST ZRAKA
Z ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM
Nov nakupovalni center
Na Lavi bodo v soboto odprli vrata novega nakupoval-
nega centra, ki bo zagotovo pripomogel k boljši izbiri
v mestu ob Savinji.
Nakupovalni center Lava na Lavi 2 bo odprt vseh sedem
dni v tednu. Med delovnikom bodo vrata odprta med
sedmo in devetnajsto uro, ob sobotah med sedmo in osem-
najsto uro, ob nedeljah pa od osmih do dvanajstih. V leh
dneh bodo še posebej založeni z vsem, kar bo potrebno za
praznične dni, nakupovalni center pa odpira vrata tudi
trgovcem, podjetnikom ter gostincem, ki lahko kupujejo
po veleprodajnih cenah. Tudi v tem nakupovalnem centru
so se odločili za sodoben način blagajniškega poslovanja.
Comet se znajde
času navkljub izvoz, naložbe, načrti
Zreški Comet izvaža 80 od-
stotkov proizvodnje, od tega
70 odstotkov v države E\Top-
ske skupnosti. Ukrepi skupno-
sti jih niso prizadeli, saj so
uvozne dajatve za njihove iz-
delke nizke in so jih poravna-
vali njihovi partnerji. Vseeno
so odgovornim v republiki za-
merili, da se na ukrepe, čeprav
kratkotrajne, niso pripravili:
Navsezadnje imajo že tako do-
volj težav zaradi osiromašene
Slovenije in povsem ustavljene
prodaje v južne republike.
Vendar pa to ne pomeni, da
so se tem trgom povsem odpo-
vedali. S svojo nekdanjo enoto
v vojvodinski Adi so sicer raz-
čistili račune, a ponovna vzpo-
stavitev sodelovanja bo terjala
precej časa. Dokler pa to ni
mogoče, si Comet pomaga
z dobrim partnerjem v Srbiji,
s proizvodno trgovsko firmo
Cobra International, potomko
njihove fiirne v Avstriji. In
prometni tokovi tečejo naprej.
Vse seveda ni tako, kot bi
lahko bilo, še zlasti, ker tuc
v Sloveniji ni denarja. Tod
Comet zaenkrat uspešno p(
ravnava obveznosti do dobavi
teljev surovin, tako da ni ne
varnosti, da bi se proizvodnj
ustavila. Cometu je letos cel
uspelo posodobiti proizvodnj
v Zrečah, v Ločah pa širij
proizvodnjo tkalskih kapacj
tet za tehnične tkanine iz ste
klenih vlaken. Kar nekaj milj,
Jonov mark jih to stane, a (t
danes so za vse naložbe upora
bili samo lastni denar.
Ob prizadevanjih za uspešnof
poslovanje pa so si v Cometuj
vzeli čas tudi za priprave nj
spremembo organiziranost
»Skušamo izkoristiti, naše na;
večje bogastvo - kadrovski pc
tencial,« pravi direktor Brai
ko Pavlin, ko pojasnjuje odlc
čitev za osem novih podjetij i
krovno podjetje Comet kot f
nančni holding. Ob teh podjel
jih seveda ostajajo še tri v tuj
ni, v katerih ima Comet večii
ski delež. Za spremembo orgj
niziranosti se odločajo tudi z
radi lažjega lastninjenja v pi
hodnosti in seveda zaradi ve
jetnosti, da bodo mala podje
j a zaradi večje zavzetosti svi
jih delavcev in prilagodljiv
sti, uspešnejša. Spremem
želijo speljati do 1. januai
1992 - če tega seveda ne :
zavrlo čakanje na soglasje r
publiške agencije za razv(
Prepričani pa so, da s sogla
jem ne bi smelo biti težav, s
gre za vsebinske in ne špeki
lativne spremembe.
MILENA B. POKLl
Atelje v Vidmu
štirje zlatarji s Celj-
skega, ki sestavljajo sku-
pino Atelje, so se pred ča-
som predstavili na raz-
stavi umetne obrti v Vid-
mu v Italiji. Anita Pla-
ninšek, Ivan Zupanec,
Tone Žigon in Zdravko
Dolinšek so se na razstavi
Ideanatale 91 predstavili
vsak s svojimi zlatarski-
mi izdelki in zbudili pre-
cej zanimanja, saj so bili
edini izdelovalci unikat-
nega nakita iz Slovenije.
Razstava, ki je bila lani
v Slovenj Gradcu, sodi
v okvir prireditev dežel
Alpe-Jadran.
Ni vse zlato, kar se sveti
Bruseljski ukrepi niso povsem takšni, kot so jih pričakovali
gospotlarstveniki
Ministri držav e^Topske
skupnosti so v ponedeljek
v Bruslju končno sprejeli pozi-
tivne gospodarske ukrepe za
Slovenijo, Makedonijo, Bosno
in Hercegovino ter Hr\aško.
More je uradno konec, nekoli-
ko lažje bodo zadihali tudi
v podjetjih na Celjskem, če-
prav ukrepi vendarle niso pov-
sem tisto, kar so pričakovali
gospodrstvcniki in politiki.
Evropska skupnost je spre-
jela preferencialne trgovinske
odredbe, ki bodo v bistvu ena-
ke pooblastilom prejšnjega
sporazuma o sodelovanju z Ju-
goslavijo. Po prvih ocenah so
ti sklepi še vedno polovičarski.
Takoj se bo izboljšal položaj
za podjetja, ki ustvarijo okoli
70 odstotkov slovenskega iz-
voza, za okoli 30 odstotkov po-
djetij pa velja, da bodo še ved-
no v neugodnem položaju. Sla-
bo se po prvih ocenah še vedno
piše predvsem izvoznikom
v Zvezno republiko Nemčijo,
iz kompenzacijskih ukrepov so
izvzeti kmetijski proizvodi, ta-
ko da je še vedno onemogočen
izvoz vina in mesa. Celjskih
podjetij to konkretno ne priza-
dene, v šentjurskem Juriju so
doslej izvažali le manjše koli-
čine mesa, to pa bodo posku-
šali nadomestiti s prodajo na
slovenskem tržišču. V Celjskih
mesninah pa mesa praktično
sploh niso izvažali. Med pozi-
tivnimi ukrepi je nadalje po-
membno to, da bodo ponovno
na voljo sredstva iz programa
Phare, na Celjskem se denimo
za ta sredstva potegujejo tudi
v štorski železarni.
Podrobnejše analize, kaj bo-
do sedanji ukrepi pomenili za
celjsko gospodarstvo, bodo
znane v prihodnjih dneh, ko
bodo na voljo podrobne infor-
macije iz Bruslja. Četudi se
s tem tednom vrnemo na pet-
najsti november, bo veliko po-
djetij prikrajšanih za dohodek
ob koncu leta. Vzemimo samo
primer Zlatarne, ki je s pošilj-
kami čakala, na zahodu pa je
pred novim letom čas največ-
jih nakupov. V Juteksu so se
zaradi blokade praktično
ustavili stroji, trpel je izvoz
tekstilcev. Neglede na to, da so
bile sankcije ponekod prepro-
ga, pod katero so tudi podjetja
na Celjskem pometla vse svoje
slabosti, bo računica ob koncu
leta marsikje pokazala bolj pi-
čel izplen kot bi lahko bil
v primeru, če do vseh teh za-
pletov ne bi prišlo.
IB
Zdravila so in
niso
v Celjskih lekarnah si-
cer primanjkuje zdravil
posameznih proizvajal-
cev, vendar imajo po za-
gotovilih direktorice
mag. Herte Knavs dovolj
pax-alelnih zdravil. Far-
macevti lahko vedno naj-
dejo zdravilo, ki je ena-
kovredno predpisanemu,
res pa je, da zaradi nava-
jenosti na določen prepa-
rat pacienti s tem niso
vedno zadovoljni.
Kljub drugačnim ob-
ljubam pa zaradi biro-
kratskih zapletov še niso
razrešene težave s cepivi.
Škoda zaradi zamud pri
cepljenih ne bo nastala,
zagotavlja direktor
zdravstvenega doma Ce-
lje dr. Branko Mežnar. Iz-
jema so cepiva proti aler-
gijam, saj lahko daljša
prekinitev pomeni izniče-
nje tudi dvoletnega dela.
Če teh cepiv kmalu ne bo,
bo potrebno v nekaterih
primerih ves postopek
ponoviti, MBP
Garantovci po dolarje na Srednji vzhod
Polzelski Garant dokazuje,
da je mogoče tudi v skrajno
neugodnih razmerah za proiz-
vajalce pohištva in stanovanj-
ske opreme dobro gospodariti.
K temu prispeva predvsem
tradicionalno odlično poslova-
nje s Saudsko Arabijo in
Združenimi arabskimi emira-
ti. Tja so letos prodali 70 od-
stotkov celotnega izvoza, ki bo
letos višji od štirih milijonov
dolarjev.
Pred kratkim sta se iz Duba-
ja in Skarjaha vrnila direktor
Garanta Matjaž Rojnik in vo-
dja prodajnega sektorja Dani-
lo Turnšek. Z obiskom sta bila
zadovoljna, saj sta sklenila za
700 tisoč dolarjev novih poslov
za prvo trimesečje naslednjega
leta. Zato so v Garantu, kjer
zaposlujejo 360 delavcev, že
začeli delati tudi ob sobotah,
nekateri oddelki pa tudi vse tri
izmene. Obisk na Srednjem
vzhodu sta vodilna delavca
Garanta izkoristila še za ogled
salonov, kjer razstavljajo Ga-
rantovo pohištvo in kar je naj-
pomembnejše: dosegla sta viš-
jo konvertibilno ceno Garan-
tovih proizvodov.
Garant izvaža na Srednji
vzhod v okviru Mednarodnega
podjetja Slovenijales, ki ima
svoje predstavništvo v Duba-
ju. Poleg 70 odstotnega izvoza
na Srednji vzhod. Garant
ostalih 30 odstotkov izvaža
v Avstrijo in Nemčijo. Garan-
tovo pohištvo sodi v srednji
kakovostni razred, zato je J^'
Srednjem vzhodu priljubljei^'.
predvsem med priseljenci, '
jih je tam na tisoče.
Na področju bivše Jugosl'
vije se je prodaja v Srbijo p<
polnoma ustavila, na kar so'
v Garantu pravočasno pripr^
vili, hrvaški partnerji pa do'
gujejo Garantu 6 milijonov dJ
narjev. -
v;
0 TEDNA
5. DECEMBER 1991 - STRAN 7
Bodo letele glave?
gljski poslanci zahtevalo odgovornost Krajnca, Kolenca, Pfelferja in drugih, lil
il bi zlorabljali Javne funkcije v zasebno korist
prihaja v Celju do zlorab
jpih funkcij v zasebne inte-
Držijo govorice, da imajo
^ateri občinski ministri svo-
jasebna podjetja oziroma
,j precejšnje deleže v njih in
10 pri načrtovanju ter odlo-
5ju v okviru javne funkcije
morejo obiti teh podjetij in
jovih poslovnih interesov?
,0 res v času, ki omogoča
slej največje in najlažje kra-
ožiroma odtujevanje druž-
ne lastnine, s katero nihče
i prav ne ve, kaj početi?
^jer je dim, je tudi ogenj, bi
jco sklepali po vse pogostej-
opozorilih, da je v Celju
jaj narobe. Pa je res? Slo-
isiča zakonodaja takoime-
,anega kriznega dobičkar-
a še ni vzela pod drobno-
d in pravno gledano najbrž
nič narobe, če imajo mini-
i, poslanci in drugi javni
itični delavci tudi svoja po-
tja - kaj pa moralno? Po-
nska pobuda na republiški
ini o uvedbi »konkurenčne
ivzule« v politiko, ki so jo
idlagali socialisti, liberalni
nokrati in prenovitelji, je
nreč že pred časom neslav-
pogorela. Bodo poslanci
tajali in zahtevali zakonsko
itev teh vprašanj še naprej?
Je sodimo po dogajanjih
ibčinah, bi to lahko pričako-
11. V Celju se je namreč okoli
a vprašSnja poenotila celo
pozicija-opozicija. Na zad-
m skupščinskem zasedanju
kar v dveh poslanskih klu-
1 - med socialdemokrati in
eralnimi demokrati - spro-
i poslansko pobudo oziroma
o vprašanje zaupnice ob-
ski vladi, poslanci pa so
rejeli tudi predlagani sklep
slanskega kluba prenovite-
v, da se v Celju oblikuje
iipščinska komisija, ki bo
iiskala, Ikoliko resnice je
govoricah o celjskem kriz-
m dobičkarstvu.
) Vlada padla?
Poslanci so v Celju vzeli pod
ibnogled svojo izvršno
last. Občinsko vlado torej,
je za svoje delo neposredno
govorna parlamentu. Veči-
javno izrečenih očitkov, ki
je bilo nazadnje slišati
Celju, leti neposredno na
"le izvršnega sveta.
Največ hude krvi sproža ob-
^h. premier Mirko Krajnc
po  spomladanski  nevihti
v kozarcu vode zaradi ustano-
vitve in občinskega vložka 400
tisoč DEM v Štajersko banko
obrti in podjetništva, je zdaj
glavno vprašanje njegovo po-
djetje Itag d. o. o. inženiring in
tehnologija. Očitki - zbrali so
jih liberalni demokrati - so
konkretni, površni opazovalec
pa lahko Itagu zameri vsaj to,
da sodeluje, posredno ali kar
neposredno, v skoraj vseh ob-
činskih projektih.
Na občinsko vlado pa letijo
še druge kritike. Poslanci me-
nijo, da ni nekaj narobe samo
z njeno glavo-predsednikom,
ampak tudi nižje. V občinskem
odboru Socialdemokratske
stranke so zbrali dokumenta-
cijo o ustanavljanju podjetja
za upravljanje s stanovanji
Supra oziroma Supra-stan
d. o. o., ki so jo ustanovili pod-
predsednik občinske vlade in
sekretar za družbeno-eko-
nomski razvoj občine Celje
Bojan Kolenc, namestnik se-
kretarja občinskega sekretari-
ata za urejanje prostora in
varstvo  okolja  ter  direktor
strokovne službe za stano-
vanjsko in komimalno gospo-
darstvo tega sekretariata Ivan
Pfeifer ter vodja tehničnih
služb pri strokovni službi za
stanovanjsko in komunalno
gospodarstvo Ignac Dvornik.
Trije ustanovitelji so vložili
vsak po 3 tisoč tolarjev začet-
nega kapitala in podjetje, ki
ima ambicije upravljati s sta-
novanji v celjski občini, je
tukaj...
»Avtokratske metode
demokracije«
Poslanci celjske občinske
skupščine so sprejeli predlog
poslanskega kluba Liberalno
demokratske stranke, da na
prihodnjem, 18. zasedanju
razpravljajo o vprašanju za-
upnice" izvršnemu svetu. Šele
na prihodnjem zasedanju zato,
ker niso za metode »rezanja
glav v odsotnosti«, saj je pre-
mier Mirko Krajnc v času vro-
čega skupščinskega zasedanja
dopustoval.
V svojo obrazložitev so libe-
ralni demokrati zapisali:
»Celjski izvršni svet že dolgo
ni več izvršna oblast občinske
skupščine, temveč se je prele-
vil v izvršno oziroma ekseku-
cijsko telo svojega predsedni-
ka, pri čemer je popolnoma
spolzel iz območij kakršnega-
koli nadzora. Največje zasluge
za to prelevitev ima predsed-
nik Mirko Krajnc, ki je z avto-
kratskimi metodami uspel
spremeniti ostalih devet čla-
nov vlade v glasovalni stroj, ki
brezhibno streže njegovim
zahtevam, željam, ambicijam
in stremljenjem. Je prototip
novodobnega politika, ki zna
svoje zasebne interese brez-
kompromisno prodajati kot
splošne, pri čemer z lahkoto
ignorira, po njegovem očitno
nepotrebni družbeno-sistem-
ski pritiklini kot sta pravo in
morala.«
Za kaj gre? Liberalni demo-
krati navajajo dva primera,
gradnjo poslovno-garažnega
objekta v Aškerčevi ulici in
s tem povezanega ne-spreje-
manja zazidalnih načrtov
v skupščinskih klopeh ter ela-
borat o izkoriščenosti celjskih
parkirišč. Podjetje Itag je že
13. junija v časopisu Delo ob-
javilo razpis za lokale, parkir-
na mesta in garažne prostore
v objektu na Aškerčevi, čeprav
v občini še niso bili urejeni
prostorski dokumenti, pred-
sednik Krajnc, ki je opozarjal
na nujnost sprejema teh doku-
mentov pa je po prvem ne-
uspelem poskusu sredi okto-
bra zahteval ponovno obrav-
navo, a potem »gospodarski
razvoj podredil svojemu poto-
vanju na safari«.
Liberalni demokrati svojo
pobudo o vprašanju zaupnice
občinski vladi zaključujejo
z ugotovitvijo, da so poslanci
izvolili takšen izvršni svet, za-
to je zdaj že skrajni čas, da ga
tudi razrešijo.
Kdo bo upravljal
s stanovanji?
v občinskem odboru Social-
demokratske stranke Celje od-
pirajo vprašanje, kdo bo
upravljal s celjskimi stanova-
nji. Gre za sporno registracijo
podjetja Supra-stan d. o. o.,
s katerim želijo trije lastniki
- Bojan Kolenc, Ivan Pfeifer in
Ignac Dvornik -- upravljati
s celjskimi stanovanji.
Socialdemokrati opozarjajo,
da se je izvršni svet v svojem
programu lanskega oktobra
zavzemal za ustanovitev sta-
novanjske direkcije, ki bi po
novi stanovanjski zakonodaji
skupaj z drugimi lastniki sta-
novanj gospodarila s stano-
vanjskimi enotami. V stališčih
49. seje občinske vlade v za-
četku letošnjega oktobra ta di-
rekcija ni nikjer več niti ome-
njena, izvršni svet pa podpira
ustanavljanje novih podjetij
za upravljanje s stanovanji. Iz-
vršni svet 25. oktobra razpo-
šlje lastnikom ta stališča,
v prilogi pa je tudi ponudba
Supre d. o. o., ki se predstavi
kot podjetje za upravljanje
s stanovanjskimi hišami, s se-
dežem v Celju, Gledališka 4, in
telefonsko številko 21-656.
Najbrž ni potrebno posebej
poudarjati, da gre za službeni
naslov in telefon Strokovne
službe za stanovanjsko in ko-
munalno gospodarstvo celjske
občine...
V poslanski pobudi so nani-
zani še podatki, da je Supra
d. o. o. skupaj z občinskim iz-
vršnim svetom 12. novembra
pripravila v zvezi s to proble-
matiko okroglo mizo, prav te-
ga dne - torej 12. novembra
- pa je celjsko sodišče registri-
ralo firmo Supra-stan d.o. o.,
podjetje za upravljanje s sta-
novanjskimi hišami. Zahtevek
je bil na sodišču sicer že prej,
a registracija podjetja Supra
d. o. o. ni bila mogoča zaradi
tega, ker v Slovenskih Konji-
cah že deluje podjetje s tem
imenom.
Socialdemokrati zahtevajo,
naj se v Celju razišče, ali so
bile v primeru Supre oziroma
Supre-stan zlorabljene javne
funkcije, ob tem pa dajejo še
poslansko pobudo, naj občin-
ska vlada na osnovi zakonitih
določil ukine Strokovno služ-
bo za stanovanjsko in komu-
nalno gospodarstvo ter usta-
novi stanovanjsko direkcijo.
K njenemu ustanavljanju naj
se pritegnejo tudi lastniki sta-
novanj, v okvim skupščine pa
naj se zagotovi takšen varo-
valni mehanizem, ki bo lastni-
kom zagotavljal pošten in va-
ren poslovni odnos med
upravljalci in lastniki.
Zakoni ali morala?
Kot smo že uvodoma zapisa-
li, Sloveniji manjka zakonoda-
ja, ki bi urejala v Celju načeta
vprašanja.
Pa vendarle - občanom in
poslancem se postavljajo šte-
vilna vprašanja. Če odmislimo
vse »proceduralne nerodnosti«
(v Celju velikokrat ni razpisov
oziroma natečajev za oprav-
ljanje posameznih nalog, na
katerih bi se lahko podjetja po
tržni logiki merila med seboj),
še vedno ostajajo vprašanja
morale in poštenosti. Če v Ce-
lju ne bomo imeli stanovanj-
ske direkcije, potrebujemo po-
djetja za upravljanje s stano-
vanji. Zakaj takšna podjetja
ne bi ustanavljali prav ljudje,
ki imajo to delo v »malem
prstu«?
Resnično ne bi bilo nobenih
zadržkov, niti moralnih pomi-
slekov, če bi dali priložnost tu-
di drugim. Tržna logika naj to-
rej obvelja tudi v tem primeru!
V dejstvu, da ima Supra-stan
d. o. o. svoj sedež v prostorih
Strokovne službe za stano-
vanjsko in komunalno gospo-
darstvo in da so jo ustanovili
ljudje, ki so v njej neposredno
zaposleni(!) ali pa v okviru ob-
činske vlade odgovarjajo tudi
za stanovanjsko gospodarstvo,
pa te logike prav gotovo ni.
IVANA STAMEJČIČ
Največ hude krvi sproža občinski premier Mirko
rajne — po spomladanski nevihti v kozarcu vode zaradi
ianovitve in občinskega vložka 400 tisoč DEM v Šta-
'sko banko obrti in podjetništva, je zdaj glavno vpra-
nje njegovo podjetje Itag d. o. o inženiring in tehnolo-
»Celjski izvršni svet že dolgo ni več izvršna oblast
občinske skupščine, temveč se je prelevil v izvršno ozi-
roma eksekucijsko telo svojega predsednika, pri čemer je
popolnoma spolzel iz območij kakršnegakoli nadzora.
Podjetje Itag je po naročilu izvršnega sveta izdelalo
elaborat o izkoriščenosti celjskih parkirišč, s pobiranjem
parkirnine pa naj bi se najprej polnil občinski proračun
— potem pa seveda spet praznil, saj je ves denar od
pobrane parkirnine predviden za izgradnjo poslovno-
garažnega objekta v Aškerčevi ulici.
Ker ni nihče pripravljen odstopiti zemlje, je to edina
možna trasa bodoče magistrale.
Referendumska nedelja na Šmarskem
Rogaška Slatina - arva nova slovenska občina .       .
''rihodnja nedelja bo v 25 krajevnih
*'Pnostih občine Šmarje v znamenju
"^kanja krajanov o nadaljevanju plače-
"'la dosedanjega samoprispevka, ki bi
'plačevali od novega leta 1992 do kon-
'^^J*«. Novost je, da bi krajani, s svojim
™srednim deležem, pomagali le še pri
Su domače KS.
v
'^skupnem programu, s področja šol-
^ za izgradnjo šolskih prizidkov
'ožjem, Lesičnem in Rogaški Slatini
'^kar bi namenili 10 odstotkov zbra-
Y denarja - bi se odločali v KS šele po
^■■^ndumu. Sprva so v občini namera-
^ izoblikovati obvezni skupni pro-
S ki bi obsegal še naložbe v povečani
^ v Podčetrtku in občinsko knjižnico
^"^arju ter v nakup opreme za zdrav-
^•^0 postajo v Rogatcu.
V večini KS, ki imajo pestre krajevne
programe, bi plačevali samoprispevek
krajani s stalnim bivališčem, ponekod pa
tudi lastniki nepremičnin od drugod ter
zdomci. Številna glasovalna mesta bodo
prihodnjo nedeljo, 8. decembra, odprta
povsod od 7. do 19. ure.
Najobširnejši program naložb s po-
močjo samoprispevka imajo v največji
KS te občine, v Rogaški Slatini, kjer si
želijo na ta način plinifikacijo (s samo-
prispevkom bi prispevali zanjo 5% po-
trebnega denarja), prizidek k 1. osnovni
šoli (10%), izgradnjo novega gasilskega
doma (10%), širitev zdravstvenega doma
in Steklamine ambulante (5%), projekte
za varstvo okolja (30%), posodobitev po-
kopališča (50%), nove pločnike (30%)),
sekundarno kanalizacijo (57%), 20 kilo-
metrov asfaltiranih cest in ulic (30%),
javno razsvetljavo (20%) in razsvetlitev
tržiške cerkve ter obnovo zvonov (25%).
Podobne programe samoprispevka imajo
tudi v drugih KS občine Šmarje.
BRANE JERANKO
»Ali naj mesto in KS Rogaška Slatina
postaneta občina?« se glasi eno od obeh
v^prašanj, o katerih bodo prihodnjo nede-
ljo glasovali v tej, največji in najbogatej-
ši KS občine Šmarje. Z glasovanjem na
12 glasovalnih mestih želijo v Rogaški
Slatini, na »predreferendumu« spoznati,
kaj misli o tem vprašanju najširši krog
krajanov. Po sprejetju nove slovenske
ustave pa je mogoče, da bi Rogaška Sla-
tina postala celo prva nova občina v Slo-
veniji.
TRAČ I
niče i
Po razvpiti celjski aferi s po-
dražitvijo ogrevanja nam ne-
kateri bralci predlagajo, da bi
našo rubriko preimenovali
v DRAČNICE. Pobudo vse-
stransko preučujemo, ker se
nam ne zdi slaba. Naše Tračni-
ce in dračje, ki ga premier
Krajnc priporoča za kurjavo
Celjanom, imajo namreč nekaj
skupnega: Z obojim se da do-
bro »podkuriti«...
Laž ima kratke noge. To
ljudsko reklo velja tudi za re-
publiškega ministra Maksa
Bastla. Na nedavnem sestanku
tekstilcev v Celjit je zagotav-
ljal, da njegova vlada ne bo
dovolila občinskim komuna-
lam in izvršnim svetom brez-
glavo dvigati cen. Le nekaj dni
pozneje pa je v celjski skupšči-
ni branil mestne komunalce
pred jeznimi poslanci.
»Gospod Basil, potekel vam
je čas,« je na minulem zaseda-
nju celjske občinske skupščine
dejal župan Anton Roječ, a ob
pogledu na uro ni mislil na
Bastlovo funkcijo podžupana
niti na njegovo ministrovanje.
Le pet minut, določenih za
razprave na skupščinskih za-
sedanjih, je minilo.
»Če na skupščinskem zase-
danju ne bi mlatili prazne sla-
me in dve uri v prazno govorili
o podražitvah komunalnih
storitev, ki jih v Celju tako ni
mogoče spremeniti, bi bil mo-
goče že prejšnji teden imeno-
van za upravnika celjskega te-
atra,« se je pritožil Borut Alu-
jevič, ki po izkušnjah sodeč ni
nič kaj verjel, da bo šlo njego-
vo imenovanje »skozi« tudi
v nadaljevanju skupščinskega
zasedanja. V torek so imeli po-
slanci na svojih mizah spet ob-
sežen dnevni red, Alujevičevo
imenovanje je bilo šele na de-
setem mestu.
Ker je gospodu Rajku Pirna-
tu-Mucku zmanjkalo sposob-
nih kadrov za najpomembnej-
ša mesta v njegovi novo-stari
stranki, je uspel veliki met tu-
di nekaterim krajevnim politi-
kom. Tako se je na sam vrh
stranke zavihtel žalski župan
Milan Dobnik, čeprav ves čas
ponavlja, da bi se rad čim hi-
treje vrnil v šolstvo. Morda pa
potrebujejo tudi v stranki
kakšno zgodovinsko lekcijo?
Iznajdljivost šolnikov v Zre-
čah, Vitanju in Ločah nima
meja. Kljub temu, da so že
v ponedeljek ugodili njihovim
stavkovnim zahtevam, so bili
šolarji v torek doma. Nihče
namreč ni mogel »pogruntati«,
kako naj v času radia in telefo-
nov obvestijo učence, da pouk
bo. Priporočamo predsedniku
stavkovnega odbora. Dragu
Vrhovšku, ki mu je telesna
vzgoja poklic, da se v prihod-
nje lastnonožno loti tega pro-
blema. V športno zagreti obči-
ni mu bo to gotovo prineslo
novo slavo.
Še ena zgodovinska gospoda
ministra Andreja Capudra - to
pot na dobrodelni prireditvi
Klic dobrote v Celju. »Med
vsemi nastopajočimi danes
sem edini, ki še nima svoje ka-
sete in če bo vlada padla, je
tudi ne bom imel. Nov založni-
ški podvig v letu 92, po Dante-
jevi božanski komediji v letu
91, se bo torej, po vsem sodeč,
imenoval »Veseli minister vam
poje.«
8. STRAN - 5. DECEMBER 1991
kultj
Belo, da bi videli črno
Po premieri Sliafferjeve Črne Itomedije v SLG Celie
Znani sodobni angleški dra-
matik Peter Shaffer, ki sodi po
izkupičku za svoje odrske
mojstrovine med prvih pet na
svetu, je napisal Črno komedi-
jo (Black Comedj) že leta
1965, in sicer po naročilu lon-
donskega Nacionalnega gleda-
lišča za udeležbo na poletnem
Chichesterskem festivalu.
Celjsko Slovensko ljudsko gle-
dališče se ni zmotilo, ko je to
spretno napisano situacijsko
komedijo, ki terja od izvajal-
cev natančnost, virtuoznost in
komedijantsko radoživost, po-
stavilo v svoj repertoar ob iz-
teku dramatičnega leta 1991.
Osnovno domislico, iz kate-
re raste predstava, je Shaffer
povzel po nekem prizoru z go-
stovanja pekinške opere, v ka-
terem sta se možakarja pri
polni svetlobi bojevala, kot bi
bila v temi. Tudi v Črni kome-
diji ie večina dogajanja za ko-
medijske protagoniste v po-
polni ali vsaj precejšnji temi
(ob za hip prižgani vžigalici,
vžigalniku ali sveči), za občin-
stvo v dvorani pa so prav pri-
zori v temi najbolj osvetljeni
in narobe. Shaffer nam skozi
nazorno domislico prikazuje
resnico gledališke umetnosti
in umetnosti nasploh, ko so
navidez vsakdanji, nadvse
znani pojavi, dogodki, dram-
ski liki postavljeni v drugačno
luč, opazovani iz nenavadnega
zornega kota, nenadoma raz-
krijejo znano resničnost v no-
vi, presenetljivi podobi, jo de-
maskirajo ali celo postavijo na
laž. Tako se osrednji lik, ne
pretirano uspešni mladi kipar,
zato tudi ne dovolj obetavna
možitvena partija, po naključ-
nem zapletu z elektriko v temi
nenadoma razkrije kot na vse
pripravljeni stremuh, ki skuša
s skrivaj sposojenim sosedo-
vim stilnim pohištvom presle-
piti kritičnega nevestinega
očeta in razsipnega nemškega
ljubitelja umetnin, ki naj bi
mu z odkupom čudnih skulp-
tur odprl pot v visoko družbo.
Ob tem se razkrije njegovo šti-
riletno razmeije z zrelejšo
Cleo in zasluti celo več kot le
prijateljstvo z gizdalinskim
sosedom Haroldom. Na podo-
ben način prepoznavamo res-
nične značajske poteze tudi
pri drugih likih.
Režiser Vinko Moderndorfer,
ki se je tokrat podpisal tudi
kot dramaturg uprizoritve, je
ponovno dokazal, kako močno
se je sposoben in pripravljen
približati natančni avtorjevi
zamisli ter trdni komedijski
zgradbi dogajanja ter kako
sproščeno in domiselno je pri-
pravljen z vso ekipo soustvar-
jalcev iskati skozi vse besedilo
odgovore na edino vprašanje
- kako! Po uspešnih režijah
Fevdeauja v Kranju, Ljublja-
ni, Celju, Moliereja v Celju (in
še koga) se je izbrusil v postav-
ljanju komedije, ki terja disci-
pliniran odnos do žanra, neav-
tokratsko spodbujanje igral-
cev ter skrbno upoštevanje ob-
čutljivosti sodobnega občin-
stva. Tokrat je ustvaril situ-
acijsko skrbno domišljeno,
»prometno« zapleteno in raz-
gibano predstavo, polno drob-
nih domislic, natančno v izra-
bi prizorišča in drugih gledali-
ških izrazil ter učinkovito
v pospeševanju tempa.
K čisti in estetizantni likov-
ni podobi je prispevala bela
scenografija meščanskega sa-
lona Tomaža Marolta s kipar-
skim prispevkom Silvana
Omerzuja ter bela kdstumo-
grafija Alenke Bartl z elegant-
nimi in individualiziranimi,
nekoliko zgodovinsko patini-
ranimi oblekami. Bleščeča in
brezreliefna belina v črnem
okvirju, kot na filmskem plat-
nu, bi pretirano sploščila po-
dobo in še dodatno otežila na-
loge igralcev, če jim ne bi
k burlesknemu in mestoma
grotesknemu poudarjanju li-
kov pomagale maske Alenke
Nahtigal. Posebej je treba to-
krat omeniti svež, živ, zvrstno
in slogovno bogat prevod
Zdravka Duše, ki funkcional-
no uporablja jezikovne pi"vine
od zbornih in visoko pogovor-
nih, preko narečnih do genera-
cijsko slengovskih. Za oživlja-
nje tega tekočega dialoga na
odru je dobro poskrbel lektor
Marijan Pušavec.
Osrednjo vlogo Brindsleva
Millerja, nesojenega slavnega
kiparja in ženina premožne
polkovnikove hčere, je z vso
mladostniško brezobzirno
zagnanostjo, človeško in
umetniško nezrelostjo, tempe-
ramentno in hitipno, s prvina-
mi akrobatike (gib je svetoval
Aleš Vest) izoblikoval Bojan
Umek. Njegovo precej naivno
in avšasto nevesto Carol, prav
tako nezrel«, je interpretirala
Darja Reichman, njeno bolj iz-
kušeno in dozorelo žensko tek-
mico Cleo pa Vesna Jevnikar,
ki je navdušila zlasti s presko-
kom v vlogo pieproste služki-
nje  z  dolenjskim  narečjem.
Jerca Mrzel je lepo razvijala
karikaturo ostarele gospodič-
ne Furnival od začetne zadr-
žanosti in askeze do končne
raztopi j enosti v ginu. Drago
Kastelic pa je rafinirano izo-
blikoval gizdalinskega soseda
Harolda z izbranim okusom za
umetnost in za privlačnosti
istega spola. Presenetljivi
elektrikar Zupančič z nem-
škim naglasom in popolno
senzibilnostjo za umetnost je
bil Marjan Bačko, učinkoviti
gluhi Bamberger pa Borut
Alujevič.
SLAVKO PEZDIR
Paša za oči in
ulio
v soboto ob 18. uri bo
v dvorani celjskega gleda-
lišča premierni koncert
godbe milice iz Ljubljane
pod vodstvom mag. Milivo-
ja Šurbeka, skupaj z Bale-
tom Slovenskega narodne-
ga gledališča iz Ljubljane
in v koreografiji Iva Kosija.
Godbeniki in plesalci bo-
do premierno izvedli uni-
katni program, glasbeno
baletno prireditev po An-
dersenovi pravljici Cesar-
jeva nova oblačila, in kon-
cert popularnih melodij Jo-
hana Straussa. M. P.
iiuzija sifozi fotografijo
Na Velenjskem gradu je bil ob koncu prejšnjega tedna zani-
miv kulturni dogodek, katerega sta pripravila vodilna sloven-
ska umetnika s področja fotografije, domačina Stane Jeršič in
Barbara Jakše. Ne le, da sta na ogled postavila čudovite Slike iz
življenja, luč sveta je zagledala tudi njuna di-uga knjiga, kras-
nega dvobarvnega laserskega tiska, predstavljena na 108
straneh.
Gre za nevsakdanje slike življenja, gre za iluzijo besed na
fotografijah. So razmišljujoče in v človeku prebudijo dogajanje
ob večkratnem vračanju na slike, na katerih je osnova človek
ženska - mati - otrok.
Stane in Barbara živita kot svobodna umetnika in njuna dela
so bila razstavljena v uglednih evropskih galerijah in muzejih
ter bila vključena v številne pregledne razstave, knjige in revije.
Velenjska razstava potuje čez nekaj tednov v Amsterdam, nato
v Pariz, na Dunaj in v druge evropske države. Slovenci, ki smo
sicer svetovno priznani z odkritjem Puharjeve fotografije na
steklo, doslej nismo igrali vidne fotografske vloge v mednarod-
nih merilih. Zato sta Stane Jeršič in Barbara Jakše vidna amba-
sadorja mlade slovenske države tudi na tem področju.
EDI MASNEC
zapisovanja
Kulturni tolar
Ministrstvo za kulturo Re-
publike Slovenije je potem, ko
ni uspelo izdelati slovenskega
nacionalnega kulturnega pro-
grama za leto 1991,'ob koncu
tega istega leta izdelalo pred-
načrt oziroma 'predvidevanja
kulturnega razvoja za leto
1992« (objavljeno v Delu, 29.
11. 1991 in v Neodvisnem
Dnevniku 30. 11. 1991) pod
katerega se podpisuje (kdo
drug?) dr. Andrej Capuder.
Pravzaprav več kot presenet-
ljivo in vsekakor zelo razvese-
ljivo; še pred iztekom leta
1991 imamo v grobem začrta-
ne smernice za razvoj sloven-
ske kulture v letu 1992. In kaj
lahko pričakujemo od sloven-
ske kulture naslednje leto?
Že ko preberemo prvi stavek
(»Razvoj kulture v letu 1992
bo še bolj kot dosihdob odvi-
sen od gospodarskega in poli-
tičnega položaja Republike
Slovenije.«) tega prednačrta,
predprograma ali kakorkoli to
zadevo že poimenujemo, nam
je več ali manj jasno, da kakš-
nega pretiranega razvoja slo-
venske kulture v prihodnjem
letu ne gre pričakovati. In po-
tem: »Glede na to, da je kultu-
ra vse bolj vezana na republi-
ški proračun in da se drastično
zmanjšuje finančna soudelež-
ba občin in dosedanjih pod-
pornikov iz gospodarstva, no-
vega mecenata iz vrst zasebni-
kov pa praktično še ni zaznati,
bo potrebno skrajno racional-
no obračati kulturni tolar, če
hočemo obraniti dosedanje
standarde ustvarjalnosti in
kulturne ponudbe.« Pravza-
prav nič kaj takega, česar ne bi
pričakovali, česar se po sploš-
nem gospodarskem razsulu, po
tako visoko plačanem računu
za osamosvojitev, ne bi nade-
jali. Z drugimi besedami, od
slovenske kulture v letu 1992
ne bomo imeli nič; slovenska
kultura se v prihodnjem letu
ne bo razvijala, pač pa bo na-
zadovala, se spustila na raven
- tvegam - leta 194 7, ko ji je še
predsedovala Lidija Šentjurc.
Primerjava med programom,
ki ga je podpisala dotična da-
ma in med tem, ki nam ga za-
enkrat še v razmislek, v pre-
tres, kot radi pravimo, ponuja
sedanji kulturni minister pa je
zgovorna še bolj kot bi si to
sploh upali predstavljati. Oba
programa se začneta pribh^,
enako, opozarjata na spioj,
družbene in socialne ter ej^
nomske razmere, ki so vst pj
kot pa obetavne. In oba
sklicujeta na »skrajno rac
onalno obračanje« enkrat i
narja« in drugič »tolarja«. JVj
Šentjurčeva niti dr. Capu(i^
pa za to »skrajno racionak
obračanje« nista oziroma j
storita popolnoma nič. j\
drugače, obema ta »skrajm
izrabljena floskula pomeni n
drugega kot to in samo to. (
je treba enkrat za vselej prek
niti s preteklostjo, z njo obn
čunati in slovensko kultm
razvijati v novo smer. P(
Šen tjurčevo so se pisali raznt
razni realsocialistični mami
sti. Miško Kranjec in Prežik
Voranc sta v trenutku posta
obrazec za pisanje romano
če se zadržim le na primeru
literature, pod Capudrom, i
tiskamo neke poUiterarne i
delke, ki bi se naj imeriovi
poezija oziroma romane m
so jih spisali večini nepozm
avtorji iz Argentine, Avstrali
in Združenih držav; jasno
niso Argentinci, Avstralci i
Američani, marveč samo si'
venski emigranti, ki so čezn^^
postali umetniki (Jurčec. I
bančič...). In oba, torej Šei
jurčeva in dr. Capuder, prii ||
gatana »promocijo slovens.
kulture, kjer pa je še bolj k
drugod potreben strogo sek
tiven pristop«. In kaj naj bi
»strogo selektiven pristoi
sploh pomenil? Tega jasno i
eden ne drug ne definirata,k
šele konkretizirata.
Če pustimo gospo Šentjn
vendarle pri miru, ji oprostm
napake, kar se mi zdi edn
pravilno in kolikor toliko koi
struktivno, pa pri miru ne m
remo pustiti dr. Capudra,
manj mu pa lahko napake,
jih je v tem letu in jih bol
predprogramu sodeč še nap!
vil, oprostimo. Kultura en
stavno ni igračka, s katero
se v prostem času igrali, zab
vali in potem, ko jo prerasl
mo, zavrgli. Kultura je ed
najpomembnejših, če ne m
pomembnejši, faktorjev, ki,
v sklopu razdruževanja. f
cesa osamosvajanja, prontoi
je, v sklopu družbenega
teksta, ne smemo in ne nioi
mo prezreti. Še več, kultura
tisti element (ne gospodarst^
ne šport, ne znanost...),
edini že^d nekdaj integJm
del Evrope oziroma ^^'j
širšega evropskega prosil
Selekcioniranje, ki si ga 2'"'{
šlja  minister,  pa  sloveni[
kulturo in s tem tudi Slovenl
od Evrope, od kultui-mi^^
umetniških    tokov   sodo"^'
Evrope, le odvrača. PlaneU''^'
duh, ki ga lahko absolvin^^''.
kultura in umetnost, se od'^.
venije vedno bolj odda¥>^
Kulturni tolar pa se
selektivno« in »skrajno
onalno obrača« (beri
Ija) v cerkvene zvonike. ^''^
v MGV-je 176, kar stvan
čemer ne spremeni.
Piše Tadej Čatei
Žabe jeseni
Celjski plesni orkester
Žabe je za 45-letnico svoje-
ga delovanja, kljub števil-
nim težavam, le uspel zbra-
ti toliko moči in ne nazad-
nje tudi denarja, da bo ta
jubilej proslavil kot se ta-
kemu glasbenemu kolekti-
vu spodobi.
Pod novim vodstvom, di-
rigentsko palico je prevzel
profesionalni glasbenik
Tomaž Grintal, nekdanji
član Green town jazz ban-
da in številnih drugih orke-
strov in ansamblov*, je or-
kester naštudiral številne
skladbe znanih skladate-
ljev, kot so Glenn Miller,
Duke Ellington in dmgi.
Na dveh koncertih, ki
bosta 5. 12. ob 19.30 uri
v Kulturnem domu v Žalcu
ter 6. 12. ob 19.30 uri v Na-
rodnem domu v Celju, bo-
sta z orkestrom kot pevca
nastopila kot pevca Alenka
Godec in njihov stalni član
Jože Završnik ter kot pope-
stiitev še Transformer
Quartet, ki igra približno
isto zvrst glasbe kot CPO
Žabe.
Mestni grad dajejo v zakup
z denarjem bi v Ceiju ialtiio nadaijevaii in zaliljučili prenovo Mestnega gradu
Celotna prenova in rekonstrukcija
Mestnega gradu v Celju bo stala 164
milijonov tolarjev, gospodarstvo obči-
ne in območja pa seveda ni dovolj
močno, da bi lahko zbralo ta denar.
Celjska občinska vlada je zato pod-
prla predlog Strokovne službe za sta-
novanjsko in komunalno gospodarstvo
pri Občinskem sekretariatu za ureja-
nje prostora in varstvo okolja, da se
denar za nadaljevanje prenove in re-
konstrukcije zbira s časovnim zaku-
pom oziroma prodajo ali oddajo po-
slo\mih prostorov v najem.
Prenova in rekonstrukcija Mestnega
gradu sta opredeljeni v treh fazah, do
konca leta 1992 pa naj bi ob letošnji
prenovi Kulturnega stolpa zaključili
s prenovo celotnega Južnega trakta.
Prvi dve fazi prenove sta ovrednoteni
na 51 milijonov 600 tisoč tolarjev,
v občini pa je trenutno zbranih 15 mi-
lijonov 800 tisoč tolarjev. Preostali de-
nar za dokončanje prenove in rekon-
strukcijo zahodnega trakta ter dvo-
riščnega stolpa z ureditvijo celotnega
dvorišča pa naj bi zbrali z zakupom
poslovnih prostorov v Kulturnem stol-
pu in Južnem traktu. V občini ocenju-
jejo, da je najugodnejša varianta za
zbiranje denarja časovni zakup po-
slovnih prostorov za 15 let, saj bi to
prineslo v občinsko blagajno približno
73 milijonov 500 tisoč tolarjev. Sicer
pa so pripravljene še različice za 10-
letni zakup, nakup in najem poslovnih
prostorov, v njih pa so ob finančnem
vrednotenju primemo zastopani tudi
vsi vidiki varovanja naravne in kul-
turne dediščine.
V Strokovni službi za stanovanjsko
in komunalno gospodarstvo so natanč-
no določili namembnost poslovnih
prostorov v Kulturnem stolpu in Juž-
nem traktu. Tako bi po etažah v prit-
ličju Kulturnega stolpa lahko uredili
lokale visoke kategorije (kavarne, dro-
gerije, vinotoke, specializirane proda-
jalne), v prvem nadstropju naj bi imela
mesto predstavništva in kulturne in-
stitucije, v drugem nadstropju ponov-
no lokali visoke kategorije ter pisarne
(podjetja, posredništva, agencije, za-
varovalnice in banke) na podstrešju pa
naj bi uredili večnamenski prostor in
dvorano za prireditve. V pritličju Juž-
nega trakta predlog predvideva speci-
alizirane restavracije, pivnice, delika-
tese, slaščičarne, kavarne in speciali-
zirane prodajalne (cvetličarna, knji-
garna, nakit, kozmetika, kristal, spo-
minki, tobak), v prvem nadstropju
agencije, razstavne salone, predstav-
ništva, ateljeje, zavarovalnice in
v drugem nadstropju proizvodno ser-
visne dcjavTiosti ter ekološko nepro-
blematične in nchrupne osebne stori-
tve (advokature, knjigovodski biroji,
inženiringi, projcktive, loterija, eko-
nomsko-organizacijske storitve).
IVANA STAMEJČIČ
Celjski Mestni grad-Knežji dvorec je
bil pred petimi leti z občinskim odlokom
razglašen za kulturni spomenik, vendar
pa je bilo med samo prenovo ugotovlje-
no, da Kulturni stolp in Južni trakt zara-
di številnih prezidav in popravkov v pre-
teklosti ne izpolnjujeta v celoti določil,
ki veljajo za razglasitev kulturnih spo-
menikov. Zato - pa tudi zaradi omogoči-
tve zakupa in nakupa poslovnih prosto-
rov - so v celjskem Zavodu za varstvo
naravne in kulturne dediščine pripravili
predlog, da se za kulturni spomenik raz-
glasi samo Zahodni trakt. Ob Mestnem
gradu pa bo potrebno v celoti pri sklepa-
nju kupoprodajnih pogodb zagotoviti
vpliv občine pri določanju namembnosti
poslovnih prostorov.
HfiODKI
5. DECEMBER 1991 - STRAN 9
; stavko do boljših plač
0Hovnim zahtevam konjiških učiteijev ugoilili
^ torek na osnovnih šolah v Zrečah,
jgnju in Ločah ni bilo pouka, na
jovni šoli Pohorski odred v Sloven-
ji, Konjicah je bil skrajšan, v vseh
jjiških vrtcih pa so poskrbeli samo
varstvo otrok.
^sredo je bilo že spet vse po starem,
je stavkovni odbor konjiških delav-
v vzgoji in izobraževanju, ki ga
[i Drago Vrhovšek, ocenil, da je iz-
vršni svet ugodil večini njihovih
zahtev.
Stavkovnega odbora še niso razpu-
stili, saj bi naj ta spremljal, kako bodo
obljube tudi uresničene. Če bo vse ta-
ko kot so se dogovorili, bo izvršni svet
od 1. oktobra naprej v celoti upošteval
določila kolektivne pogodbe. To pa
pomeni za 18 odstotkov višje plače
oziroma dodatnih pet milijonov tolar-
jev iz proračuna. Precej več kot doslej
bodo vrtci in šole dobili tudi za mate-
rialne stroške - 38 odstotkov več ozi-
roma dodatna 2 milijona tolarjev.
Ne povsem razrešena ostaja zahteva
stavkajočih, da se njihove plače tudi
za julij izravnajo in sicer za osnovne
šole na indeks 119, za vrtce pa 102.
Izvršni svet jim je to obljubil pod po-
gojem oziroma takrat, ko bo v republi-
ki ponovno sprejeta revalorizacija
proračuna. Verjamejo, da bo to še
letos.
MILENA B. POKLIC
inkarna naj bo ekološko čista
]ZVOjni program morajo v Cinkarni pripraviti do konca fehruarja
oslanci celjske občinske
pščine so v torkovem nada-
anjy 17. zasedanja sprejeli
utek odloka o zazidalnem
rtu odlagališča sadre in pi-
lih ogorkov v Bukovžlaku.
skupščinski razpravi so
lanci vztrajali na tem, da
ar najkrajšem času obrav-
ajo celovito problematiko
Cinkarne Celje in ob tem tudi
razvojni program za ekološko
čisto proizvodnjo, ki bi se mo-
rala v Cinkarni začeti najkas-
neje z letom 2000.
Spremembe veljavne urba-
nistične dokumentacije za ob-
močje cinkarniških odlagališč
so potrebne zaradi tega, ker je
del trase cevovoda za trans-
port odpadne sadre na novo
odlagališče Za travnikom spe-
ljan mimo načrtov. Poslanci so
v razpravi opozarjali, da je od-
ločanje v skupščini pravza-
prav le legalizacija črne grad-
nje, saj glasujejo o nečem, kar
je že odločeno. Ker pa večjih
pomislekov (tudi iz Teharske
komisije) zaradi spremenjene
trase ni bilo, so vendarle pri-
stali na sprejem osnutka odlo-
ka. To so utemeljevali z dej-
stvom, da bi bila sicer Celju
napravljena prevelika gospo-
darska škoda, predlagatelje in
vodstvo skupščine pa so opo-
zorili, da na takšen način dela
v prihodnje ne bodo več pri-
stajali.
Sicer pa so poslanci podprli
tudi predloge sklepov, ki so jih
pripravili v Demosovem po-
slanskem klubu, ter ostale po-
bude iz razprav. Tako skup-
ščinski zbori zadolžujejo cin-
karno Celje, naj izdela pro-
gram za ekološko čisto proiz-
vodnjo, s katero naj bi v pod-
jetju začeli najkasneje leta
2000, rok za predložitev pro-
grama pa je konec februarja
92. Z osnutkom odloka in kas-
neje sprejemom odloka pa bi
poslanci sporni cevovod lega-
lizirali le pogojno, začasno
najdlje do leta 2000.
j^anastamejCiC
judje pomagajo ljudem
a uspel dobrodelni koncert
ic dobrote« je prav gotovo
»Ij zaslužen Franci Trste-
i, ki zaradi priprave te pri-
itve zadnje tri mesece ni
do prespal skoraj nobene
i.
dej a za to prireditev je
sem moja,« je odgovoril na
»sanje, ki smo mu ga zasta-
nekaj dni po prireditvi, ko
e misli že nekoliko uredi-
Želel sem pripraviti nekaj
ner bi zbrali denar za Iju-
[i so potrebni pomoči. Od-
Isem se za dobrodelni kon-
. Idejo sem najprej omenil
ki Volčič in Tomažu Ko-
čarju, zatem pa še Mitji
aiku in direktorju Golovca
licu Pangerlu. Pridružil se
ije še Marjan Petan s svojo
ibeno agencijo in tako je
sestavljena hrbtenica za
mizacijo'. Nato sva z Mar-
to Petanom sestavila spi-
nastopajočih, sedemnajst
cev in šest napovedovalk.
!m sva razposlala pisma,
pa sem bil tudi po trikrat
iubljani, da sem se ob tem
posebej pogovoril. Sredi
5bra sem imel od predvide-
a spiska sodelujočih zago-
la, da bodo v Celje prišli in
topili na dobrodelnem
certu.«
fišli so vsi, razen Miše
i...
^bolela je in se opravičila.«
«le Eržišnik ni bilo na pla-
''ovabil sem jo kasneje in
iljLie brez vseh problejoaov.
V teh časih tudi sama veliko
pomaga ljudem, posebej
v Opatiji. Ko je odhajala iz Ce-
lja je rekla, da bo vedno prišla,
če jo bomo le povabili.«
Veliko ste se pogovarjali
z vsemi nastopajočimi. Je bila
tudi kakšna izjema, ki je šla
mimo vas?
»Producent radijskega pre-
nosa Tadej Hrušovar-Dejvi.
Zame se še zmenil ni in sam ne
vem zakaj.«
Kdaj bomo lahko slišali pos-
netek na pr\'em programu Ra-
dia Slovenije?
»14. decembra zvečer in si-
cer v enem bloku, dolgem dve
uri. Izrezali bodo vse angleške
popevke in tiste, ki so peli po
tri pesmi. Takšen je dogovor
s Kajetanom Zupanom.«
Ko ste se v zgodnjih jutra-
njih urah po povsem uspelem
koncertu razšli z nastopajoči-
mi, kaj so vam rekli?
»Hvala in naj poskušam to
prireditev ali nekaj podobnega
narediti tradicionalno.«
Bo šlo?
»Zakaj pa ne, saj so ljudje
pripravljeni nastopati in po-
slušati.«
Koliko denarja ste zbrali od
vstopnine in zakaj ga boste
porabili?
»Zbrali smo okoli 350 Tisoč
tolarjev, ki jih bomo porabili
za nakup hrane in kurjave za
socialno ogrožene Celjane in
begunce. Teh je že več kot 400,
socialno ogroženih . pa tudi
okoli dvajset vsak dan potrka
na naša vrata Karitasa in prosi
za pomoč.«
Vaši občutki po končani pri-
reditvi?
»Izredno sem zadovoljen,
ker je skupna akcija uspela in
da bomo lahko pomagali lju-
dem v stiski.«   TONE VRABL
Idlični celjski
ličarji
v Murski Soboti je bilo
'^jšnji teden prvo odprto
'^narodno prvenstvo
y Republike Slovenije.
Jdelovalo je 25 društev iz
'ovenije in zamejstva
Hi7 pticami. Člani dru-
'Ja iz Celja so se odlično
'''ezali na tem pivenstvu,
'iso od 34 odličij dobili 14
^tih, 9 srebrnih in 11 bro-
'^stih odličij, ki so jih
Nili Milan Bratina, Vla-
Sajovic, Olga Dolenc,
'^^ Zabukovec, Zvone
''•^čarič, Dani Zagoričnik,
"le?. Sajovec, Ivan Pre-
^■■šek, Milan Sanca in
^'"ija Bratina s svojimi
____T. T.
Storite nekaj zase
Zelo veliko boste storili
zase, če se boste odločili za
aerobiko.
Kje? V telovadnici osnovne
šole Žalec in sicer ob
ponedeljkih ob dvajsetih.
Vse dodatne informacije
dobite na telefonski
številki 713-767.
Najboljši so znova naši
V Rogaški Slatini bodo jutri proglasili najlepše urejene
turistične kraje v Sloveniji.
Gre za akcijo, ki jo že vrsto let vodi Turistična zveza
Slovenije v sodelovanju z regijskimi in občinskimi zve-
zami ter turističnimi društvi. Tudi letos so kraji z našega
območja odlično uvrščeni. V posebni skupini, v kateri so
uvrščeni največji slovenski turistični centri, so letos priso-
dili prvo mesto Rogaški Slatini. V skupini turističnih
krajev, so se za Mursko Soboto na drugo mesto uvrstile
Zreče, na tretje Velenje in na četrto Dobrna. Med prvimi
desetimi je tudi Celje. V skupini izletniških in tranzitnih
krajev so na prvem mestu Braslovče, na drugem Žalec, na
četrtem in petem pa Šmarje pri Jelšah in Šempeter.
Odlično so se izkazali tudi naši manjši turistični kraji, saj
so Polzelo uvrstili na prvo mesto. Rečico ob Savinji na
tretje, Šmartno ob Paki na peto in Vojnik na sedmo mesto.
Ti uspehi so nedvomno rezultat prizadevnega dela turi-
stičnih in hortikultumih društev v krajih, turističnih pod-
mladkov v osnovnih šolah, večine krajanov, ki skrbijo za
lepo urejena okolja in tudi Celjske turistične zveze.
JANEZ VEDENIK
Celje prijaznejše
za invalide
V času promocije Celja-
zdravega mesta so se pri okro-
gli mizi zbrali predstavniki
občinskih in regijskih organi-
zacij, ki povezujejo invalide.
Vodil jo je Matej Žnuderl, član
projektnega sveta Celje-zdra-
vo mesto, ki povezuje prizade-
vanja za bolj zdravo in prijaz-
no življenje v Celju.
Arhitektonske ovire bistve-
no omejujejo življenje para-
plegikov. V Celju so se lotili
njihovega odstranjevanja že
pred več kot desetimi leti, ven-
dar so stare javne stavbe za
paraplegike, še vedno nedo-
stopne (zdravstveni dom, po-
šta, kino). Res pa je, da so na
invalide mislili pri novograd-
njah.
Slepi in slabovidni so s tre-
mi zvočnimi semaforji v mestu
zadovoljni, vendar predlagajo,
da bi bili takšni vsi semaforji
v Celju. Poleg tega bi naj sig-
nal podaljšali na stari avto-
busni postaji. Predlagali so tu-
di, da bi nanje mislili pri ko-
munalnih delih in postavili
varovalne ograje pri šolah,
kulturnih ustanovah in zdrav-
stvenem domu.
Parkirni prostori za invalide
so v Celju označeni, vendar te-
ga večina voznikov ne upošte-
va, medtem ko so se v Sloven-
skih Konjicah na kulturo par-
kiranja že navadili. Posebej so
poudarili, da je prijaznost živ-
ljenja invalidov v nekem me-
stu odvisna od vzgojenosti ozi-
roma kulture vseh, ki v njem
žive. Na tokratni okrogli mizi
so zlasti pogiešali urbaniste.
ZDENKA STOPAR
Pa naj instrumenti zaigrajo
Tako bi lahko prebrali fotografsko spo-
ročilo Ivana Kocbeka iz Slovenskih Ko-
njic, ki se nekako vklaplja v zaključek
akcije Foto life. Danes objavljamo letoš-
njo zadnjo fotografijo in ob koncu tedna
se bo žirija odločila, katerih deset fotogra-
fij bo izmed tristo prišlo v ožji izbor Kot
rečeno, bodo pri izboru fotografije leta
imeli glavno besedo bralci, kije akcija tudi
namenjena. S kuponi, objavljenimi v na-
slednji številki Novega tednika, boste gla-
sovali za fotografijo po vašem okusu.
S tem boste sebi in avtorjem zagotovili
možnost za eno od lepih nagrad, ki smo
jih pripravili.
Zdaj že lahko potegnemo črto skozi
naše tromesečno druženje. Očitno smo
zadeli žebljico, saj ne le da smo prejeli
ogromno fotografij, tudi z dopisi nas ob-
veščate, da vam je akcija všeč in da smo
končno tudi bralcem dali nekaj možnosti,
da se s fotografijo pojavijo v časopisu.
Konec koncev ste dobili kakšno novo ide-
jo za svoj Foto life. Ugotavljamo, da je
fotografska kultura na nešem območju na
izredno nizkem nivoju, saj smo, resnici na
ljubo, dobili ogromno slabih, neostrih,
kompozicijsko nesmiselnih fotografij.
V večini primerov ste edino fotografsko'
idejo našli pri otrocih. I^otiv in izrez sta
dva od kritičnih pogledov na vaše delo,
saj smo dobili ogromno fotografij, kjer je
life - življenje - postavljeno ob stran,
v ospredju pa se pojavlja nezanimiva na-
rava in okolica. Želeli bi, da naše mnenje
sprejmete dobronamerno in veseli bomo,
če smo dodali vsaj kamenček v mozaik
boljše fotografske kulture. Akcijo bomo
v naslednjem letu še razširili.
Zaključna prireditev Foto life NT - RC
bo v četrtek, 19. decembra v novem foto-
grafskem studiu Fonda, ki je naš glavni
pokrovitelj. Skušali bomo napraviti hap-
pening na kulturnem - umetniškem nivo-
ju. Vsak sodelujoči bo prejel visokokvali-
teten črnobel film, saj bomo pod reflektorji
nekaj trenutkov posvetili fotografskemu
delu. Vsak zase bo skušal narediti foto-
grafsko zgodbo - umetniško fotografijo
Sponzorji akcije Foto life:
STUDIO FONDA
ŠPORT FINK SHOP
Ll DESIGN
ELEGANT ŠENTJUR
BOUTIOUE PETRA
BOUTIOUE LINIJA
FIT MEDIA CELJE
GOSTIŠČE ŠPITAL
TOVARNA NOGAVIC POLZELA
z modeli, ki bodo na posebnem odru na-
lašč za to. Višek prireditve bo podelitev
nagrad in razglasitev fotografije leta.
Foto life je za vas pripravljal in urejal
Bdi Masnec.
10. STRAN - 5. DECEMBER 1991
NAŠI KRAJI IN Um
Zakaj je reka Paka bela?
v zadnjih oktobrskih dneh je reka
Paka tekla močno belo obarvana. Po
raziskovanju vzrokov in opravljenih
analizah so ugotovili, da Termoelek-
trarna Šoštanj v zadnjem času z ob-
stoječim tehnološkim postopkom ne-
ugodno vpliva na največji vodotok
Šaleške doline - reko Pako. Republi-
ški in občinski vodnogospodarski in-
špektor sta zato obiskala TEŠ z name-
nom, da ugotovita dejansko stanje in
naložita onesnaževalcu kratkoročne
in dolgoročne ukrepe za sanacijo od-
plak.
TEŠ si zagota\'lja za svoje tehnolo-
ške potrebe vodo iz Družmirskega je-
zera, iz reke Pake in pritoka Toplice iz
Topolšice. Od celotne količine jo eno
tretjino porabi za tehnološki postopek
hidravličnega transporta pepela. Za
izpuste odpadnih voda ima TEŠ štiri
odtoke v Pako in Velenjsko jezero. Pr-
va dva ekološko ne obremenjujeta vo-
dotoka. Eden od oporečnih odtokov
vsebuje mešanico površinskih voda
TEŠ z izcednimi vodami večprekatne
pretočne greznice, dmgi pa mehansko
očiščeno vodo iz usedalnikov pepela.
TEŠ za rabo voda in izpuščanje od-
plak in dnagih snovi, ki onesnažujejo
vodo ali vplivajo na vodni režim, nima
pridobljenega vodnogospodarskega
dovoljenja, za kar pa ni sam kriv.
Vplivi na kakovost Paka   \
TEŠ hidravlično tiansportira pepel*
(razmerje pepela in vode je približno j
1:10) v usedalnike na deponije pepela, i
ki so locirani ob Velenjskem jezeru.
V  usedalnikih  sedimentirajo  trdni
delci, mehansko očiščena voda s pH
12,3 pa odteka v Velenjsko jezero. Vi-
soki pH nastane kot posledica topne-
ga Ca(0H)2 v pepelni brozgi, medtem
ko višek (netopni del) sedimentira
z ostalim pepelom v usedalnike.
Lani so v TEŠ začeli z odžvepljeva-
njem, ki uporablja kot surovino kalci-
jev karbonat, ki prav tako vpliva na
končno stanje usedanja kalcijevega
hidroksida na deponijo pepela in tako
povzroča povečaje alkalnosti jezeia.
Ta voda odteka dalje proti iztoku
v potok Lepeno, ki se izliva v Pako.
Na tej poti se del kalcijevega hidrok-
sida veže s CO2 iz zraka, dežja in pri-
tokov in s tem se zniža alkalnost izto-
ka v Pako. Analize so pokazale, da
dotok vode iz jezera v Pako povzroči
dvig pH v reki, zmanjša se samočistil-
na sposobnost in s tem poslabša kako-
vost vode v celoti.
Paka vsebuje pred iztokom jezera
v vodi raztopljen kalcijev bikarbonat
in prosto karbonatno kislino. Lahko
pa se izloča kalcijev karbonat, ki se
nalaga med in na prodnike in s tem
onemogoča naselitev biološki ruši.
Takoj ko se je pojavila bela oborina
kalcijevega karbonata v Paki, so bili
odvzeti vzorci vode in iz analiz je
sklepati, da potekajo vzdolž Pake
oborjelni procesi, ki pogojujejo izlo-
čanje slabo topnega kalcijevega kar-
bonata. Do omenjenega pojava dekar-
bonatizacije v Paki prihaja vsako leto,
vendar še nikoli v takšnem obsegu kot
letos. Dodatni vplivi pri tem pa so še: |
deponiranje pepela v južne usedalnike
in povečanje proizvodnje električne
energije v TEŠ.
Kaj mora narediti TEŠ
Po odločbi občinske vodnogospo-
darske inšpekcije mora TEŠ ustrezno
zavarovati odvzem vode iz Družmir-
skega jezera pred vnosom rib v dogo-
voru z Ribiško družino Paka. Vzdrže-
vati mora eleklrozaporo na iztoku iz
družmirskega jezera in s tem prepre-
čiti vdor rib v Pako, dokler onesnaže-
valci ne bodo sanirali svojih izpustov.
Pridobiti mora dovoljenje za izpust in
rabo voda, fekalne vode mora ločiti od
ostahh voda in jih priklopiti na javno
kanalizacijo. TEŠ mora tudi izdelati
sanacijski program za prelivno tehno-
loške vode iz deponije pepela. To je
dolgoročni ukrep, medtem ko je krat-
koročni ta, da mora TEŠ v najkrajšem
možnem času zagotoviti ustreznost iz-
toka iz jezera v Lepeno in s tem pre-
prečiti neugodne spremembe kakovo-
sti Pake.
AMALIJA TRAUNER
O tej problematiki so razpravljali
pred dnevi v Velenju, kjer je TEŠ
predstavil dosedanje ukrepe za omili-
tev obremenilnih vplivov na Pako. Ta-
ko podaljšujejo iztočno pot izcednih
vod v jezero in Pako in pripravljajo
sistem nevtralizacije izcednih voda
z jamskimi vodami iz RLV. TEŠ tudi
proučuje možnost zapiranja tokokro-
ga TES-jezero-TEŠ in obdeluje re-
konstrukcijo odlaganja pepela.
Pomoč za
Hrvašo
Adventistična   dobi -
delna organizacija AD}^
je v sodelovanju s KS ]'
nikva in OŠ Blaža Kot,
na pred kratkim zbiraL
pomoč za ljudi v ogrož^,
nih območjih Hrvaške
begunce    v    Slovenjij
Zbrali so 110 kartonom
oblačil   in   obutve
400 kg hrane v vrednost
3 tisoč SLT. Nekaj hranj
in oblačil je še ostala
v zbirnem centru ADHp
ostalo  pa  so  odpeli
v Zagreb in potem'^j
krizna območja.        m
Podobnih akcij se lotjl
vajo tudi na Polzeli: 0§
Vere Šlander, krajevna
skupnost. Blagovnica
Polzela in ADRA so p,
uspelem prvem zbiranji
še enkrat sprožili akcij(
in zbrali 200 steklen«
mineralne vode.        ^ i
RAFAEL BAuJi
Kaj bo s cesto v Podgorje
Zadnje deževje je cesto, ki povezuje Letuš z naseljem Podgorje, spet dodatno spodkopalo.
Delavci celjskega NIVO-ja so na račun te ceste slišali že veliko pripomb in pritožb. Celo žalski
župan Milan Dobnik je ob nedavnem obisku Lojzeta Peterleta potožil, da Nivo dela po nekih
svojih prioritetah. Lojze Peterle s sodelavci si je cesto tudi ogledal. Krajani upajo, da bo to kaj
zaleglo in da bodo cesto vendarle že zaščitili pred vodami. T. T.
Draga mineralna gnojila
v minulih dneh so trgovine, ki oskrbujejo kmete in vrtičkarje v Savinjski dolini, dobile vei ^
količine mineralnih gnojil: Deset trgovin je skupaj prejelo tisoč sto ton NPK 15:15:15. Petde^
kilogramska vreča stane 960 tolarjev, vreča KAN-a (27 odstoten) pa stane 625 tolarjev. Velil,
zato ni presenetljivo, da kupujejo kmetje vedno manj mineralnih gnojil. T.
Tržnica bo ob
cerlivi
Sv. Martina
v Laškem že od leta
1983 dalje razmišljajo
o tržnici, ki naj bi dobila
svojo lokacijo na območ-
ju starega mestnega
jedra.
Vprašanje tržnice je bi-
lo oživljeno na prejšnji
seji skupščine občine La-
ško, odgovor pa so pri-
pravili v oddelku za ure-
janje prostora. Tako je lo-
kacija tržnice dokončno
določena pri cerkvi
Sv. Martina, in sicer na
Valvazorjevem trgu oz.
natančneje na dvorišču
objektov Orožno v trg 6 in
Valvazorjev trg 7 (za pro-
dajalno zelenjave in sadja
ter papirnico). Izgradnja
objekta bo finančno
vključena v plan za leto
1992. S sprejemom načrta
starega mestnega jedra
Laško, ki bo predložen
skupščini decembra, bo
dana pravno-formalna
osnova za pridobitev
ustreznih dovoljenj in so-
glasij k izgradnji tržnice.
Za potrebe Laškega so
predvideli manjšo tržni-
co, ki bi bila v začetku
odprtega tipa, kasneje pa
bi dodali šc zaprti pro-
stor. Tržnica bo namenje-
na predvsem prodaji ži-
vilsko-prchrambcnih iz-
delkov. Prodajna mesta
bodo stojnice z nad-
streški. T. VRABL
S šranganjem do neveste
Mladinci v zaselku na Žaro-
vi cesti v KS Staro Velenje še
niso pozabili starega običaja
ob poroki - šranganja, ko mo-
ra ženin s svojimi svati odku-
piti nevesto, če jo hoče vzeti za
ženo. Pri tem jim je močno po-
magal zasebnik M. M., ki je pri
šranganju iztržil kar 28.500
tolarjev, mladinci pa so dodali
še svojih štiri tisoč.
V zaselek na Zvarovi cesti se
je k Zbičajnikovim priženil
Peter Platovšek iz KS Podkraj
Kavče pri Velenju. Izbral si je
Suzano, ki je po poklicu medi-
cinska sestra.
Mladinci so pri šranganju
vso stvar zastavili skrajno res-
no, saj so za nevesto zahtevali
kar 158 tisoč tolarjev. Ženin se
je s svati uspešno upiral, za
mladince pa je imel priprav-
ljeno kar vrečo denarja, ki je
v drugih republikah še aktu-
alen, torej dinarjev. Vendar
s tem plačilnim sredstvom ni
šlo in je bilo treba ugoditi s to-
larji, kajti drugače z nevesto
ne bi bilo nič. Sranganje se je
zavleklo za skoraj pol ure, ta-
ko da je bil matičar že v skr-
beh, če si nista mladoporočen-
ca premislila.
Ženin in svatje so morali po-
pustiti. Začeli so odpirati de-
narnice, kmalu je bila Suzana
odkupljena in skupaj s Petrom
se je znašla pred matičarjem.
Na sliki od leve nevestina
priča Igor Zbičajnik, nevesta
Suzana, ženin Peter Platovšek
in eden izmed svetov kot poga-
jalec, ki se je na vso stvar
spoznal.
LOJZE OJSTERŠEK
V Savinjo po tisto, kar potrebujete!
»
Pred dobrima dvema mesecema je podjetje Tripex odp'
dobro založeno prodajalno na Mariborski cesti, v piostf^'
nekdanjega LIK Savinja. V zares lepo urejenem nakupf^'^
nem centru prodajajo izdelke bele tehnike, elektroni^
avdio in video izdelke, gospodinjske potrebščine,
gospodinjske aparate in priložnostna darila.
Na svoj račun lahko pridejo tudi obrtniki in tisti, ki ^^J
sicer znajo kaj sami narediti, saj je v Nakupovalnem ct'f
Savinja moč dobiti tudi različne stroje. Nakupovalni ce''
je dobro obiskan, cene so ugodne, prav tako pa tudi pla'^'
pogoji.
Ivan Drolc, direktor Tripexa pravi, da je s prodajti,
pomanjkanju denarja in padanju živiljcnjske rav'"';.^^
vedno zadovoljen. V okviru centra pa je tudi lično
bistro.
(jAŠI KRAJI IN LJUDJE;
5. DECEMBER 1991 - STRAN 11
Soia raste in pada z učiteljem
^Obvezne izbirne ¥sebine<* so se na Gimnaziji Center tlobro obnesle
Kot na večini drugih,
( zadnjih letih tudi na celj-
jliih gimnazijah v svoj pro-
dam uvajajo vedno več no-
rosti. Gre predvsem za ek-
jperimentalne programe, ki
jj največkrat pokažejo za
jspešne.
Tako so prejšnji teden na
gimnaziji Center končali
J programom »Obvezne iz-
l)irne vsebine«. Med izvaja-
njem tega programa dijaki
jiso imeli rednega pouka;
j-es čas so se pod vodstvom
jientorjev ukvarjali z aktiv-
jostmi, ki so jih najbolj za-
nimale. Program so na šoli
izvajali štirinajst dni; ves ta
;as dijakov niso ocenjevali.
Pred začetkom izvajanja
jrograma je šola dijakom
3onudila štirideset aktivno-
;ti, med katerimi so dijaki
zbrali sedemnajst takšnih,
d so jih najbolj zanimale.
Aktivnosti, s katerimi so se
iijaki med izvajanjem pro-
|rama ukvarjali, so zajemale
ga področja; ukvarjali so se
ekologijo, risali so, šahira-
i, spoznavali lutkarstvo, itd.
Dijakom je bil pouk na
takšen način zelo všeč.
Predvsem seveda zato, ker ni
bilo ocen in spraševanja.
Šolska psihologinja, Alenka
Tacol pa je iz ankete, ki jo je
izvedla med dijaki, ki so se
programa udeležili, izvedela,
da jim je bil všeč predvsem
pristen odnos, ki so ga profe-
sor j i-mentor j i vzpostavili
z dijaki med izvajanjem tega
programa. Psihologinja me-
ni, da je bilo tako zato, ker so
lahko tako profesorji kot di-
jaki program, s katerim so se
želeli ukvarjati, izbrali sami.
Ker so se ukvarjali samo
s področjem, ki jih je zani-
malo, so seveda vse počeli
dosti bolj zagnano kot pri
navadnem pouku.
S programom »ObviBznih
izbirnih vsebin« so na Gim-
naziji Center v Celju prejšnji
teden končali. Profesorji so
spet postali profesorji, po-
novno sprašujejo, delijo oce-
ne... Vsi pa so mnenja, da je
izvajanje takšnega programa
koristno tako za. dijake kot
za profesorje, zato upajo, da
se bo ta program iz eksperi-
menta prelevil v stalnico...
nina-maruSka sedlar
Foto: edo einspeiler
Tudi dijaki, ki so se priključili plesni skupini menijo, da je takšen način dela privlačnejši kot
mirno sedenje v klopi vse dopoldne...
Človek
človeku
človek
Medobčinska organiza-
cija slepih in slabovidnih
Celje je organizator prire-
ditve Človek človeku člo-
vek, ki bo v petek 13. de-
cembra ob 20. uri v zdravi-
lišču Atomske Toplice.
Na prireditvi bodo na-
stopili: ekipa Moped shovva
in narodnozabavni ansam-
bel Šaleški fantje. Na pri-
reditvi bo tudi bogat srečo-
lov, celotni izkupiček pa bo
namenjen slepim in slabo-
vidnim osebam na celjskem
območju.
Generalni pokrovitelj
prireditve je Gorenje, so-
pokrovitelji pa Zdravilišče
Atomske Toplice, zavaro-
valnica Triglav Cehe, Ra-
dio Šmarje, Alpos Šentjur,
Mizarstvo Dobrina Bistrica
ob Sotli, Ikom Šmarje, go-
stišče Štorman Šempeter,
optika Weilguny Celje in
Lipa Šentjur.
Z. S
Boliši časi za grad Komenda
Ena od značilnosti preteklih
bt, je bila tudi ta, da smo zgo-
lovinskim objektom, z redki-
ni izjemami, posvečali bolj
nalo pozornosti. Mnoge priče
kulture in življenja v posa-
neznih krajih so zato žalostno
)ropadale in služile vsemu
irugemu, razen tistemu, če-
nur naj bi.
Tudi tri graščine, ki so
' krajevni skupnosti Polzela,
liso doživljale nič boljše uso-
le. Med njimi je grad Komen-
la, ki je najstarejši, saj je ome-
ijen že leta 1149, v svojih cve-
,očih letih pa je pogosto me-
ijal lastnika, nazadnje pa je
postal last krajevnega župni-
ka. To se je zgodilo leta 1286.
Povojna leta je delil usodo
nnogih drugih graščin, ki so
postale nič kaj prijazna stano-
vanja. Spveda pri vsem tem
lihče ni skrbel, da bi objekt
ohranjal svoje zgodovinske
'rednote.
Pred letom pa so za Komen-
lo nastopili boljši časi. V za-
mp jo je vzel zdomec Aleksan-
ier Hanžič, ki je doma sicer iz
Tabora. Zavezal se je, da bo
gradu vrnil kar najbolj prvo-
bitno podobo, namenil pa ga je
gostinstvu. Zadnje mesece ob-
novitvena dela v notranjosti
pospešeno tečejo in če ne bo
večjih ovir, naj bi bil ta del
odprt do Božiča. Po besedah
najemnika pa so prav zdaj na-
stopile nekatere težave, saj so
mu z zavoda za spomeniško
varstvo poslali pismo, v kate-
rem mu očitajo, da ne ravna
povsem v skladu z njihovimi
zahtevami. Aleksander Hanžič
pravi, da to ni res, mi pa upa-
mo, da bosta obe strani zadevo
kmalu rešili, tako da bomo
lahko za Božič obiskali novo
vinoteko in restavracijo s ku-
hinjo, vse troje naj bi bilo
v stilu 16 stoletja - tudi po-
nudba in postrežba.
Na sliki: Aleksander Hanžič
ob vhodu v grad, ki ga je najel
za 75 let. Vsa dela naj bi bila
končana v treh letih.
T. TAVČAR
95 let Matilde Bark
v domu upokojencev na
Polzeli imajo več kot dvesto
oskrbovancev, med njimi jih
je 18 starejših od devetdeset
let. Med najstarejšimi pa je
Matilda Bark, ki je v soboto
praznovala 95 rojstni dan.
v domu je že deset let in se
nikoli ne pritožuje. V svojem
življenju je doživela veliko
hudega in kot sama pravi, ji
tako dobro, kot ta leta v do-
mu, ni bilo nikoli. Doma je iz
Mozirja in dok4er je lahko
delala, je služila pri kmetih.
Tudi sedaj, pri 95 letih, še
rada kaj naredi, posebej ra-
da šiva. So jo pa v zadnjem
času »zapustile« noge, tako,
da težko hodi.
V domu so tokratno praz-
novanje rojstnih dni pripra-
vili bolj slovesno, ker je bila
Tilkina  obletnica   okrogla.
Sicer pa enkrat na mesec
pripravijo praznovanje za ti-
ste oskrbovance, ki so v do-
ločenem mesecu imeli rojstni
dan. Na ta način poskušajo
vnesti v domsko življenje kar
največ družabnosti.
Na sliki: Matilda Bark
z direktorico doma Martino
Jurjevec. T. TAVČAR
Nič več nevarnosti
v šentjurski občini so bogatejši še za eno varnejšo cesto.
Pred dnevi so pri Ostrožnem svečano odprli cestni odsek
Ostrožno-Bobovo, ki bo obšel zelo nevaren železniški pre-
hod pri tem kraju, kjer se je zgodilo že nekaj nesreč, terjal
pa je tudi smrtno žrtev. Na pobudo šentjurske podružnice
Slovenske kmisčke zveze-ljudske stranke je šentjurska
občina investirala 2 milijona tolarjev, železniško gospo-
darstvo pa je prispevalo prevoze materiala. Gradbena
dela so trajala eno leto. r G.
Kazširili ponudbo
Znano gostišče Matjaž na Polzeli je od sobote naprej razširilo svojo dejavnost. Lastnik gostišča,
r^re Matjaž, je odprl avto center za prodajo rabljenih avtomobilov pod imenom Oldv. Avto center
^'dy bo prevzel posredovanje med prodajalci in kupci rabljenih avtomobilov. Za to dejavnost
"•^ajo na razpolago veliko parkirišče v neposredni bližini gostišča Matjaž. Pozneje načrtujejo tudi
Wajo novih vozil. Na sobotni otvoritvi se je zbralo precej ljudi, veliko pozornosti pa sta
^l^ujala dva, nad 30 let stara marcedesa. X. T.
Naj smetnjak postane bei oblak
Ob promociji projekta Celje-zdravo mesto so učenci III. osnovne šole minuli teden
pripravili vrsto prireditev. Na nižji stopnji so se za posamezne naloge odločili v okviru
posameznih razredov, učenci višje stopnje pa so pripravili projekte v sklopu interesnih
dejavnosti. Drugošolci so se odločili za izdelavo naj-smetnjakov, ki so jih tudi razstavili
v šolskih prostoi-ih. Če bo priložnost, bodo poskušali po predlogi naj-smctnjaka izdelati
tudi smetnjake za vso šolo. IS, Foto: EDI MASNEC
12. STRAN - 5. DECEMBER 1991
ŠPORT
»Raje za dinarje kot za šilinge«
Konjičan Mlailen Dabanovič je poleti okrepil HAŠK Gračanski, zdaj pa z Mariborom v SNL osvoill
jesenski naslov
Nogometaši Maribora so pred zad-
njim kolom SNL praktično že osvojili
naslov jesenskega pr\aka. Pri vijoli-
častih je med najboljšimi reprezen-
tančni \Tatar Mladen Dabanovič (20
let, 194 cm), ki je v Maribor pred pol-
drugim letom prišel iz konjiške Dravi-
nje, letos pa se je zanj zanimal celo
zagrebški HAŠK Gradanski.
»Z mlado ekipo Dinama sem bil ju-
nija na krajši turneji po Italiji, toda
prestop še ni prišel v poštev. To je bila,
bolj dolgoročna poteza Zagrebčanov,
ki bodo kmalu potrebovali mladega
vratarja in z italijansko turnejo so bili^
povsem zadovoljni. Stiki so se potem j
sicer ohladili, vendar se zaradi vojne
na Hr\'aškem z nogometom ukvarjajo^
le redki posamezniki,« pravi Mladen,
ki pri Mariboru nadaljuje družinsko j
tradicijo, saj je pred dvema desetletje-.J
ma njegov oče Drago skupaj s Prose--^
nom in drugimi igral v II. ZNL.
Pe pred pol leta je imelo povabilo za
nastop v dresu najboljšega hrvaškega
kluba posebno mikavnost, zdaj je to
že tujina. Kaj je bolj sprejemljivo: di-
narji v Zagrebu ali tako kot za večino
štajerskih nogometašev šilingi v Av-
striji?
»Dileme ni. Boljši je odhod v Dina-
mo ali Hajduk kot pa v tretjo ali četrto
avstrijsko ligo. Zdaj bo za prestop
precej lažje, saj je slovenska reprezen-
tanca že pridobila na pomenu, še več
pa bo s priznanjem in vključitvijo
v mednarodna tekmovanja. Simeuno-
vič   je   predvsem   zaradi   izkušenj
v prednosti, zato sem z reprezentanč-
no klopjo zadovoljen.«
Spomladi si z dvojno registracijo
z velenjskim Rudarjem osvojil sloven-
sko pr\'enstvo, zdaj si na vrhu z Mari-
borom. Kako nogometaš, ki je bil oba-
krat v najboljši ekipi, ocenjuje kvali-
teto slovenskega nogometa
»Letošnje prvenstvo je neprimerno
boljše. Nenazadnje, Rudar je šele
v drugi polovici lestvice. Po organiza-
cijski plati za Mariborom močno zao-
staja, obenem pa so druga moštva
močno napredovala. Kako bo spomla-
di? Težko. Veliko bo odvisno od ne-
deljskega derbija Izola - Olimpija. Če
bodo Ljubljančani izgubili, bo njihov
zaostanek štiri točke in bomo lažje
zadihali, če nas bodo po točkah ujeli
in bo v »igri« pokal prvakov, bodo
naše možnosti minimalne.«
V slovenski državni ligi je Olimpija
edini popolnoma profesionalni klub.
Kako pa je z jesenskim prvakom?
»Bakula, Hadžialagič in Tarana so
profesionlci, vsi drugi pa smo štu-
dentje in dijaki. Od kluba dobimo šti-
pendije in hranarine, nekaj je tudi
premij za osvojene točke. Treniramo
vsak dan, ob torkih tudi dopoldne.«
Že pri Dravinji si se posebej izkazal
z vrsto ohranjenih 11-metrovk. V SNL
si obranil strel z bele točke tudi Celja-
nu Džafiču, dvakrat Taneskemu. Ob-
staja posebna skrivnost?
»Ne. Napadalci se me mogoče malo
ustrašijo zaradi moje višine, veliko pa
povedo z gibi med pripravljanjem na
strel. TV Slovenija zdaj bolje spremlja
tekme SNL, posnetke golov posna-
mem na video in potem analiziram
strele posameznih napadalcev. Zdaj
sem veliko boljši na črti, pri predlož-
kih s strani pa omahujem, čeprav bi
zaradi svojih 194 cm lahko ujel marsi-
katero žogo. To je še iz mladinskih
časov, ko ni bilo skoraj nobene potre-
be, da bi posredoval pri visokih žogah.
Obenem je bilo še nekaj strahu zaradi
dvojnega odprtega zloma desne roke.
ko sem v zadnjem razredu osemletke
pri skoku v višino padel na letvico.«
Dravinja se v drugoligaški konku-
renci že nekaj let zaman poteguje za
napredovanje in vselej je le za korak
prekratka.
»Glede na razmere bi morali biti
soliden prvoligaš, med pionirji in ka-
deti smo bili več let zapored finalisti
slovenskega prvenstva. Toda nekateri
kot da so že dosegli vse in jih ne zani-
ma igranjer v'SNL.« ŽELJKO ZULE
Boljši samo nesojeni
prvoligaši
Namiznoteniška ekipa Ingrada je v je-
senskem delu prvenstva super lige s 4.
mestom presegla vsa pričakovanja, saj so
se uvrstili takoj za nesojenimi zveznimi
prvoligaši Kovino, Soboto in Mariborom.
Za Celjane so igrali Branko Horvat (raz-
merje zmag in porazov 12-9), Samo Bez-
jak (6-10), Krešimir Maras (7-14) in Toni
Strljič (0-.5), medtem ko priložnosti ni
dobil samo Sebastjan Lebar, ki po eno-
letnem premoru zaradi služenja vojaške-
ga roka še ni nared za zahtevne ligaške
nastope.
V nadaljevanju prvenstva bo po bese-
dah vodje namiznoteniške ekipe Ingrada
Jerneja Pelka boj za visoko uvrstitev
hud, saj so moštva iz spodnjega dela le-
stvice zelo izenačena.
Na sliki (z leve): *roni Štrljič, Sebast-
jan Lebar, Krešimir Maras, Branko Hor-
vat in Samo Bezjak.
BS, foto: EE
Tečaj za
sodnilce
v Celju pripravljajo tečaj
za nove nogometne sodni-
ke, ki se bo v prostorih
MNZ Celje, Ul. 29. novem-
bra 2, začel v torek, 10.
t. m., ob 16. uri. Prijave in
informacije na sedežu zve-
ze, tel. 29-206.
Uspeh kegljavk
ženska kegljaška repre-
zentanca Slovenije je
v Bratislavi v mednarod-
nem dvoboju premagala
Slovaško z 2526:2516. Slo-
vensko reprezentanco je
vodil Lado Gobec, nastopi-
le pa so tudi štiri Celjanke:
Grobelnik 433, Petak 426,
Tkalčič 423 in Šeško 413.
ŠPORTNI
KOLEDAR
Petek, 6. 12. ^
Hokej "
Celje: Cinkarna - Olimpija (4
kolo SHL, 18).
Sobota, 7.12.
Košarka
Celje: Celje - Podbočje (igj
Velenje: Elektra - Medvode
(18.30), Ljubljana: Ilirija - Co-
met (11. kolo moške SKL, igj.
Maribor: Apis - K.Afrodita (Ij
kolo ženske SKL, 18); Šentjm-
Alpos - Ptuj (18.30), Miklavž'
Miklavž - P. Laško (18), Radgo-
na: Radgona - Polzela (11. kolo
II. moške SKL-vzhod).
Nogomet
Dekani: Jadran - I. Kladivar
(21. kolo SNL, 13).
Odbojka
Celje: YU STIP - Tabor (7. ko-
lo ženske super lige, 16.30); Vi-
zura - Topolšica (19), Šempeter:
Šempeter - Vileda B (9. kolo mo-
ške SOL, 18)7 ti. grad: Ljubno
- Mežica (18), N. mesto: (9. kolo
ženske SOL, 19).
Rokomet m
Celje: GPL - Presad. Ribnica:
Inles - Velenje (11. kolo moške
super lige, obe 18), Škofije: Bur-
ja - Velenje (11. kolo ženske su-
per lige, 18); Črnomelj: ČrnomdL
- CPL B (11. kolo moške
Vaterpolo I
Celje: mednarodni turnir Slfl
venija 91. Od 9. ure. še jutri, fl
Kegljanje fl
Celje: Emo - Triglav (9. kolo
ženske A lige, 13); Emo - Raden-
ska (15.30), Ingrad - Kj-ško (7
kolo II. moške lige, 16); Žalec:
Žalec - Hidro (8. kolo I. moškL,
lige, 16). m
Nedelja, 8.12.
Kegljanje j
Celje: Emo II - Rudar (8. koli
I. ženske lige, 10). I
Judo a
Ljubljana: turnir Nagaoka^M
člane in mladince.
Pordenone: mednarodni turniri
za pionirje in kadete z udeležbol
ekipa I. Reya. j
Nogomet
Maribor: Maribor - Rudar (
Skofja Loka: Medvode - Stek
(21. kolo SNL, obe 13). ■
Torek, 10. 12,
Hokej ^
Bled: Bled - Cinkarna (5. kolo
SHL, 18).
§PORT
5. DECEMBER 1991 - STRAN 13
PANORAMA
Nogomet
Slovenska liga
20. kolo: Ingrad Kladivar
, Mura 1:0 (0:0), strelec:
p Bevc; Steklar - Rudar (T)
5:2 (1:1), strelci: Šmid 2, Zu-
pane, Valek, Kidrič; Rudar (V)
, Ljubljana 1:1 (1:1), strelec
iCarič. Vrstni red: Maribor 30,
Olimpija, Naklo 28, Izola 27,
{Coper 25, Gorica 24, 1. Kladi-
var 22, Ljubljana, Mura 21,
Steklar 20, Zagorje, Slovan,
Svoboda 19, Rudar (V) 18, Po-
trošnik 16, Rudar (T), Nafta,
Primorje 12, Domžale, Medvo-
de 10, Jadran 7.
Rokomet
Super liga
Moški - 10. kolo: Rudar-Ce-
Ije Pivovarna Laško 20:20
(9:11),.strelci: Šafarič 6, Jeršič,
Pungartnik 4, Čater, Tomšič,
Leve 2; Velenje - Jadran 23:23
(11:8); strelci: Vogler 7, Pla-
skan 6, Čater, Vrečar 3, Roz-
man 2, Krejan, Ojsteršek 1.
Vrstni red: GPL 19, Rudar, N.
oprema 13, Slovan, Jadran 12,
Velenje 11, Drava 10, Presad,
Pomurka 8, Ajdovščina 7, In-
les_4, Preddvor 3.
Ženske - 10. kolo: Kranj
- Velenje 22:23 (10:12), strel-
ke: Misavljevič 7, Oder 5, Fale
4, Topič, Zidar 3, Hrast 1.
Vrstni red: Velenje 19, Olimpi-
ja 18, Mlinotest 15, Kočevje
12, Krim 11, Kranj 9, Burja 7,
Primož 6, Branik 2, N. mesto 1.
Slovenska liga
Moški - 10. kolo: GPL
B - Šešir 18:17 (8:10), strelci:
Novak, Vešligaj 4, Begovič,
Leskovšek, Ocvirk 3, Murko 1.
Vrstni red: GPL B 17, Grosup-
lje, Dobova 15, Krško 13,
Kanrmik 11, Šešir, Izola, Črno-
melj 10, Krog, Radeče 9, Or-
mož 7, V. Nedelja 6, Dol 5,
Mokerc 3.
Ženske - \Tstni red po jesen-
skem delu: Žalec 10, Drava 8,
Krško 6, Lisca 4, Branik B2,
Velenje B 0.
Košarka
Slovenska liga
Moški - 10. kolo (rdeča sku-
pina): Gomet - Podbočje 76:71
(31:29), strelci: Šmid 24, Že-
leznikar 21, Nerat 17, Kožar 6,
Šrot, Pučnik 4; Ilirija - Elek-
tra 83:81 (50:39), strelci: Gole
23, Pipan 17, Tomic 12, Plešej
8, Mrzel 7, Dumbuva, Brešar 5,
Upnik 4; Rogaška - Celje odi-
grano sinoči. Vrstni red: Iliri-
ja, Medvode 19, Elektra, Roga-
ška (tekma manj) 16, Podbočje
14. Gomet 13, Celje (tekma
manj), Olimpija ml. 10.
Ženske - 10. kolo: Afrodita
- Jezica ml. 73:62 (32:28),
strelke: Jurše 18, C.Jezovšek
14, Virant 13, Vodopivec 11,
Čujež 9, Kokolj 5, Skegro 3.
Vrstni red: Jezica 20, K.Afro-
dita 19, Apis 18, Odeja 17, Ili-
rija 16, Kranj 14, Domžale 13,
Jezica ml. 12, Cimos 11, Slo-
van 10.
11. slovenska liga
Moški - 10. kolo: Polzela
- Miklavž 81:67, Pivovarna
Laško - Alpos 104: 85. Vrstni
red: Polzela 20, P. Laško, Mi-
klavž 19, Bistrica 15, Alpos 14
itd. Ženske - 3. kolo: Comet
- Pomurje   64:63,   Maribor
- Metka 33 : 47. Vrstni red:
Pomurje, Comet, Metka 5, Ma-
ribor 3.
Medobčinska liga
Moški - 3. kolo: Lesično
- Rogaška   69:76,   Planina
- Comet B 98:95, Kozje - Po-
nikva 80:84, Šmarje - Podče-
trtek 54:71. Vrstni red: Podče-
trtek, Ponikva, Rogla 6, Comet
B, Kozje, Planina 4, Šmarje,
Lesično 3.
Odbojka_
Super liga
Ženske - 6. kolo: Gorica
- YU STIP 0:3 (-15, -14, -9).
Vrstni red: Paloma 10, Bled 8,
YU STIP, Koper 6, Kočevje 4,
Tabor 2, Gorica 0.
Slovenska liga
Moški - 8. kolo: Topolšica
*-   Šempeter   3:2,   Žirovnica
- Vizura 3:1. Vrstni red: Bre-
zovica 16, Topolšica, Pomurje
12, Šempeter, Žirovnica, Bled
10, Emona 8, Vileda II 6, Vizu-
ra, Črnuče 4, Izola, Mislinja 2.
Ženske - 8.  kolo:  Prevalje
- Ljubno 2:3, Topolšica Kajuh
prosta. Vrstni red: Krim 16,
Ljubno 10, Paloma B, Misli-
nja, Mežica, Rogoza 8, T. Ka-
juh, Prevalje, Pionir 6, Šentvid
4, Tabor 0.
Kegljanje
Slovenske lige
A liga - ženske, 8. kolo: Go-
rica - Emo 2433:2596 (Emo:
Šeško 403, Grobelnik 421,
Tkalčič 414, Gobec 429, Kar-
dinar 473, Petak 456). Vrstni
red: Emo 16. Adria 10, SCT,
Triglav 8, Konstruktor, Gorica
2.
I. liga - moški, 7. kolo: Žalec
- Domžale 4813:4808: Vrstni
red: Fužinar 14, Žalec 10,
Ljubljana 8, Triglav, Rudar,
Kočevje, Hidro, Domžale 6,
Proteus, Gorica 4. Ženske - 7.
kolo: SI. Gradec - Emo II
2366:2279. Vrstni red: Fužinar
12, SI. Gradec, Emo II 10, Ru-
dar, Korotan 8, SCT II, Izola,
Tekstina 6, Slovan, Impol 2.
II. liga - moški, 6. kolo:
Hrastnik - Emo 4982:4969,
Radenska - Ingrad 5114:4997.
Vrstni red: Emo, Radenska 10,
Hrastnik 8, Branik, MIT 6, Ko-
rotan 4, Ingrad 2, Krško 0.
Območna liga
Moški - 4. kolo: Rogaška
- Emo II 4566:4514, RŠD Emo
- Kovinar 4867: 5105, Izletnik
- Metka 4775:4862, Dobrna
- Konus 4933:4871, Ljubno-
-Šoštanj. Vrstni red: Šoštanj,
Metka 8, Kovinar, Konus, Do-
brna 6, Ljubno 4, Rogaška 2,
Emo II, Izletnik, RŠD Emo 0.
Namizni tenis
Super liga
Moški - 7. kolo: Ingrad
-Maribor 1:8 (Horvat 1). Vrst-
ni red po jesenskem delu: Ko-
vina 14, Sobota 12, Maribor
10, Ingrad 6, Novotehna, Rad-
gona, Merkur 4, Ilirija 2.
Streljanje
Slovenska liga
4. kolo: D. Poženel - S.
Šlander 1051:1097 (S. Šlan-
der: Ošep 378, Smrkolj 366,
Zagoričnik    353),    Kovinar
- NTU 1018:1084 (Kovinar-
:Kočevar 348, Česnik 345, Pe-
trovič 325), Celje prosto. S.
Šlander in Celje imata po
2 zmagi, D. Poženel 1, Kovinar
0.
Pregledna tekma
Ljubljana: puška - člani: 3.
Ravnikar   (če)   573;   pištola
- člani: 3. Štuhec (Mrož Vel)
566, 6. Malec (če) 559, 9.
Klančnik (M) 554, 11. Lavrinc
548, 15. Sajovic (oba DP) 544;
mladinci: 1. Vetemik (M) 551;
mladinke: 2. Maček 371, 5.
Kufner (obe DP) 353.
Karate
Prvenstvo Slovenije
Brežice: kadeti - superlah-
ka: 2. Vrbanič, lahka: 3. N.Bi-
kič, peresna: 1. Popovič, pol-
srednja: 5. Goričnik (vsi Žal),
težka: 1. Čretnik (Šošt), 2- Šu-
ster, 3. Steblovnik (oba Žal);
kate: 2. Petrovič (Šošt), 3. Gu-
ček (Petrovče).
Judo
11. slovenska liga
Ljubljana,   finalni   turnir:
Ivo Reya n - Impol II 4:10
(15:50), Olimpija II 9:5 (35:20),
SI. Gradec 8:6 (40:30); Seles 3,
Pungaršek, Šekoranja, Pliber-
šek 2, Janič, Vidovič 1 zmaga;
Ostrožno - Alpina 8:6 (33:30),
Tacen 6:8 (30:40), N. Gorica
6:8 (25:40). Končni vrstni red:
I. Impol II, 2. Ivo Reya II, 3.
Olimpija II, 4. SI. Gradec, 5.
N. Gorica, 6. Tacen, 7. Ostrož-
no, 8. Alpina.
Šah
II. slovenska liga
Končni \Tstni red:  1. SI.
Gradec 9 (22) ... 4. Konjice
8 (20.5), 6. Moss Celje 7 (19,5),
7. Velenje 7 (18,5), 9. Šentjur
6 (17,5).
Spet proti najboijšim
Hdkejisti Cinkarne so z zmago proti Triglavu naredili prvi
k uvrstitvi v končnico slovenskega prvenstva in s tem
ko ligo. Uspeh proti Kranjčanom pa so nekoliko zasenčili
ici, saj je 25 sekund pred koncem tekme na led priletela
la palica in zato so gostje vložili pritožbo. Jutri bo prvič po
"ni 87/88 in kraj.šem zatonu celjskega hokeja, v Mestnem
^i^rku gostovala ljubljanska Olimpija, ki bi se pred mesecem dni
J^^oiaj uvrstila v finale pokala prvakov. Celjani napovedujejo,
^ bo končno zaigral tudi napadalec Vladimir Ščurjenko, ki je
kratkim odšel v Moskvo po Audi 80 - »spomin« na igranje
t^rebškem Medveščaku. Na sliki: prizor s petkove tekme
"'.arna - Triglav, v buliju je Andrej Pisarev (9).
i' Foto: EDO EINSPIELER
14. STRAN - 5. DECEMBER 1991
RADIO
REVIZIJA RUMENEGA CE
Leteči cirkus Lojzeta P.
Oh, kako smo tečni. Naj-
prej smo kamenjali vlado,
češ da prepočasi vleče odce-
pitveno vrv, zdaj pa, ko jo
imamo okrog vratu, zopet
pljuvamo in grgramo, da
vlada kljub vsemu sploh ni
bila pripravljena na solo dir-
ko. Definicija se torej vpra-
šujoče glasi: ali je nesposob-
na vlada ali pa je prezahtev-
no ljudstvo - ki si bo že ob
pravi naslednji priložnosti
poiskalo nov predpražnik in
ga ustrezno posvinjalo. Ali,
kot se sliši v enem izmed
spotov v Rumenem CE:
A:Hi-ho-hu (per\'erzno sto-
kanje) - B: Vidiš, tudi to je
demokracija! - C:Aha, kdo
jo pa poriva?
Mark Evskens, zunanji
minister naklonjene nam
Belgije, pravi, da je prednost
majhnih držav v tem, da lah-
ko lažje spreminjajo svoja
stališča. Ali drugače poveda-
no: kdo jih pa sploh jemlje
resno. Ker v to jakostno sku-
pino sodi tudi naša mala dr-
žava z nekaj misijonarji sla-
be volje, ki dostojanstveno
prosijo za čimprejšnje med-
narodno priznanje, smo lah-
ko že kaj kmalu dojeli bistvo
naše relativne majhnosti.
Torej, biti Slovenec, se je ne-
kako obneslo le v bivši fede-
raciji in ravno od tod nam
takšna samozavest. Zdaj,
pred oltarjem krščansko-so-
cialdcmokratske Evrope, se
na pol bosi in bledo napu-
drani ponujamo božični raz-
prodaji, ko naj bi nas vnesli
v spominsko knjigo čisto
pravih držav, kjer bodo za-
hodnjaki naslednje poletje
v miru čofotali v tisti luži
morja ali pa se plazili po ne-
skončnih vršacih in jodlali
o lepotah Jugoslavije. No,
sčasoma jim bo prišlo, da je
ta nepresegljiv na pol za-
stonj občutek že novejša
zgodovina. Glede na to, da
smo turizem ljudje, pa je se-
veda vse mogoče.
Toda, nekateri so šele
prejšnji teden opazili, da ni-
smo več del federacije. Dva
nekdaj prosta dneva na ro-
vaš 29. noi^mbra sta vrgla
s tira marsikakšnega zagna-
nega proletarca, ki je zvečer
ob tretjem pivu z nostalgijo
obračal žepe in mešal samo-
stojno prihodnost z nekda-
njim standardom. In to še ni
bilo vse. Tudi zastave so vi-
sele. In če bi se takrat našel
kak bistroumni turist in me
vprašal, zakaj zastave in ta-
ko naprej, bi mu težko razlo-
žil, naj jih vendarle dobro
pogleda, saj so slovenske in
povrhu vsega nekatere že
precej umazane, kar pomeni,
da visijo vsaj od junija. Ja,
pravi vik in krik pa so zag-
nali poslušalci Rumenega
CE. Na eni strani so bili tisti,
ki se jim nekako toži, ne toli-
ko po bivši Jugoslaviji kot po
miru in blaginji, v kateri se
je dalo lepo živeti, nasprotna
stran, lojalna vladi, pa jih je
označila za komuniste.
Skratka, kregali so se in na
koncu sem bil še sam etiketi-
ran kot rdečkar. Moram
priznati, da toliko pikrih na
račun vlade in Peterleta do-
slej še nisem slišal. Besni, vsi
po vrsti, eni na druge in tret-
ji na prve, so sesuvali prav
vse. Niti miroljubna Kučan
in Pučnik nista bila izvzeta.
Če je bila ta oddaja prava
slika trenutnega javnega
mnenja, se lahko pripravimo
na novo revolucijo. Držav-
ljansko nepokorščino pa bo
dušil tisti, ki si je to frazo
v času Roške izmislil. In re-
volucija bo zopet požrla svo-
je najboljše sinove, ustoličila
vnuke in naprej igrala Člo-
vek, ne jezi se. Seveda, če se
v dolgi vrsti čakajočih na
priznanje ne bomo kar sami
med seboj pojedli. Predalp-
ski kanibalizem imamo na-
mreč v krvi.
Pa še to: kljub antibalkan-
ski kulturni revoluciji smo še
vedno del njene folklore. To
je prepričljivo dokazal štu-
dentski žur ob prazniku re-
publike v bunkerju na Ger-
bičevi v Ljubljani, kjer so
vsega siti patrioti padali na
srbski pasulj, prepevali bal-
kanske novokomponirane
balade in jokali na Druže Ti-
to, mi ti se kunemo...
Piše Bojan Krajnc
Druga plat medalje
Kadar se igramo skrival-
nice za vas, ali pa krenemo
kam na teren, se lahko pri-
petijo nenavadne stvari in
včasih se zdi, kot bi našega
radijskega Skratka iz sosed-
nje rubrike nosili kar v žepu
s seboj, kot onikrat, ko smo
bili v Mozirji, v tamkajšnji
telovadnici, kjer je imela Sa-
vinja (moja trgovina) veliko
akcijsko prodajo pohištva.
Zveze z vami, javljali smo se
namreč v živo, kot pravimo
takim prenosom, smo morali
vzpostaviti preko telefonov,
kar za naše tehnike ni nika-
kršen problem, če...
Telovadnice navadno ni-
majo telefonov, kajne? Torej
ga je bilo potrebno potegniti
iz poslovne stavbe, ki pa ni
tako blizu. Toda tudi to ne bi
bil noben problem, saj z zvit-
kom žice naši tehniki delajo
čudeže. Toda, za ta čudež je
moral naš tehnik Mitja pre-
plezati nekaj strešine, en vrt
in eno ograjo, oblajal ga je
sosedov pes, lastnica vrta ga
je opozorila, da ji je pohodil
solato, napeljal je žico do vi-
sokih oken telovadnice, te-
daj se je čas prenosa že ne-
varno bližal, in ugotovil, da
so okna, kdo ve od kdaj že,
zabita in da jih ni mogoče
odpreti. Kaj pa zdaj? Treba
je bilo najti drugo rešitev in
ta se je ponudila skozi okno
podstrešja... Tu pa zgodbe
še ni konec, kajti pogovor iz
telovadnice, ki se je spreme-
nila v salon pohištva, se
šele dobro začel in ko smo
v prvem delu zaključili, si^j
na lepem izgubili zve^
z matičnim študijem. Kaj p
je zdaj to, saj Skratka zag^
tovo nismo vabili na svf
zrak? Mitja je opravil enak
pot v obratni smeri in sreč
blatne poti je ležala žica, k(
bi jo Krjavelj na dva dej
presekal. Kmalu nam je
stalo jasno - bil je z nam
tistega dne in dobro se je fa
potuhnil, da ga nismo mog
ujeti pri delu. Tudi gostitel
so se strinjali. Do popoldai
skega prenosa pa se je ;
zresnil, težav s prenosom i
bilo, za spomin pa sta iz em
ga zvitka žice nastala dva.'
. MATEJA PODJE
Jutranji urniic Radia Ceije
5.40 Uvodni avizo ter predstavitev programa in ekipe
6.00 Poročila in druge informacije
6.15 Desetica
6.30 Gospodarske novice
6.40 Poslovne informacije - borze, ponudba in povpraševanje
7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija
7.20 Tečajnica - pregled vrednosti tolarja v raznih bankah
7.40 Aktualna tema - gospodarstvo, banke, zavarovalništvo itd.
8.00 Začetek dopoldanskega programa
Zgodnji radijsici ptiči
Ekipa jutranjega programa Radia Celje na delu. Moderator Theo Bostič in urednik
programa Franček Pungerčič bereta prispevke, zunanji sodelavec Primož Škerl čaka na
oceno svojega dela, tehnika Sašo Matelič in pripravnik Matej Gračnar pa skrbita za potek
oddaje. Moderatorka Ida Baš je bila ravno v studiu, koordinator programa Srečko Šrotpa
je pripravljal gospodarske novice. m
ŠKRATKI
Pridi in polepšaj mi ta dan,
poje popevčica, naš napovedo-
valec Theo, ki zadnje čase nosi
metuljčke pod vratom, pa na
vprašanja kolegov, ki jih zani-
ma, zakaj je tako lep, odgovar-
ja: »Da vam polepšam dan!«
Tako je taisti Theo začel 2.
decembra navsezgodaj prvi
celjski jutranji val, za katere-
ga si je, tako je povedal poslu-
šalcem, pripel na pražnjo
obleko še velikega metuljčka
cekinčka. Tudi Skratku je bil
tak všeč in nič mu ni ponaga-
jal. Mu je'pa ponagajala ura,
a še to le za tri minute.
Nataša Gerkeš se je iz bol-
nišnične karantene vrnila
z več boleznimi in virusi kot
jih je imela, preden je šla va-
njo. So pa zdravniki ugotovili,
da z njenim jezikom ni in še
nekaj časa ne bo nič narobe...
Marjela Agrež in Milena
Brečko-Poklič sta se prejšnji
konec tedna udeležili 14. štu-
dijskih dnevov novinarjev Slo-
venije v Gozd Martuljku. Ni se
jima godilo ravno najbolje, saj
so ju šefi pozabili prijaviti, ta-
ko da sta bili »nadštevilni«.
Najbolj »študijsko«, kar sta
naši vrli novinarki ugotovili,
pa je bilo dejstvo, da dolgi
sprehodi po Martuljku pozimi
niso najbolj priporočljivi.
Ista Milena pa seje kot pazlji-
va poslušalka Pirnata in Kaci-
na dvakrat pojavila tudi na te-
leviziji. Povedala je, da je bila
na ekranu »prvič grda, drugič
pa lepa«. Tisto »prvo« je naj-
bolje komentiral Milenin sin:
»Če si že bila na televiziji, bi se
lahko malo lepše našmin-
kala!«
Po »prvem jutru jutranjega
programa« je Srečko Šrot izja-
vil, da je »dan nenadoma po-
stal zelo dolg«. »Za dve uri in
pol; ravno toliko se je namrt
podaljšal z jutrom,« je Srečk
pojasnil odgovorni urednik ju
tranjega programa France
Pungerčič.
Se je veliki brat Mstrašil
majhnega. Takšen je bil ko-
mentar našega tehnika Mitp
Tatareviča, ko je slišal, da Ri'-
dio Slovenija ne pusti prena-
šati dobrodelnega koncerU-
Klic dobrote.
Zaključnega dela Lojtrce domačih sicer v dvorani Golovec
letos ne bo ker Radio Slovenija nima denarja za tako prireditev.
Vseeno pa bo zaključek lestvice na prvem programu Radia
Slovenija. Tako kot vsako leto so k sodelovanju povabili tudi
žirijo Radia Celje. Eden izmed članov žirije (le kako je to uspelo
Tonetu Vrablu) je bil tudi znani celjski umetnik, športnik in
glasbenik Bori Zupančič, ki je ob poslušanju skladb napravil
tudi tole avtokarikaturo.
DELO
Delo - vedno
v središču
dogajanj
PISMA BRALCEV
5. DECEMBER 1991 - STRAN 15
ODMEVI
najcenejši plin
I Celju
v Celju imamo tri tarife
^a:
Tarifa I je za kuhanje in to-
jo vodo.
Tarifa II je za celotno oskrbo
j vključno za ogrevanje.
Tarifa III je za industrijo in
gtalo potrošnjo.
povišanje je bilo različno,
fndar se držimo sklepov iz-
ršnega sveta. Plin za gospo-
jnjstvo za celotno oskrbo je
5 vedno cenejši od kurilnega
Ija. Da se je plin za ogrevanje
ovečal za 1067o je neresnica,
ieresnica je tudi, da je plin
Celju najdražji. Res pa je, da
■ najcenejši. G. Zdravko Smr-
olj, naslednjič, ko se boste
(Jločili za pisanje v časopis,
relistajte še kakšen uradni
5t, odnosno pokličite še prej
linarno Ljubljana in Plinar-
0 Maribor. V Ljubljani stane
emeljski plin za gospodinj-
tvo za celotno oskrbo od 20.
1. 1991 15,21 SLT/m^
•4.547,37 SLT fiksni letni zne-
•k (Ur. 1. RS št. 26, stran
075) in če to preračunamo na
,500 m^ letno, pomeni + 3 SLT/
il Tako znaša v Ljubljani ce-
a zemeljskega plina 18,21
LT/m^, v Maribom pa 16
VT/m\ No, v Celju stane s 1.
1.1991 le 12 SLT/ml Menim,
a dodatni komentar k temu
1 več potreben.
Tudi za podatke iz preteklo-
li, ki jih g. Smrkolj navajate,
namo argumente. Prosim,
glasite se v Komunali, dobili
h boste.
G. Risto Gajšek, vam pa na-
lednje: V vašem članku poro-
ate, kako vrtoglavo so se po-
večale cene življenjskih po-
trebščin od mesa do čistil, na
drugi strani pa zato zahtevate
samo od Komunale in IS, da
cene zniža. Ali je Komunala
zadnji člen v verigi, ki mora
skrbeti za standard občanov?
Naša dejavnost pridobiva pri-
hodek le od cene storitev, torej
nima nobenih dotacij, ima pa
precejšnjo izgubo.
G.Peter Kavalar, ste se že
seznanili s ceno plina, se boste
opravičili g. Ireni Ferlež, čla-
nici izvršnega sveta oziroma
sekretarki za družbene dejav-
nosti?
JAVNO PODJETJE
KOMUNALA CELJE
Plansko-inf. sektor
TONČKA JURKOŠEK
Še o realnosti
cen ogrevanja in
tople vode
Hišnemu svetu Škaptnova
1-6 bi najprej svetovala, da
greste v trgovino, za blago
zahtevajte stare cene, blagaj-
ničarki pa razumljivo plačajte
po stari ceni. Poiskusite,
upam, da vam bo to uspelo.
Glede 106% zvišanja cen
ogrevanja pa moram povedati,
da je povsem skladno s podra-
žitvijo osnovnih goriv in osta-
lih vhodnih elementov do 1.
oktobra 1991. Povprečni oseb-
ni dohodki znašajo v Komuna-
h okrog 10.000 SLT, vse leto se
izplačujejo v skladu z Zako-
nom o izplačilu osebnih do-
hodkov in so v okviru zakona
vkalkulirani v ceno. Moram pa
povedati, da so naši osebni do-
hodki 307o nižji od kolektivne
pogodbe. Če menite, da so naše
kalkulacije nerealne, prosimo
pošljite strokovno osebo in naj
iz naše dokumentacije preveri
kdo ima prav.
Naj še pojasnim resnico
o ceni tople vode. Toplo vodo
poleti ne ogreva PE Toplotna
oskrba vsled tehničnih razlo-
gov. Cena tople vode, ki jo je
potrdil izvršni svet z veljav-
nostjo 1. 11. 1991 znaša v Ko-
munah 127,20 SLT/m'', in ne
vem od kod neresnični poda-
tek 475 SLT/-^ za Škapinovo
1-6. Kako dolgo se bomo še
srečevali z neresničnimi po-
datki, ki sejejo nezadovoljstvo
med občani? Je le to komu na-
men, da zase gradi temelje.
Smo se res v Komunali znašli
v vlogi Hlapca Jerneja?
Vemo, da tudi Komunalci
nismo brez napak, prosimo vas
opozarjajte nas na konkretne
imenske primere, tako jih bo-
mo lažje reševali. Korektno
medsebojno sodelovanje bo
koristilo vam in nam. Doslej je
bilo vedno prisotno!
JAVNO PODJETJE
KOMUNALA CELJE
Plansko-inf. sektor
TONČKA JURKOŠEK
Sprenevedanje
zadnjič
Sprenevedalna stranka spo-
roča sprenevedajoči žalski
vladi, da je njihova naloga od-
govarjati na poslanska vpra-
šanja, ne pa poučevati politič-
nih strank, kaj naj počnejo in
kako naj to počnejo.
Kadar imajo časa na pretek
jim svetujem, da spet pošljejo
kakšne položnice občanom
(kakšnih tri tisoč), za razlog se
ne bojim, da ga ne boste našli
in nam tako dokažejo, da je
AVGIJEVO kraljestvo pro-
strano.
Za OO LDS ŽALEC
sekretar
GREGOR VOVK
Še pomnite
gospodje
Naslov prispevka g. Milana
Brecla in na koncu pripis
uredništva terjata temeljit od-
govor. Samega izziva sem se
razveselil, saj me radi spoz-
nanj do katerih sem se doko-
pal, že tlači mora in preganja
nespečnost. Zato je prav, da
odpremo knjigo celjske resni-
ce, mogoče nam bo lažje pri
duši, nikakor pa ne v življenju.
Celjsko zlo in onesnaženost
se začenja kmalu po dnevu
zmage 9. 5. 1945. Takrat je de-
set tisoč ha celjske zemlje
sprejemalo v svoja nederja
vsaj 20 kratnik sedanjih Vuko-
\'arskih hrvaških žrtev in vsaj
100 kratnik dachavskih slo-
venskih in celjskih žrtev.
(Celjska Komunala je pod težo
bremena »joj kam bi del«, noči
in noči kot pošastni strahovi
prevažala posmrtne ostanke
žrtev rojstva »bratstva in
enotnosti« v cinkarniške depo-
nije. Povsod, kjer se je začela
v Celju kakšna večja gradnja,
so bili »nočni duhovi« prisotni.
Nazadnje v letu 1989, ko je
bilo potrebno iz piritne grob-
nice, kjer je zmanjkalo pirita,
vse skupaj prepeljati in zako-
pati še v novo pregrado »Za
travnikom«, ki sedaj po svoji
obsežnosti predstavlja največ-
ji slovenski grob. Povsod, kjer
se pojavlja Cinkarna s svojimi
objekti ali dejavnostjo, ima
duh po smrti.) S temi dogaja-
nji se je rodilo načelo »brat-
stva in enotnosti«, ki s polno
življenjsko silo bruha sedaj po
Hrvaški, v Celju pa se odraža
v transparentih, ki visijo pre-
ko ulic in na katerih piše »Ce-
lje zdravo mesto«. Življenjska
sila »bratstva in enotnosti« je
Hrvaški prinesla kri, ruševine,
revščino in brezup, Celju pa
rak, spačke, abortuse, invalid-
nosti in smrt. Geslo »Celje
zdavo mesto«, prinaša Celja-
nom nadaljevanje in oživljanje
načela »bratstva in enotnosti«,
na bolj prefinjen »Mefistov-
ski« način.
Če ne bi bilo dogajanj
v osvobodilnih mesecih po 9.
maju 1945 v Celju, ne bi imeli
pri nas takšne Cinkarne in
takšnih deponij, ampak bi se
razmahnile in zacvetele dejav-
nosti »Metke«, »Topra«,
»EMA«, »Žične«, »Libele«,
»Mizarstvo« in še veliko pri-
jaznih dejavnosti bi lahko na-
štel. Velik greh, pa kliče po
veliki pokori. Z denarjem pa
se da kupiti tudi embleme,
plakate, transparente in na ža-
lost tudi ljudi. Na zadnji 17.
seji celjske skupščine dne 27.
11. 91 je bilo na istem dnev-
nem redu predstavitev projek-
ta - »Celje zdravo mesto« in
tipka za zeleno luč Cinkarni za
njeno dejavnost za naslednjih
25 let. Projekt »Celje zdravo
mesto« se naj bi končal do leta
2000, projekt Cinkarne pa
2015 leta. »Pa razumi kdor
more«, je dejal Peterle, ko je
bil v Celju, jaz razumem tako,
kot da bo po letu 2000 samo še
Cinkarna. Stanje je pač takš-
no, da ni upanja na izboljša-
nje, saj skuša sedanja garnitu-
ra oblasti cinkamiško krsto
prekriti z bukovžlaškimi beli-
mi rožami - rožami zdravega
Celja, s cinkarniškim denar-
jem. Struktura oblasti in stro-
ke v Celju je skoraj ista kot
leta 1986, znanje in prepro-
stost pa tudi. Zato bi najraje
svetoval Celjanom, posebno pa
mladini, naj se izseli iz te kot-
line.
Naše društvo. Društvo za
varstvo okolja pa je malo zgu-
bilo sapo predvsem zato, ker je
pričakovalo večje spremembe
v razmišljanju in dejanjih no-
ve oblasti, predvsem v prid de-
janj splošnega pomena. Smo
pa tudi po petih letih »rigola-
nja letine« na račun svojega
prostega časa, znanja ter volje
in denarja malo utrujeni in ra-
bimo osebni počitek.
Gospod Brecl, Javna tribuna
v Trnovljah je bila temeljni
kamen za upoštevanje javnega
mnenja, čeprav je bila takrat
še prelita s čokolado SZDL,
kot dedičem gesla »Bratstvo in
enotnosti« pa se za njenih 23
zahtev še vedno borimo od ob-
čine do republike, čeprav jav-
nosti vsega ni znano. Znano pa
ni zato, ker od kar sem bil iz-
voljen za republiškega poslan-
ca, me še noben novinar ni
vprašal, kje sem doma in kaj
počnem. Verjetno ta tema ni
več interesantna zaradi mojih
razmišljanj. V kolikor pa bere-
te Pisma bralcev, ste lahko tu
in tam le zasledili tudi pri-
spevke našega dništva, ki so
bili namenjeni okolju.
G. Brecl, ker vam je vsak
dan bolj jasno, da se nisem bo-
ril samo za ekologijo, vam mo-
ram priznati, da sem se boril
tudi zato, da lahko kot, po va-
šem »človek na oblasti«, svoje-
ga psa, po lastni presoji naže-
nem v kočo, kajti vse drugo pa
je demokracija, za katero sem
se tudi boril in še se bom.
Vem, da nisem konkretno
odgovoril na vaša vprašanja,
ki zanimajo tudi širok krog
ljudi, vendar smatram, da je
konkretne odgovore potrebno
osvetliti z ozadjem, zaradi ka-
terih danes Celjani umiramo
na obroke. Na konkretna
vprašanja sem pripravljen od-
govorjati tudi v nadaljevanjih,
če bo to potrebno.
S spoštovanjem
JANEZ ČRNEJ
Dobro mislečim
v premislek
Po občinah in v oblastnem
vrhu v republiki vzpodbuja
Demos polemike o preimeno-
vanju ulic, šol in drugih usta-
nov, ki nosijo imena naših bor-
cev in slavnih enot, imena bor-
cev in aktivistov herojev, ki so
v času NOV za osvoboditev
Slovenije v boju proti okupa-
torju in narodnim izdajalcem
dali vse - tudi svoja življenja.
Predstavniki skupščin,
^predvsem pa predsedniki ob-
činskih vlad, naj skupno s po-
slanci temeljito premislijo
o odstranjevanju imen. Bomo
res izmčili veliko delo borcev
v času osvobodilne vojne? Iz-
govori, zlasti tistih, ki so v naj-
težjem času stali ob strani, ali
pa so bili na napačni strani, so
različni. Nočejo pa priznati,
da so ta boj bili preprosti lju-
dje iz delavsko-kmečkih vrst
in napredna inteligenca, ven-
dar ne z ideologijo, pač pa
z zavestjo, da nam s fašizmom
grozi uničenje in izgon iz last-
ne domovine.
Naj vas spomnimo, da so bili
na ožjem celjskem območju že
julija 1941 formirani dve četi.
- 1. Celjska (20. julija) in Sa-
vinjska četa (26. julija). Konec
julija je bila formirana še zna-
na Revirska četa. Prva Celjska
četa je že v mesecu dni padla
v boju z okupatorjem, na čelu
z znanim komandirjem Vilčem
Šlandrom. Borci so bili po-
slednji boj na Resevni. Avgu-
sta 1941 je bil ustreljen naš
znani zdravnik, aktivist Slav-
ko Šlander, kasneje imenovan
za narodnega heroja. Že v letu
1941 so padli pod streli v celj-
skem Starem piskru in v Mari-
borskih zaporih naši kmečki
in delavski možje, sinovi in že-
ne kot talci. Mnoge družine so
bile pregnane na jug in v nem-
ška taborišča po zaslugi tistih,
ki so se udinjali okupatorju.
Zato danes ogorčeno na-
sprotujemo odstranjevanju
slavnih imen ulic in ustanov.
Ne moremo brisati imena Celj-
ske čete, ne moremo izbrisati
Šlandrove brigade, ki je sku-
paj z borci IV. operativne cone
septembra 1944 osvobodila
Mozirje in prva vkorakala ma-
ja 1945 v Celje. Šlandrov trg
mora ostati. Ne moremo od-
straniti poimenovanja po II.
grupi odredov in komandantu
Stanetu, glavnemu koman-
dantu vseh partizanskih bor-
benih enot naše Slovenije. Ne
moremo dovoliti, da se pre-
imenuje Trg svobode. Vsaka
država na svetu ima simbol
svobode, poimenuje po svobo-
di trge, postavi slavoloke zma-
ge in kipe svobodi.
Ne moremo dovoliti, da se
odstrani ime XIV. divizije, ki
je osvobodila celo Savinjsko
dolino julija 1944 ter maja
1945 razorožila znano Von Le-
rovo armado pri Letušu in Šo-
štanju. I. Štajerski bataljon je
s komandantom Stanetom
Rozmanom že oktobra 1941
osvobodil Šoštanj, pa čeprav
le za nekaj ur, v frontalni bitki
pa je 26. oktobra 1941 porazil
nemško soldatesko na Creti.
Spoštovani nosilci oblasti,
ki pripravljate preimenova-
nja! Nič nimamo proti, če se
nekatere stvari menjajo, toda
v razunmi meji in ob sodelova-
nju naših domicilnih odborov,
ki imajo zakonite domicilne li-
stine od zakonitih občinskih
oblasti. Zavedajte se, da tudi
vaša oblast ni večna. Organi-
zacija zveze borcev je še trdna
in njeni člani so tudi vaši bo-
doči volilci, ki bodo dobro pre-
mislili, komu bodo oddali svoj
glas.
DomicUni odbori:
II. grupe odredov
Šlandrove brigade
brigade, ustanovljene v SZ
V. prekomorske brigade
borcev XIV. divizije
Preimenovanje
ulice Tončke
Čečeve
v petek, 29. 11., smo bih ob-
veščeni, da namerava Komisi-
ja preimenovati našo ulico
v Tiho ulico. Zaradi načela de-
mokratično izražene volje lju-
di, ki tu živijo, da povedo
o tem tudi svoje mnenje, sem
opravila anketo tako, da sem
v vseh 15 hišah, kolikor jih je
v naši mali ulici, povprašala
prebivalce o mnenju glede po-
trebnosti preimenovanja ulice
in predlaganega novega
imena.
Soglasno mnenje vseh, tako
starejših in mlajših in celo
otrok je, da mora ime ulice
ostati nespremenjeno in da ne
vidijo nobenega pravega smi-
sla niti argumenta za to, da bi
ulico preimenovali (še najmanj
v Tiho, a o tem pozneje). Tonč-
ka Čečeva v zgodovini Celja
nedvomno ima svoje mesto, saj
vendar predstavlja simbol
upora uproti nemškemu, torej
tujemu okupatorju in like
takšnih žena najdemo tudi
v zgodovinah drugih evrop-
skih narodov, ki so jih ohranili
ne glede na politične spre-
membe (Ivana Orlanska, Ana
Frank ipd.) Sprašujemo se, ali
bo komisija predlagala tudi
umik dominantnega lika te
ženske s Savinškovega monu-
mentalnega spomenika na
Šlandrovem trgu. Sedanje ev-
forično preimenovanje vsega,
kar diši po NOB, me spominja
na abotno posiljevanje nekda-
njih aktivistov za posaditev 88
dreves ali organizacijo masov-
nih izletov v Hišo cvetja. Gre
za podobne nepremišljene me-
tode v drugi preobliki. Tako
kot smo se takratnim neumno-
stim postavili po robu, se bo-
mo tudi tokrat, seveda pa tega
protesta ne gre enačiti z neka-
terimi umestnimi sprememba-
mi imen kot so Trg V. kongre-
sa, Ul. črnogorske brigade,
ipd. Mimogrede, Trg svobode
prav tako zanesljivo ne sodi
v to kategorijo, saj svoboda
predstavlja najvišjo vrednoto
v vseh družbenih sistemih in
vladavinah.
Med prebivalci naše ulice so
nekateri ogorčeno izrazili vna-
prejšnjo državljansko nepo-
slušnost rekoč, da novga na-
slova ne bodo sprejeli in ga
tudi ne uporabljali.
Tisti, ki pa si je očitno na
hitro in »šilom prilike« izmislil
ime Tiha ulica, pa naše ulice in
njenega utripa prav gotovo ne
pozna in še ni slišal otroškega
živžava, ki ga je naša »Tonč-
ka« polna od jutra do večera.
Za Ul. Tončke Čečeve
ALENKA MEŽNAR
P. S.
Komisiji predlagam, da pre-
šteje (verjetno bo že prstov na
roki dovolj) tiste ulice v Celju,
katerim so imena dale ženske.
16. STRAN - 5. DECEMBER 1991
Krvavi poi
sužnje Karoline
»Družina mora sijati in greti, ogrevati
kot veliko sonce. Pa srce mora imeti: har-
monijo glasbe in čustev. Da, harmonijo kot
v naravi, valovanje med letnimi časi... Ob
varni roki staršev, ob drobcenih veselih tre-
nutkih bi našli pot v ta čudoviti svet.
Žal...« je nekoč zapisala štirinajstletna
Mihaela. Njen šolski spis o družini izžareva
eno samo hrepenenje po družinski sreči, ki
je ni nikoli okusila.
Mnogo je otrok, ki živijo v neurejenih,
hladnih družinah. Med temi družinami so
tudi takšne, kjer gospodujeta nasilje in gro-
bost v neštetih pojavnih oblikah. Takšne
družine so praviloma skrite, saj mora ostati
nasilje pred javnostjo prikrito, skrbno va-
rovano. V večini primerov gre za nasilniško
obnašanje moža-očeta nad ženo oziroma
materjo otrok, pri čemer so mnogokrat so-
deležni trpinčenja, predvsem psihičnega,
tudi otroci. In nihče od trpinčenih si ne upa
spregovoriti, saj bi nasilju sledilo še hujše
nasilje. Strah je njihov večni sopotnik.
Ena takšnih družin je tudi nekje na
obrobju mesta Celja. V majhni hišici
z ograjenim vrtom živijo mož Nebojša, nje-
gova žena Karolina in njuni otroci: štiri-
najstletni Marjan, dvanajstletna Andriana,
devetletna Snežana in osemletni Marko.
Pravzaprav jih v tem času prebiva v hiši le
petero, kajti mož in oče Nebojša je v sod-
nem priporu. Prejšnji teden so na Postaji
milice v Celju napisali kazensko ovadbo
zoper njega, saj jc utemeljeno osumljen, da
je storil več kaznivih dejanj nasilniškega
obnašanja in kaznivo dejanje hude telesne
poškodbe. Koliko je primer nasilništva v tej
družini izjemen, je težko reči, saj mnogi, ki
bi morali že davno spregovoriti,.še vedno
molčijo in trpijo. Tudi Karolina bi šc kar
naprej trpela, če ne bi v akcijo stopil milič-
nik Iztok Šimek, ki je že dlje časa slutil, da
je v družini Jovanovič nekaj zelo narobe in
nevarno.
Prikrivanja
»Kot rajonski miličnik sem imel močne
osnove za sum, da v tej družini vlada nasilje
moža nad ženo, a trdnega dokaza nisem
imel. V začetku novembra sem se srečal
s Karolino na sedežu krajevne skupnosti,
kamor se je zatekla. Videl sem žensko, vso
prestrašeno in z vidnimi znaki poškodb na
telesu. Na vprašanje, od kod ji modrice in
rana, ni hotela odgovoriti. Vedel sem, da
gre za poškodbo z orodjem. Takrat sem jo
rotil, naj pove resnico, a zaman. Takrat sem
jo tudi opozoril, da se bova v manj kot
mesecu dni ponovno srečala v podobnih
okoliščinah, a ni nič zaleglo. Žal se je moja
napoved uresničila«, je povedal miličnik
Šimek, ki z iskanjem dokazov ni odnehal.
Petindvajsetega novembra zjutraj se je
s Karolino ponovno srečal, ko se je spet
zatekla po pomoč k dobrim ljudem. Takrat
je spregovorila. Takrat so jo tudi odpeljali
na poškodbeni oddelek celjske bolnišnice.
Njena izpoved pa je prava srhljivka, križev
pot nesrečnice, ki je mučenja in žalitve pre-
našala polnih petnajst let.
Nož V podlalit
Pričakovala je prvega otroka. V navalu
jeze jo je mož začel pretepati, nakar je
zagrabil za kuhinjski nož in jo zabodel
v podlaht leve roke. Karolina je iskala
zdraviliško pomoč, rano so ji zašili, zdrav-
niku pa je rekla, da se je poškodovala pri
rezanju hrane.
Nož v vlaku
v šestem mesecu nosečnosti s hčerko An-
driano se je tričlanska družina vračala
z dopusta. V vlaku, nekje na območju Vin-
kovcev, je začel mož ponovno rohneti. Spet
je prijel za nož in ženo zabodelv meča desne
noge. Po dejanju je stopil iz kupeja in se
vrnil s papirjem, s katerim si je Karolina
zakrila rano. Ko so se vrnili domov v Celje,
ji je na svežo rano polagal tobak, zaradi
česar se je rana grdo zagnojila. Karolina je
šla spet v bolnišnico in spet ni povedala
resnice.
Ni smela k zdravniku
Tretja nosečnost, dopust na morju, v Me-
dulinu. Bil je čas kosila, ki se je končalo
s silovitim prepirom. V navalu jeze je Ne-
bojša zalučal večji kuhinjski nož, ki se je
ustavil v predelu Karolininega prsnega ko-
ša. Iz rane je močno krvavela, vendar ji
tokrat ni dovolil, da bi šla po zdravniško
pomoč.
Ugriz v uhlja
Zakonca sta aprila leta 1986 popravljala
streho domače hiše. Na podstrešju bi mora-
la Karolina dvigniti večji kos polivinila, na
katerem se je nabirala deževnica. Ker pri
tem ni bila dovolj spretna, je polivinil padel
na tla in voda se je razlila po podstrešju. To
je Nebojšo tako zelo razjezilo, da je ženo
zgrabil za glavo in ji v trenutku odgriznil
zgornji del obeh uhljev. Spet je močno kr-
vavela, mož pa je napihnil počitniško pla-
valno blazmo, ženo položil nanjo ter z vodo
spiral krvaveči rani. Spet ni smela k zdrav-
niku.
z lopato po nosu
Leto 1990. Zakonca sta urejala manjši
gospodarski objekt ob stanovanjski hiši.
Kapelina bi morala pridržati betonski ste-
ber, a je pod težo bremena omagala. Steber
je padel po tleh, to pa je soproga tako zelo
razjezilo, da je zgrabil za lopato in ženo
udaril v predel obraza. Ženska je padla na
tla in za kratek čas izgubila zavest. Ker ji je
iz rane curkoma tekla kri, se je s kolesom
odpeljala k zdravniku. Rano so ji oskrbeli
in jo zašili, vendar bi bila morala ostati na
zdravljenju v bolnišnici, kjer bi ji operirali
poškodovano nosno kost. V strahu pred
možem je Karolina dejala, da mora domov
po najnujnejše stvari in da se bo nemudoma
vrnila. Mož ji, seveda, ni dovolil vrniti se
v bolnišnico in šive si je morala kasneje
sama odstraniti. Od takrat ima težave z di-
hanjem in bolečine v predelu sinusov.
Udarec zaradi slepiča
Letos avgusta je moral najstarejši otrok
na operacijo slepiča. Ža vnetje je bila, kaj-
pak, kriva uboga Karolina, kazen pa je bila
spet kruta. Z desko jo je udaril po glavi,
tako močno, da je izgubila zavest. Ko je
spet prišla k sebi, je čutila vrtoglavico in
hude bolečine v glavi.
Mrzel tuš
Enkrat tedensko se je vsa družina okopa-
la v topli vodi. S toplo vodo pa je bilo treba
ravnati previdno, saj je v kotliču ni smelo
zmanjkati. Oktobra letos pa se je zgodilo,
da je pošla. To je Nebojšo tako zelo razjezi-
lo, da je ženo nagnal na dvorišče, kjer jo je
celo uro polival z mrzno vodo iz cevi. Po
tem »tuširanju« ni smela več v hišo, morala
je prespati na dvorišču.
S kamnom po glavi
v soboto, triindvajsetega novembra je
Karolina prinesla iz hleva vrečo koruze.
Mož je to opazil in ji ukazal, naj nese vrečo
nazaj. Ženska jo ubogala in se obrnila,
a istočasno začutila močan udarec po glavi.
Padla je po tleh in omedlela. Ko je prišla
k zavesti, je poleg glave zagledala večji
kamen. Skrila se je v vrt, šla nato čistit
odtočni jarek, ves čas pa je krvavela. Zave-
zala si je ruto na glavo in šla skrivaj spat.
Ritual brez primere
Kadar se možu zazdi potrebno, zahteva
od žene, da teka od enega do drugega konca
dvorišča. On stoji na enem mestu in li
Karolina priteče mimo njega, jo vsak
udari s kolom, palico ali kakšnim drugi
priročnim orodjem.
Tavanje po dežju
štiriindvajsetega novembra letos so ime
pri Jovanovičevih koline. Na dvorišču
Karolina dala očiščeno drobovino v roke i
hčerki Andriani in ji naročila naj jo odnese'
na podstrešje. Takrat pa je mlad hišni nem-
ški ovčar skočil na otroka in drobovina je *
padla na tla. Za to je bila spet kriva Karel
na. Mož jo je začel neusmiljeno pretepati {
vsem telesu, prste obeh rok ji je tiščal v us
in oči. Ker z mučenjem ni odnehal, je Kar
lina zbežala do dvoriščnih vrat, mož pa ji
zagrozil, da jo bo ubil, če se bo vrnil
Zbežala je po cesti, vse to pa so nemo gled
li vsi štirje otroci. Ker je bilo zunaj mraz
je deževalo, se je Karolina ponoči skriv
priplazila do hiše in si obula škornje t
odtavala v noč. Vso premočeno in premr
ženo je okoli pol štirih zjutraj ustavila ri
ličniška patrulja. Na vprašanje, kam je n
menjena, je odgovorila, da gre na žele23
ško postajo, kamor bodo vsak čas prispe
moževi sorodniki. Res je šla do postaje.
tam je krenila do Štor in se vrnila do Teh'
rij ter sc zvečer zatekla k znanki, kjer,
prespala. Naslednje jutro seje ponovno
čala z milčnikom Iztokom Simckom in ^
krat ji ni preostalo drugega, kot da razki'']
svojo kalvarijo.
Razvalina pri štiriintridesetih
Karolina je bila nekoč prava lepoti<^!J
ena najlepših mladenk v Baču, kraju v vjv
vodini, kjer je preživljala otroštvo in i^.^
dost. Po osemletki se je vpisla v srcdw
tehniško šolo tekstilne smeri. Pri sedernn J
stih letih, v tretjem letniku šole, je spoZ^?;
Nebojšo, ki se je za kratek čas mudil v p
ču, se vanj zaljubila in že po tednu
Iztok Šimek
Pomagamo Barukčičevim sirotam
Darilo za Miklavža
Pred tremi tedni smo v našem uredni-
štvu pričeli akcijo za pomoč Barukčiče-
vim sirotam, ki so ostali v štirih letih
brez očeta in matere. Ker so nas navdu-
šili s svojo izjemno voljo in odgovor-
nostjo, njihova želja pa je imeti računal-
nik, smo sc odločili, da jim pomagamo
uresničiti njihove sanje.
Odziv in pomoč v treh tednih, kolikor
akcija že traja sta presenetljiva.
Denar so doslej nakazali:
SDK, odsek za proračun: 1.000 SLT
B.S. iz Celja: 1.000 SLT
KS Hudinja Celje: 3.500 SLT
Zvonka Gcrjavič iz Celja: 200 SLT
D.O.O. Esocomcrcc Celje: 1.500 SLT
SDK Celje: Prezelj, Sintič, Škct, Tovor-
nik, Pirš, Omerza. Bobnik: 1.650 SLT
Milena Viktor, Celje: 500 SLT
Olga Kdranjec, Braslovče; 500 SLT
Amalija Križnik, Šmarje: 300 SLT
Plankl, Luče: 1.500 SLT
Kolektiv zavoda Golovec: 2.350 SLT
Podjetje Gradiš: 10.000 SLT in kadrov-
sko štipendijo za najstarejšega otroka
Olivcrja, izplačilo v tem mesecu.
Dušan Širše iz Prebolda: dele računal-
nika v vrednosti 20.000 SLT ter doživ-
ljenjsko vzdrževanje računalnika
Uroš Jezcrnik iz Celja pa jc za Miklavža
daroval paket s hrano in sladkarijami
v vrednosti 2.500 SLT, v trgovini Sindi
na Mariborski v Celju pa bodo lahko
Barukčičcvi otroci odslej vsak mesec
dobili hrano v vrednosti 2.000 SLT.
Pridružite se damjočim in nakažite
denar za žiro račun; 50700-723-3-
31198, s pripisom »za sirote«. Zbiralna
akcija za računalnik še traja, pred nami
pa so številni prazniki in obdaritve. Ob
njih pomislimo na Barukčičeve sirote, ki
si tako pogumno tlakujejo življenjsko
pot.
Uroš Jezernik izroča darilo Barukčičevim.
|A
S. DECEMBER 1991 - STRAN 17
odpotovala z njim v Slovenijo,
ir naj bi jo čakala lepa prihod-
la je poroka, prva nosečnost,
li smela, pravzaprav ni smela
mor sama. Vsakršni stiki so ji
;dani, dovoljene so ji bile le naj-
ti.
ta ženska starka z osivelimi la-
[lami v zobovju, bleda, izsušena,
n plašna.
dnevni sobi, vsi štirje otroci so
edo, saj so bili neštetokrat neme
stim. Z očetom ne bi hoteli žive-
0 ceno, oddahnili so si, odkar je
'Če se razvežem, se bojim, da mi
nejo, da jih ločijo, če bi morali
povcduje Karolina in nadaljuje:
li želim, da otroci ostanejo sku-
0 naj jih sama živim?... Bojimo
nož vrne iz pripora, saj bi se
mano maščeval. Ampak jaz ga
ivila ... Sram me je pred sosedi,
mislijo,'da sem jaz moža zapr-
)d začetka je bil z mano grob.
smela za kazen prespali vsaj na
a koncu mi še tega ni dovolil...
e, da mi bodo otroke vzeli, če ga
Vsega sem bila vedno jaz kriva,
koklja pohodila piščančka. Za
nkost se je razburil, ne vem, kaj
1- Saj mu je bilo včasih žal in je
1 dober z mano, potem pa ... In
n, delaven je, v tovarni je pravi
evem, kaj bo, vem le to, da ne bo
'lino in njene otroke so se zdaj
ovni skupnosti, kolikor bo
agala šola, s primerom se
iitru za socialno delo. Vsi
•č, možne poti, ki pa so vse nego-
Ugank. Karolina se tolaži z mi-
bše, kot je bilo, ne more biti.
?! Jovanovič ni vse do danes nihče
nič videl. Vedeli niso najbližji
^l^aj so zaslutili v šoli, zdravniki
^^rjoli, da gre za »navadne« po-
•ličo ni nič vedel, a v resnici so
so vsi molčali. Le zakaj bi se
'^šaval v tuje di-užinske zadeve!
^0 se vc, zakaj je molčala. Strah
^ečni spremljevalec. Nje in nje-
'^ato tudi v tej reportaži otroci
^ani s pravimi imeni in tudi Ka-
Karolina. Izmišljen je tudi
\^ir\c. Vse ostalo je resnica. Žal.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
je tudi miHčnik Iztok Šimek:>
fedih svoje, odkrili enega od mno- ■
'"^ nasilja v družini. S kazensko :
l^še delo zaključeno. Najtežje pa se
*• Družini bo zdaj potrebna najšir- j
'fužbc.« i
Ljudje najbolje pomnijo ljubezen!
Dolina pesnice Neže Maurer ie bila nekoč resnično zelena - Pesmi so kakor njeno ime...
Neža Maurer, pesnica, pisa-  I
teljica, novinarka in prevajal-  j
ka,  se je rodila  leta  1930
v Podvinu pri Polzeli. Po uči-
teljišču v Celju je končala \'išjo ]
pedagoško  šolo in diplomira-
la iz slavistike na Filozofski
fakulteti v Ljubljani. Službo-
vala je kot učiteljica, novinar-
ka in urednica. Piše za otroke,
mladino in odrasle ter prevaja.
To so podatki, ki jih je o Ne-
ži Maurer mogoče zaslediti
v vsakem leksikonu. Znano je
tudi, da se človeka najbolje
spozna po njegovem delu.
Vendar pa - kako občuti živ-
ljenje, kaj in kako misli, kaj se
skriva v najglobljih kotičkih
duše... vse to najlažje pove
človek sam.
»Kam segajo vaši literarni
začetki, kakšni so bili?«
»Spominjam se še svoje res-
nično prve pesmi. Tega je že
davno, ko sem bila še doma,
v Savinjski dolini. Spominjam
se, da sem svojo prvo pesem
napisala nekoč, ko sem na po-
bočju Gore Oljke pasla koze.
V njej sem opevala lepote Sa-
vinjske doline. Ta pesem res ni
bila nikoli nikjer objavljena,
bila pa je namenjena lepoti.
Posvečeni lepoti Savinjske do-
line ...«
»Ni dolgo, kar ste zapisali,
da je bila vaša dolina nekoč
zelena...«
»Ja, bila je. Zelena od hme-
lja, gozdov, travnikov, polna je
bila sadja... Vendar pa sem
šele kasneje, ko sem šla učit na
Primorsko, ko sem odšla v me-
gleno Ljubljano, razumela, za-
kaj me je ta dolina vedno tako
vlekla k sebi. Vsake toliko ča-
sa sem se namreč morala vrni-
ti. Da sem se naužila svežine
doline in smeha domačinov.
Zdi se mi, da se nihče ne smeje
raje kot Savinjčani. Ob tem
smehu sem dobivala novih
moči.
Sedaj pa se moja dolina
spreminja. Spreminja se po vi-
dezu, spreminja se po vonju,
tudi ljudje se ne smejejo več
toliko... Spominjam se, da
sem, ko sem se kot novinarka
vračala skozi Savinjsko dolino
v času obiranja hmelja, morala
zapreti vsa okna v avtu, da
sem sploh lahko peljala mimo.
Vonj zrelega hmelja me je ved-
no privlačil bolj kot vse drugo.
Sedaj pa tudi ta vonj počasi
izginja...«
»Ne le literarno, tudi vaše
novinarsko delo je bilo zelo
pestro.«
»Bila sem urednica na tele-
viziji, delala sem pri Rodni
grudi (to je časopis za zdomce
in izseljence), delala sem pri
reviji Otrok in družina, potem
sem bila pet let kulturna ured-
nica pri Kmečkem glasu, nato
sedem let glavna in odgovorna
urednica Prosvetnega delavca,
končala pa sem na Komiteju
za informiranje, in sicer kot
urednica biltena, ki je našim
zdomcem, njihovim časopisom
in radijskim postajam prinašal
sveže novice iz domovine.«
»Čemu ste dajali prednost:
literarnemu ali novinarskemu
delu?«
»Novinarstvo je bilo moj po-
klic in to čutim še danes. Priz-
nam, da mi Tomšičeva nagra-
da, ki sem jo dobila, veliko po-
meni. Menim, da je to prizna-
nje mojega poklicnega dela.
Tudi danes bi, še vedno, ka-
morkoli grem, vsak dogodek
rada opisala. Samo časa in
moči mi manjka.
Res pa je tudi, da brez svoje-
ga literarnega ustvarjanja ne.
zmorem. Medtem ko mi je bilo
novinarsko delo čustvena po-
vezava z vsemi dnagimi ljud-
mi, je bilo literarno delo moj
osebni čustveni svet. Pomenilo
mi je spoznavanje lastnih misli
in čustev.«
»Pišete predvsem pesmi.«
»Mnogo več pesmi kot proze. Od vseh
mojih knjig, ki jih je sedaj izšlo enain-
dvajset, sta samo dve prozni. Gotovo je
razlog za to v čustvenem življenju, saj
živim zelo intenzivno, pa tudi zelo zgoš-
čeno. Lahko bi rekla, da živim za kratke
trenutke. Razen tega pa: nikoli nisem
imela toliko časa, da bi lahko resnično
sedla in pisala. Brez tega pa pri pisanju
proze ne gre.«
»Pa vendar bo kmalu, najbrž že pri-
hodnji mesec, izšla vaša zbirka zgodb za
otroke. Te zgodbe so nastajale na zani-
miv, nenavaden način.«
»Naslov te moje nove prozne knjige,
zbirke zgodb za otroke, je Koruzni punč-
ki. Temelj te zbirke zgodb je moje resnič-
no življenje v otroštvu. Vendar pa sem
kasneje, ko sem te zgodbe pripovedovala
svojim in sosedovim otrokom, marsikaj
spremenila v pravljico. In ker nimam
ravno briljantnega spomina, otroci pa so
si zgodbe zapomnili in me neprestano
popravljali, češ, »to si pozabila, ona je
imela drugo oblekico, tisto je bilo včeraj
drugače...«, sem zgodbe med pripovedo-
vanjem snemala na magnetofonski trak
in jih kasneje pretipkala. Tako je nastalo
petindvajset nadaljevanj, od tega je
dvajset takšnih, ki bodo izšla v knjigi.«
»Bili ste pesnica, pisateljica, novinar-
ka in mati. Kako ste to vzporejali, kako
gresta skupaj, na primer, novinarsko in
gospodinjsko delo?«
»Ne najbolje. Pravzaprav sem bolj ma-
lo gospodinjila. Najprej sem imela doma
mamo, kasneje celo neko varuško, ki je
pazila na otroka. Res pa je, da si znam
delo praktično in načrtno razporediti. Če
sem že morala sama kuhati, sem skuhala
za ves teden in potem dala v skrinjo.
Vsak dan sem dodajala samo solato, sa-
dje, skratka tisto, kar mora biti sveže in
se lahko v naglici napravi. Tudi z lika-
njem se nisem nikoli obremenjevala; li-
kala sem samo tisto, kar »se vidi«. Stano-
vanje pa je bilo tudi hitro čisto, otroka
sta se kmalu naučila pospravljati za sabo
in sta to opravljala sama.«
»Mimogrede, vaša hči ima zelo zanimiv
in nenavaden poklic«
»Da. Po poklicu je klovn. V Moskvi je
dokončala posebno šolo za klovne. Te dni
bo iz Petersburga, kjer živi, spet priletela
domov, ker so jo povabili, naj bi sodelo-
vala v Tvarieteju. Sicer pa poleg klov-
novskih točk pleše tudi ciganske plese, in
to s posebnimi cirkuškimi triki. Letos je
bila celo v Španiji, kjer se je učila fla-
menka. Bomo videli, če se ji je uspelo
naučiti tudi tega.«
»Za koga pravzaprav pišete? Samo za-
se ali se v pesnih razdajate tudi drugim
ljudem?«
»Ne, ne pišem samo zase. Res je, da
pišem zato, da se rešujem, da se osvobo-
dim sebe. Pišem, da svojo žalost podelim,
da postane manjša. Mnogo lažje nam je
namreč, če nekomu povemo, kar nam leži
na duši... Rada pa bi razdajala tudi svo-
jo radost, da bi bilo lepo tudi drugim.
Brez ljudi ne morem živeti! Če bi me
poslali na samoten otok, bi takoj shirala,
pa čeprav bi imela dovolj hrane in drugih
materialnih dobrin.«
»Marsikdo piše zato, ker sovraži...«
»Priznam, da je dosti ljudi, ki pišejo zato,
ker sovražijo. Spominjam se, da mi je
nekoč, še čisto na začetku moje literarne
poti, neki literarni učitelj, ki je zelo vpli-
val name, rekel: »Dve pesmi sta lahko
popolnoma enako močni. Ena bo govori-
la o ljubezni, druga o sovraštvu. Tista, ki
bo govorila o ljubezni, bo med ljudmi
ostala večno. Tisto o sovraštvu pa bodo
prebrali in rekli, da je čudovito napisa-
na. In jo pozabili.«
»Vaša zadnja knjiga je pesniška zbirka
Litanije miru. Iz teh pesmi je razvidno,
kakšen je vaš odnos do zadnjih političnih
in še kakšnih drugih dogodkov pri nas...
»Vsak politični dogodek je tudi čisto
intimen človeški dogodek. Ob političnih
dogodkih ne gre niti za drevesa, o katerih
znamo toliko govoriti, niti za kormorane,
katerih perutnice so bile zlepljene v lan-
ski naftni vojni. Vedno gre za ljudi. Poh-
tika, pravijo, je grda, torej je jasno, da
zaradi politike ljudje trpimo. Pišem za-
voljo ljudi, ne zavoljo političnih do-
godkov !«
»Kako pa sedaj gledate na svoje srbske
kolege; na intelektualce...
»Bridko je. Zelo bridko je, ker nekateri
pravijo »Ne morem razumeti. Bili smo si
kot bratje...«. Resnica pa je drugačna.
Razumeti ne moremo zato, ker tem lju-
dem nikoli nismo videli v dušo. Videli
smo samo njihovo zunanjost, ta pa je
lahko enkrat takšna, drugič spet drugač-
na... Dva soseda se lahko odlično razu-
meta, dokler ne bodo enemu dali v dar
travnika. Ko bo eden dobil travnik, drugi
pa ne, bo velikega prijateljstva najbrž
hitro konec. In če sedaj računam, da je
mnogo naših, ali pa mojih dragih kole-
gov, zelo željnih, da bi postali člani veli-
ke države Srbije, jih z njihove strani ne-
kako razumem. To je pogoltnost, ki je
v človeku. Ta pogoltnost morda s člove-
kom kot avtorjem določenih lepih pesmi
nima nobene zveze. Pogoltnost je narav-
na napaka, zakoreninjena v človeku. Hu-
do pa je, ker lahko pesnik koristi vsemu
človeštvu. Kakor hitro pa omaga in osta-
ne zvest samo še svojemu narodu, je to
dokaz, da se v njem skriva slaba oseb-
nost.«
NINA-MARUŠA SEDLAR
Živim s svojo željo -
za želje drugih;
s svojim upanjem -
za upanje drugih;
s svojo žalostjo -
za veselje drugih;
s svojo ljubeznijo -
za ljubezen drugih;
s svojo smrtjo odhajam -
za življenje drugih.
(Neža Maurer)
Pomagajmo Dubrovniku
Naj bo spet
okno v svet
Nismo si mogli zatisniti oči, ko je okupatorska vojska
stegnila svoje kremplje tudi po Dubrovniku, biseru sve-
tovne dediščine. Še posebej ne zato, ker je vojska stisnila
v obroč v starem mestnem jedru na tisoče nedolžnih in
neoboroženih ljudi, ki so se brez vode, elektrike in hrane
stiskali za obzidje svojega mesta. Ukloniti jih ni mogla,
četudi je soldateska z granatami razbijala tisočletno
zgodovino tega mesta. Kdor ga je videl enkrat, ga je
vzljubil za vselej. In prav iz tega mesta so morale pribe-
žati matere z otroki, svoje može pa pustile na barikadah,
da bi se nekoč lahko vrnile tudi same. »Pa četudi ga
zgradimo znova!« so nam pripovedovale begunke, ki so
se prebile iz Dubrovnika in se znašle v Celju. Šele one so
nam razkrile bolečo resnico in tudi razočaranje nad
lastno vlado, ko očitno ni bila pripravljena na tako
krvav napad na ljudi in na tako barbarsko obnašanje do
večnega spomenika.
Za pomoč Dubrovniku smo v naši radijski in časopisni
hiši odprli poseben žiro račun in sprožili akcijo skupaj
z Zavodom za kulturne prireditve. Slovenskim ljudskim
gledališčem in Skupščino občine Celje. Da bi samo
s kapljico pomagali rešiti spomenik in pomagati ljudem
v okupiranem mestu, smo organizirali kulturne priredi-
tve, s prostovoljnimi prispevki pa so pomagali tudi po-
samezniki.
Za pomoč Dubrovniku skupaj pripravljamo še en kon-
cert, ki bo v torek, 10. decembra ob 19,30 v Narodnem
domu v Celju. Ker je triu Orlando vojna preprečila
napovedani koncert v Celju, se je takoj odzval Mešani
zbor Hi-vaške RTV iz Zagreba, pod vodstvom znanega
dirigenta in skladatelja Igorja Kuljeriča. V prvem delu
koncerta pa bo nastopil še znani kvartet, ki ga sestav-
ljajo: Volodja Balžalorsky-violina, Milko Pravdič-klari-
net, Andrej Pctrač-violončelo in Bojan Gorišek-klavir.
Zaigrali bodo Kvartet za konec časa, francoskega skla-
datelja Oliviera Messianna.
Tudi izkupiček s tega koncerta bomo skupaj z že
zbranim denarjem nakazali na »Fond za spas Dubrov-
nika sveti Vlaho »v Zagrebu. Na posebnem računu smo
zdaj zbrali 25.150,00 SLT, da bi bil Dubrovnik spet okno
v svet in da bi na obzidju poleg zastave Unesca plapolala
še zastava libertas.
S koncertom v Narodnem domu torej akcijo Poma-
gajmp Dubrovniku zaključujemo in se zahvaljujemo za
pomoč posameznikom, umetnikom in seveda obiskoval-
cem kulturnih prireditev.
18. STRAN - 5. DECEMBER 1991
PISMA BRALCEV
Odprto pismo
vodstvu RTV
Siovenija
K pisanju me je spravilo pi-
sanje gospe Ljerke Bizilj. Z njo
se v celoti strinjam in ne bom
pogreval stare stvari, pač pa se
vam javljam kot nezadovoljni
TV gledalec in za zdaj še plač-
nik nesramno visoke naročni-
ne za tako zanič program TVS.
Kam vodi politika vodstev in
posameznih programskih
urednikov? Nekateri od njih so
le na hitro spremenili barvo,
ostali pa so prav tako, če ne še
hujši »diktatorji«. Kaj ko bi po
zgledu deviznikov od LB tudi
mi nezadovoljni nad progra-
mom TVS imeli kako društvo
nezadovoljnih gledalcev? Mor-
da pa bi za začetek v opozorilo
bojkotirali plačilo naročnine,
saj tudi oni nas gledalce prav
nič ne upoštevajo.
Na zahodu je seveda vse
drugače, v prid TV gledalcev
seveda! Zdi se, da imajo neka-
teri preveč familjaren odnos
do javnega dela na TV in vsi-
ljujejo širšemu krogu gledal-
cev svoj »izbrano zanič okus!«
Ce bo šlo tako dalje, bi se TVS
lahko preimenovala v »Jerov-
šek TV,« posamezni programi
pa bodo povsem v rokah enega
človeka in njegovih pomaga-
čev. Tako je razvedrilni pro-
giam žal že lep čas v rokah
»Trefaltovega klana«. Do kdaj
še...?
Nadalje pa sprašujem: koga
na RTV moti Sašo Hribar in
zakaj? Kako sicer tolmačiti
»slučaj« (ki pa to ni, ampak je
posredi gotovo spet kaka uma-
zana igra), da so mu najprej
vzeli njegovo oddajo radio
GA-GA, nato so ga onemogo-
čili na nočnemu programu Ra-
dia Slovenija, nazadnje pa je
bil še ob Titanik. Za slednje
ima gotovo »zasluge« urednik
razvedrilnega programa Mito
Trefalt. Ni mi jasno, zakaj uki-
njajo oddaje, kjer je zraven tu-
di Sašo Hribai*, povrh vsega pa
so med Slovenci tudi popular-
ne. To početje se mi zdi narav-
nost absurdno, da ne rečem
navadna svinjarija. Sploh pa
Sašo ni edini, ki bi ga tako ali
drugače onemogočali, ampak
so bili tega deležni tudi drugi
RTV napovedovalci, zlasti
mlajši. Upajmo, da se nekatere
brihtne glave ne bodo spomni-
le ukiniti tudi tako popularne
oddaje kot je radijski »Moppet
show« in TV Križ-kraž, sicer
pa pričajo o nezadovoljstvu
nad Trefaltovim početjem
v razvedrilnem programu tudi
številna protestna pisma v ve-
čih slovenskih tednikih. Odkar
namreč Trefalt tam šefuje, je
sam totalno zrušil ustaljeno
shemo TV oddaj v soboto zve-
čer s cca. 90 na samo 60 min.
Skratka, prav nič dobrega se
ne obeta temu programu pod
Trefaltom, kakor seveda tudi
ne nam, že vsega hudega nava-
jenim TV gledalcem. Za konec
pa spet vprašanje: Zakaj se
program JUTEL predvaja šele
tako pozno, ob koncu sporeda
druge TV mreže, največkrat
tam okoli enih, dveh zjutraj?
Takrat večina že spi. Lahko bi
ga predvajali že dosti prej, ne
pa da nas posiljujejo z raznimi
satelitskimi programi in
videospoti, ko smo jih že do
grla siti. Tisti, ki začnemo šiht
ob petih, šestih zjutraj, si res
ne moremo privoščiti bedenja
v jutranje ure. Vem, da marsi-
kaj očitajo JUTEL-u vsi iz
bivše Jugoslavije, pa vendar je
JUTEL dobrodošla spremem-
ba, če nočeš ostati ozko eno-
stransko informiran s strani
TVS. Zgleda, da je Jutel tudi
TVS trn v peti, pa zato tako
nagajajo nam, ki smo »privr-
ženci« Jutela. Pa brez zamere!
MILAN FALETAR
PREJELI
SMO
Poziv poslancem
in javnosti
Izvršni odbor Sindikata ko-
vinske in elektroindustrije
Slovenije je obravnaval eko-
nomski in socialni položaj de-
lavcev v kovinski in elektroin-
dustriji Slovenije v luči gospo-
darske situacije v Sloveniji in
spremljajoče ukrepe vlade Re-
publike Slovenije.
Sindikat kovinske in elek-
troindustrije Slovenije je že
večkrat pozival vlado in njene
resorje na zaščito propadajoče
kovinske in elektroindustrije
Slovenije in eksistenco delav-
cev v dejavnosti z zahtevami:
1. da se obravnava položaj
kovinske in elektroindustrije
v slovenski skupščini;
2. da se izdela razvojni in
socialni program Republike
Slovenije;
3. da se razveljvavijo admi-
nistrativni posegi v delitev
OD;
4. da se uzakoni delitev Ot)
na osnovi sistema koletivnih
pogodb;
5. da se aktivirajo zahteve
Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije in Gospodarske
zbornice Slovenije za razbre-
menitev gospodarstva.
Položaj industrije in s tem
položaj delavcev v njej se slab-
ša. Ob tem pa ugotavljamo, da
niso pripravljeni nikakršni
ukrepi za premostitev težav
zaradi vojne v v Sloveniji in
sedaj na Hi-vaškem ter bloka-
de evropske skupnosti.
ZAHTEVAMO,
da se na Skupščini Republi-
ke Slovenije ne obravnava za-
upnica vladi, ampak se glasuje
o
NEZAUPNICI.
Vlada je odgovorna za go-
spodarsko katastrofo, socialno
ogroženost delavcev, zaradi
zaprtih meja (izoliranosti Slo-
venije) je prišlo do padca pro-
izvodnje, brezposelnost se je
vrtoglavo povečala, itd.
Zaradi vsega navedenega, je
na zahtevo članstva. Izvršni
odbor Sindikata kovinske in
elektroindustrije Slovenije za-
čel s postopkom za izvedbo
GENERALNE STAVKE
na.katero bo pozval tudi de-
lavce drugih dejavnosti.
Predvsem zaradi ustavitve ne=.
prestanih negativnih trendov
in tudi za očuvanje demokra-
cije, ki je zaradi socialnega
zloma resno ogrožena.
ALBERT VODOVNIK
Predsednik Sindikata
kovinske in elektro-
industrije Slovenije
Stanovanjsici
zaifon
Nova zakonodaja, ki se
sprejema v Sloveniji in se tiče
temeljnih družbenih spre-
memb je vedno bolj podvržena
kritikam in neodobravanju.
Ljudje so se začeli zavedati, da
s spremembami marsikaj iz-
gubljajo, kar je bilo njihovo.
Eden izmed teh primerov so
stanovanja. Pogoji za odkup
stanovanj so ugodili v primeru
normalnega standarda delav-
cev. Pri njihovi današnji obu-
božanosti pa so dosegljivi sa-
mo navidezno. Vprašanje je ali
zakon dejansko omogoča ena-
kopraven odkup stanovanj
vsem? Pravica je dana sicer
vsakemu, kupi pa ga lahko le
tisti, ki ima dovolj denarja.
Spet so pridobili tisti, ki so
imeli več kot ostali. Vse breme
ponovno pade na delavce.
Stanovanja, ki se prodajajo
so bila že odplačana, ali zgra-
jena z delavskim denarjem.
Nikakor nam ni razumljivo, da
se jim le ta ne poklonijo. Ome-
njenih 30% popusta bi morali
dopolniti še s popustom 1% na
vsako leto delovne dobe. Viši-
na pologa bi se morala zmanj-
šati za polovico. Razumemo,
da je država v denarni krizi,
vendar se bi lahko bolj ozirali
na ljudi in jim dali kar so pet-
deset let ustvarjali in kar je
pravno in moralno njihovo.
Na osnovi tega zahtevamo
zamrznitev odprodaje stano-
vanj dokler ne bodo pogoji za
odkup primernejši in doseglji-
vi vsem delavcem.
Predsednik predsedstva NSS:
RASTKO PLOHL
Podpišite
pismo
Prosimo avtorja pisma,
podpisanega s »Stanovalci
Cuprijske, Kocenove in
Pleteršnikove«, da nam
sporoči svoje ime in naslov.
Nepodpisanih pisem ne ob-
javljamo.
Splav da ali ne?
Ne morem si kaj, da ne bi
napisala par vrstic naši vladi
in poslancem v premislek. Pri
srcu me stisne, ko vidim kao
razpravljajo o splavu. Poslan-
ci, a se zavedate, da žensko
telo ni gradivo, ki ga vi dobite
na svoje mize? Gradivo lahko
prebereš ali pa ne. O ženskem
telesu pa se razmišlja drugače.
Kajti po mojem mnenju lahko
vsaka ženska odloča sama
o svojem telesu, s tem seveda
tudi o otroku, ki ni nezaželen,
temveč ga nimaš s čim preživ-
ljati.
Ali se mogoče bojite, da bi
bilo premalo Slovencev? Če se
bojite tega, potem najprej po-
skrbite, da bodo otroci, če za-
gledajo luč sveta, živeli člove-
ku dostojno življenje. Ne pa na
način kakor živimo danes, ko
otroku ne moreš dati niti os-
novnega za preživetje. Mogoče
vi nimate takšnih težav in vaši
otroci uživajo vse dobrine tega
sveta. Pa vas vseeno vprašam,
koliko otrok imate vi kot posa-
meznik, seveda razen gospoda
Grosa. Ce pa boste poskrbeli
za otroke, da bodo lahko do-
stojno živeli in bodo res naše
bogastvo, sem prepričana, da
bo tudi manj splavov. Sedaj pa
se mi vedno bolj dozdeva, da
se približujemo »izreku«: Kar
je Bog dal naj tudi Bog vzame.
Upam. da bo kateri izmed vas
prebral to pismo in se vsaj ma-
lo zamislil.
JOŽICA RAZGORŠEK
Na Otoku 8, Celje
Slovenska
ustava
Neodvisni Sindikati Slove-
nije predlagamo in zahtevamo,
da novo ustavo sprejmemo vo-
lilci in ne skupščina. Le-ta
lahko samo potrdi končni os-
nutek in odredi datum refe-
renduma. Pravica nas volilcev
je pa, da se odločimo ali jo
sprejmemo ali ne. Ustava je te-
meljni pisni dokument, ki bo
dolgoročno urejeval naše
skupno življenje. V kolikor že-
limo živeti v demokratični
družbi, je referendum obve-
zen. V primeiTJ, da bi bilo priz-
nanje države Slovenije pove-
zano s sprejetjem ustave, se
lahko dogovorimo, da je
skupščinsko sprejetje ustave
legitimno. V najkrajšem času,
pa bi se naknadno izvedel re-
ferendum. Zahtevamo, da se
končni osnutek ustave objavi
v sredstvih javnega obvešča-
nja in da so še možne eventuel-
ne spremembe in popravki (po
skupščinskem sprejemu),
v primeru, da je v ustavi pre-
malo socialnih pravic, ki bi
varovale male ljudi. Princip
dogovarjanja in usklajevanje
predlogov, ki so ga pokazali
ustavopisci, se je dokazal kot
zelo uspešen. Predlagamo, da
se dogovori uporabljajo na
vseh pomembnejših področjih,
ki se tičejo naše družbe.
Politiki so v službi naroda in
so dolžni delati za njegovo do-
bro, dvig blagostanja in na-
predka. To se morajo zmeraj
zavedati.
Predsednik predsedstva NSS:
RASTKO PLOHL
Črna gradnja
Cinkarnišicega
cevovoda
Pod točko sprememba zazi-
dalnega načrta »Za travni-
kom« in odlagališče trdih od-
padkov Cinkarne Celje se v bi-
stvu skriva legalizacija črne
gradnje »cevovoda«.
S tem se v bistvu nadaljuje
stara praksa, ko so pomembne
le politične in ne strokovne
odločitve. Legalizacija cevo-
voda pomeni, da bo Cinkarna
sedanjo proizvodnjo nadalje-
vala vsaj še 25 let.
Opozarjamo, da ni uresničen
sklep SC Celje, da je potrebno
za Cinkarno dobiti celotno
oceno njenih vplivov na oko-
lje. Posebej opozarjamo, da
»črni cevovod« poteka po ož-
jem območju teharskih grobišč
in pomeni njihovo skmnitev.
Nerazumljivo je, da IS govori
v obrazložitvi spremenjenega
odloka o začasnosti cevovoda,
saj je že zdaj jasno, da pogoji,
ki jih navaja ne bodo izpol-
njeni.
V tej zvezi opozarjamo, da je
Obč. sekretariat za urejanje
prostora in varstvo okolja
v dopisu št. 30-1/84-5/JT z dne
5. 11. 91, ki ga je podpisal se-
kretar g. JURE SADAR in je
bil poslan Zavodu RS za var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine, jasno zapisal »Dokler
ne bo elaborata o lokacijah
grobišč na območju občine Ce-
lje ni možno nadaljevati s po-
stopkom razprav in spremi-
njanja sprememb planskih ak-
tov občine Celje.
Pripominjamo, da grobišče
Teharje sploh še ni zavarovano
z obč. odlokom, čeprav je Mi-
nistrstvo za urejanje prostora
in varstvo okolja januarja le-
tos od občine Celje zahtevalo
takšno zavarovanje. Ne glede
na pomanjkljivo zakonodajo
smo prepričani, da v demokra-
tični samostojni Sloveniji nik-
dar ne bo dovoljeno, da čez
grobišče poteka »cevo\'od«
z ind. odplakami.
Predlagamo, da se postopek
prekine, dokler ne bo ustrezne
zakonodaje odloka o zavaro-
vanju grobišč in ustreznih
strokovnih podlag za vključi-
tev spominskega parka Tehar-
je v piostorske sestavine plan-
skih prostorskih izvedbenih
aktov občine Celje.
JANEZ CRNEJ,
predsednik Društva za varstvo
okolja Celje
Nesposobnost
republiškega
izvršnega sveta
Svet Zveze svobodnih sindi-
katov Slovenije je na svoji 15.
seji dne 19. novembra 1991
obravnaval ukrepe Evropske
gospodarske skupnosti in dm-
gih evropskih držav ter njihov
vpliv na socialno in material-
no varnost delavcev v Sloveni-
ji. Ugotovil je, da so nas ti
ukrepi presenetili in smo jih
pričakali popolnoma nepri-
pravljeni. Svet ZSSS ocenjuje,
da bodo ti ukrepi povzročili
nadaljnje trganje gospodar-
skih vezi slovenskega gospo-
darstva s tujino, ukinitev
ugodnosti pri poslovanju
z Evropo in izguba trgov na
ozemlju bivše Jugoslavije pa
bo uničilo slovensko gospo-
darstvo.
Svet ZSSS ocenjuje, da slo-
venska vlada vedno znova do-
kazuje, da ne obvladuje stanja
na področju gospodarstva ter
zato že zdavnaj več ne uživa
zaupanja slovenskih delavcev.
Ta vlada ni bila sposobna s po-
litičnimi dogovori zavarovati
gospodarskih interesov, še več
- v osamosvojitev in v uvedbo
slovenske valute je šla na go-
spodarskem področju povsem
nepripravljena. Posledice tega
se kažejo sedaj.
Zveza svobodnih sindikatov
Slovenije ne pristaja, da se za-
radi izgube jugoslovanskega
trga, zaradi osamosvojitve in
zaradi ukrepov Evropske go-
spodarske skupnosti in drugih
držav problemi v podjetjih re-
šujejo samo z odpuščanjem de-
lavcev in da se podjetja rešuje-
jo le na račun vedno nižjih
plač delavcev. V tem prepriča-
nju nas potrjujejo tudi sklepi
republiškega izvršnega sveta,
da naj se določijo realni izho-
diščni osebni dohodki v kolek-
tivnih pogodbah, kar dejansko
pomeni znižanje plač, in zakon
o zamrznitvi plač. Proračun-
ska poraba za obrambo in no-
tranje zadeve pa je taka kot da
imamo cvetoče gospodarstvo.
Svet ZSSS zahteva ukrepe,
ki bodo podjetjem, ki so izgu-
bila jugoslovanski trg in/ali ki
izgubljajo trg zaradi ukrepov
Evropske gospodarske skup-
nosti, nadomestili del izgub-
ljenega zaslužka tako, da se jih
za določen čas oprosti davkov
in prispevkov. Svet ZSSS zah-
teva, da se takoj aktivirajo
sredstva proračuna, namenje-
na za intervencije v gospodar-
stvu in da se izvoznikom nado-
mestijo višji stroški izvoza za-
radi odprave ugodnosti,
z ustreznimi stimulacijami iz-
voza.
Svet ZSSS zavezuje svoje
predsedstvo, da o položaju
članov Svobodnih sindikatov
Slovenije in drugih delavcev,
o predlogih in zahtevah nemu-
doma seznani Izvršni svet
Skupščine Republike Sloveni-
je in zahteva njegovo takojšnje
ukrepanje.
Svet ZSSS se zaveda, da je
kot varuh in zaščitnik intere-
sov delavcev tudi sam soodgo-
voren za njihov položaj, zato
bo o zaostrenih razmerah
v slovenskem gospodarstvu,
čedalje slabšem položaju de-
lavcev in poslabšanju razmer
v Sloveniji nasploh seznanil
sindikate drugih evropskih dr-
žav. Predsedstvo bo takoj
vzpostavilo stike z Evropsko
sindikalno konfederacijo in
s sindikalnimi centralami dr-
žav EGS in EFTE. jih seznani-
lo s posledicami ukrepov eko-
nomske blokade ter jih zapro-
silo, da se pri svojih vladah
zavzemajo, da bi Slovenijo
izvzeli iz gospodarskih sank-
cij, ki so jih uvedle proti Jugo-
slaviji in so prizadele tudi Slo-
venijo, ker je Slovenija samo-
stojna država in sodeluje
v prizadevanjih Evrope za
izhod iz jugoslovanske krize.
Svet ZSSS je ocenil, da so
razmere, v katerih se nahajajo
delavci, stalno poslabševanje
njihovega socialnega, materi-
alnega in pravnega položaja,
vse večja brezposelnost, brez-
izhoden položaj mladih, ki
vstopajo v poklic in življenje,
rezultat politike Izvršnega
sveta Skupščine Republike
Slovenije, ki mu predseduje
gospod Lojze Peterle. Ta izvrš-
ni svet je s svojo nepripravlje-
nostjo in zavračanjem kon-
struktivnih predlogov tako
s strani političnih strank, sin-
CELJSKE LEKARNE CELJE
razpisujejo
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
Vodenje in organiziranje dela
v lekarni Center Celje.
Pogoji za zasedbo:
- dipl. ing. farmacije
- opravljen strokovni izpit
- 5 let delovnih izkušenj.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo lastnoročno napisano prijavo z do-
kazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa
na naslov: Celjske lekarne Celje, Vodnikova ul. 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu
sklepa o izbiri.
RAZPIS
JAVNE DRAŽBE
KOVINOTEHNA d. d. Celje,
Mariborska 7,
proda
polovico stanovanjske hiše na Mariborski 32 a, Celje
v izmeri 80 m^,
kar predstavlja celotne prostore v pritličju. K hiši pripada
tudi souporaba dvorišča v izmeri 44 rtr.
Izklicna cena 525.000,00 SLT (z besedo: petstopetind-
vajsettisoč SLT). Kavcija za sodelovanje na dražbi v vi-
šini 10% izklicne cene se položi z ustreznim čekom,
gotovino ali z nakazilom na žiro račun: 50700-604-
50064.
Izklicano vrednost je treba plačati v roku 8 dni po
končani dražbi, sicer kavcija zapade.
Dražba bo izvedena dne 20.12.1991, ob 9.00 v prosto-
rih pravnih del, Kovinotehna d. d. Celje, Mariborska 17.
Ogled objekta bo možen v dneh 10., 12. in 18. 12. 1991
med 8.00 in 10.00 uro. Interesenti za ogled naj se
zglasijo v pravnih delih Kovinotehne d. d. Celje, na Mari-
borski 17, ali na telefon 32-851.
^   Gozdno gospodarstvo Celje
TOZD Gradnje in mehanizacija
Celje, Lava 6
OBJAVLJA
JAVNO DRAŽBO
za prodajo sledečih osnovnih sredstev:
- osebni avto YUGO 55 letnik 1988 za izklicno ceno
150.000,00 SLT
- agregat Uljanik KHD 375 za terensko varjenje
z lastnim dizel motorjem (29 KW) za izklicno ceno
84.000,00 SLT
Prodaja se bo vršila dne 9. 12. 1991, ob 12.uri na
dvorišču meh. delavnice GG, Lava 6, Celje.
Interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti varšči-
no v višini 10% od izklicne cene predmeta.
PISMA BRALCEV
5. DECEMBER 1991 - STRAN 19
dikatov, pa tudi stroke pripe-
ljal republiko Slovenijo v po-
ložaj, ko lahko izgubi svojo
identiteto, ker bo bankrotira-
la. Ta Izvršni svet je doslej po-
kazal aroganten odnos do sin-
dikatov ter nepripravljenost
sodelovati z njimi, tako ni mo-
goče vzpostaviti dialoga med
vlado in sindikati, ki je lahko
edini način, da pridemo do za
vse strani sprejemljivih rešitev
za izhod iz sedanjih razmer.
Vse to kaže tudi na nesposob-
nost Izvršnega sveta.
Svet ZSSS ocenjuje, da Iz-
vršni svet Skupščine Republi-
ke Slovenije nastale situacije
ni sposoben obvladovati in
razreševati, zato zahteva, naj
odstopi in prepusti svoje me-
sto boljšim.
PREDSEDNIK ZSSS:
mag. DUŠAN SEMOLIČ
Skupnost
dachauskih
internirancev
Koncem oktobra so se
v Zdravilišču Dobrna zbrali
delegati iz posameznih občin
Slovenije, pa tudi drugi udele-
ženci, ki so preživeli koncen-
tracijsko taborišče Dachau in
sodne procese po končani
vojni.
Za ustanovitev skupnosti
govori več argumentov. Zdru-
ževanje dachavcev in njih jav-
no delovanje je bilo v prete-
klosti, če že ne ovirano, pa vsaj
nezaželeno. V politični praksi
so bili interniranci zapostav-
ljeni tudi glede možnosti, da bi
zasedli ustrezna vodilna mesta
v gospodarstvu in družbenih
dejavnostih. Posledice dac-
havskih procesov so se kazale
v mnogih oblikah, od neu-
strezne družbene veljave pa do
šikan, ki so povzročale traume
pri preživelih. Tudi dachavci
sami so bili neenotni v ocenah
dogodkov. Med njimi, razen
v gorenjski, celjski in zasavski
regiji, ni bilo medsebojnih sti-
kov in srečanj.
Vse te utemeljitve so pripe-
ljale do zamisli o trdnejši in
samostojnejši organiziranosti,
ki naj bi bila na osnovi vza-
jemnih interesov učinkovitejša
v korist najširšega kroga še ži-
večih taboriščnikov. Takšno
odločitev vzpodbujajo tudi na-
povedane spremembe v orga-
niziranosti združenj borcev
Slovenije v smeri posodablja-
nja oblik in metod delovanja.
Razprava, ki je bila obširna
in kakovostna je dala smernice
za okvirni načrt dela, ki vse-
buje predvsem vprašanja voj-
ne odškodnine, zdravstvene
zaščite, zasnove muzejev no-
vejše zgodovine, spominskih
obeležij, mednarodnih pove-
zav in drugo.
Zbor je sprejel pravilnik, iz-
volil 9-članski izvršilni odbor
s sedežem v Celju. V čast zbora
je bila natisnjena posebna šte-
vilka »Dachavskega poroče-
valca«. R. G.
Usoda
slovenskih
izgnancev
v oktobru in novembru
1941. leta je nemški okupator
najbolj množično preganjal
z domačih ognjišč prebivalce
Posavja in Obsotelja. Rajhen-
burški grad je bil zbirno tabo-
rišče, kjer so se formulirali
transporti v Šlezijo, Turingijo,
Saško in druge nemške pokra-
jine. Tu so diTižine še enkrat
popisali in jim dodelili števil-
ke na kovinskih ploščicah, ki
smo jih z grenkim humorjem
rekli »pasje značke«.
Po dolgih petdesetih letih je
bila letos 9. junija na gradu
Brestanica ustanovna skupšči-
na Društva izgnancev Sloveni-
je. Skupščino je izvedel inici-
ativni odbor na pobudo kra-
jevne skupnosti Dobova in ne-
katerih drugih krajevnih
skupnosti iz lakozvanega izse-
Ijeniškega pasu. Skupščine se
je udeležilo nad 300 delegatov,
vodil pa jo je predsednik inici-
ativnega odbora Vlado Deršič.
Prisotni so sprejeli predlog
pravil društva in program, ki
v prvi točki navaja, »da bo
društvo v svojstvu nadstran-
karske organizacije povezova-
lo vse izgnance ter ohranjalo
in negovalo zgodovinski spo-
min v vseh razsežnostih izg-
nanstva v letih 1941-1945, kot
vodilo in opomin na našo se-
danjost in prihodnost.
»Slavnostni govornik na
množičnem zborovanju, ki je
sledilo ustanovni skupščini je
bil predsednik predsedstva
Republike Slovenije Milan
Kučan. V svojem govoru je po-
udaril, da Slovenci niso in ne
bomo priznali nobene okupa-
cije, pa naj pride od severa ali
od juga. Kaj smo dejansko do-
življali konec meseca junija in
v začetku julija menda ni tre-
ba ponavljati. Takrat smo po-
novno morali dokazati in po-
kazati, da želimo ostati Slo-
venci gospodarji na svoji zem-
lji. Uvod v program društva
govori o namenu in pomenu
ustanavljanja, pa čeprav šele
po petdesetih letih.
»Desetletja niso mogla slo-
venskim izgnancem izbrisati
sledov in spomina na nacistič-
no raznarodovalno politiko in
peklenski Hitlerjev načrt, da
uniči slovenski narod. Karkoli
so se individualne usode izg-
nancev med seboj razločevale
je vsem bilo skupno, da so bili
prve žrtve nacističnega geno-
cida nad slovenskim narodom
in krute usode izgnanstva. To-
da spomin, ki želi rešiti pozabe
ta del slovenske zgodovine, ni
klic k maščevanju, saj želimo,
da vsi ljudje sklenejo mir
v svojih srcih. To pa ne pome-
ni, da smemo biti brezbrižni
do naše zgodovine, saj ne mo-
remo in ne smemo pozabiti na
trnovo pot izgnanstva v letih
1941-1945, pa tudi na naš na-
rodnoosvobodilni boj, ki je
preprečil uresničitev genoci-
da. To je tudi glavni motiv, da
se nekdanji izgnanci povežejo
v društvo z namenom trajne in
organizirane skrbi za to, da se
reši pozabe vse, kar je poveza-
no s trpljenjem vseh, ki so bili
izgnani v nemška taborišča,
v Srbijo ali na Hrvaško, kakor
tudi tistih, ki so bili ukradeni
slovenskim staršem.«
CIRIL MARINČEK
Leto po poplavah
z velikim zanimanjem smo
se usedli v petek, 1. nov. pred
televizorje, da bi iz prve roke
izvedeli, kaj je že narejenega
in kako se »celijo najhujše ra-
ne« po lanskoletni poplavi.
Kolikšne so posledice na ozi-
roma v ljudeh se na zunaj tako
ne vidi.
Zadovoljni smo bili ob po-
slušanju. Res, veliko je že po-
storjenega in kar še ni, smo
prepričani, da še bo. Začudeni
pa smo bili ob izjavi g. direk-
torja NIVOj-a, da trg Mozirje
ni več v nevarnosti pred po-
plavami. Istočasno pa je potr-
dil možnost poplavljanja hu-
dourniških potokov, ki izvira-
jo pod Goltmi, ki lahko ogrozi-
jo s svojimi vodami industrij-
sko cono v Nazarjah. Ne vemo,
ali g. direktor ne ve ali se ta-
krat ni spomnil, da taka poto-
ka (Tmava in Mozimica) teče-
ta tudi skozi Mozirje in da je
prav Trnava v katastrofalni
nesreči 1. nov. 1990 poplavila
večji del trga Mozirje (Trate,
Nove Trate,...). Večina ljudi
- tudi Mozirjanov - najbrž tu-
di ne ve, da je ta hudournik že
po tem času spet resno grozil
in smo bili zopet vsi v strahu
in pripravljenosti.
Kako tudi ne bi bili, saj se
v tem času (po 1. nov. 1990) na
Trnavi in njenih brežinah ni
naredilo še prav nič. Dno stru-
ge je še danes na debelo pre-
krito s takrat nanošenim ka-
menjem. Tmavino (sicer regu-
lirano) korito je zato manjše in
tako obstaja še več možnosti,
da le-ta prestopi svoja preniz-
ka bregova. Prav tako bi ob-
stoječe brvi še vedno ovirale
njen večji pretok vode. Nevar-
nost je torej še vedno prav to-
likšna, kot je bila pred 1. nov.
1990 - oziroma celo večja. To-
liko v pojasnilo! Pristojnim in
odgovornim pa v opozorilo
s prošnjo, da čimprej storite
vse potrebno in nas resnično
rešite te velike skrbi - da ne bo
prepozno!
Občani s Trat,
Mozirje
Demokracija
v Gorenju
že od začetka, od ustanovi-
tve KNSS neodvisnega sindi-
kata Gorenje, se funkcionarji
tega sindikata srečujemo z ig-
noriranjem s strani poslovod-
ne strukture, ki nam na razne
načine onemogoča dostop do
podatkov, potrebnih za nemo-
teno delo. Vodstvo ne upošteva
mnenj in predlogov sindikata.
Kolektivne pogodbe, ki sta jo
podpisali obe strani, ne upo-
števajo, razen v členih, kjer so
zapisane odgovornosti de-
lavcev.
Upravičeno se sprašujem,
kdaj bodo tudi »menedžerji«
upoštevali svoje pogodbe samo
v členih, kjer so zapisane od-
govornosti?
Velik del težav pri delovanju
prvega demokratičnega sindi-
kata povzroča »star, preime-
novani sindikat« (SSS), pred-
vsem z zastraševanjem in one-
mogočanjem demokratičnega
izstopa svojemu članstvu in
s tiho podporo vodstva Gore-
nja pri svojem delu. Kako dol-
go bodo delavci še podpirali
tako organiziran sindikat? Ka-
ko dolgo jih bo sindikat še za-
mračeval z raznimi »sindikal-
nimi nakupi«? Mislim, da sa-
mo do takrat, ko bodo imena
delavcev množično na spiskih
viškov. DANILO LAH,
predsednik KNSS
neodvisni sindikat
Gorenje
ZAHVALE -
- POHVALE
Nemogoče je
mogoče tudi
v CETIS-u
Danes bi radi svojo hvalo in
zahvalo naslovili kolektivu
CETIS-a, ki ga uspešno vodi
g. Drago Vračun. Ne le zato,
ker so nam ob obletnici popla-
ve brezplačno natisnili 700 le-
po oblikovanih vabil, ki smo
jih poslali vsem, kateri so nam
pomagali pri obnovi vrtcev,
republiški in občinski vladi,
staršem naših varovancev, me-
dijskim hišam itd. Prav tako
zastonj so nam natisnili 1000
izvodov glasil z naslovom »Le-
to po poplavi v VVZ Anice
Čemejeve Celje.« Tega si v na-
šem finančno izčrpanem sta-
nju ne bi mogli privoščiti.
Zavoljo celotnega dela na
obnavljanju vrtcev nam je na-
mreč zmanjkalo časa za pri-
pravo glasila, da bi ga oddali
v tisk dovolj časa pred našo
zahvalno prireditvijo v Narod-
nem domu, kjer smo ga želeli
udeležencem deliti. Pa še en
tiskarski stroj v CETIS-u se je
medtem pokvaril. Izgledalo je
nemogoče, da bi v tako krat-
kem času stvar izpeljali pravo-
časno. Kot urednica tega gla-
sila sem imela prav slabo vest,
da sem od njih lahko toliko
pričakovala. Z vso pravico bi
kdo, od direktorja do izvajal-
cev tiska, pokazal najmanj ne-
jevoljo. Nasprotno! Prav pri-
jaznost in strpnost vseh, s ka-
terimi sem se pri dogovarjanju
in oblikovanju tiska srečevala,
me je pomirjala in hkrati nav-
duševala s spoznanjem, kako
nekateri ljudje vendarle čuti-
jo, da je delo za otroke nekaj
pomembnega, lepega. Danes,
ko se vsi v novih tržnih pogo-
jih, in pomanjkanju denarja,
pehamo za svojo eksistenco, bi
take prošnje kot je bila naša,
upravičeno naletele na gluha
ušesa. Pa ni bilo tako. Glasilo
je, tako rekoč toplo, prispelo
v Narodni dom eno uro pred
prireditvijo.
Ne najdem besed s katerimi
bi se lahko dovolj toplo zahva-
lila in povedala to, kar čutim.
Vem le to, da bo čas hitro odri-
nil v pozabo marsikaj, in tudi
zame, danes v našem vrtcu ta-
ko pomembnih stvari. Naše
glasilo pa bo ostalo marsiko-
mu pomemben dokument ne-
katerih dejanj iz človekoljub-
ja, ki se v naši zgodovini ne bi
smelo zabrisati.
Ravnateljica
VVZ Anice Cemejeve
prof. ANA
CetkoviC-vodovnik
PRITOŽNA
KNJIGA
Kje so celjski
pajki?
Celjske pajke so očitno skrili
v kot ali pa ne morejo oprav-
ljati svojega dela, ker enostav-
no ne morejo priti do brezvest-
no parkiranih avtomobilov.
Celjske ulice so namreč posta-
le neprehodne celo za pešce,
kaj šele za večje stvari, kot so
avtomobili. Menim, da so edini
razlog parkirnine. Tam, kjer je
treba plačati, so parkirne po-
vršine prazne, zato pa je toliko
večja gneča na pločnikih in
gredicah ali pa celo sredi ulic.
Gneča bi bila manjša, če se
ne bi Celjani vozili na trg iz
bližnje Trubarjeve, Malgajeve,
Miklošičeve... To zgovorno
kaže, kako Celjani ljubijo svo-
je mestno jedro.
Občinski možje! Razmislite
in ukrepajte. Zaprite za tran-
zitni promet vse sedaj vozne
ulice. Izjema naj bodo le sta-
novalci, uslužbenci, obrtniki,
reševalci, gasilci. Postavite za-
pore na začetku Zidanškove,
Slandrovega trga. Muzejskega
trga - tako, kot ste naredili na
Linhartovi ulici. Z zadnjimi
podražitvami imate dovolj de-
narja, da to naredite, le malo
manj mucka j te s proračun-
skim denarjem.
GREGOR URANIČ,
MLIN pri SDZ-NDS,
Celje
Hišni svet naj
odstopi!
Dve leti sem bil podpredsed-
nik in predsednik hišnega sve-
ta, poleg te funkcije pa sem
opravljal še druga dela, pove-
zana z našo stolpnico. Tako
smo, seveda ob pomoči neka-
terih sostanovalcev, uredili
marsikaj v notranjosti in oko-
lici stolpnice. Lahko bi celo
rekel, da smo hišni svet v res-
nici predstavljali jaz in nekaj
sostanovalcev, ki so zmogli to-
liko volje, da so mi pri delu
pomagali.
Po koncu mojega podpred-
sednikov anj a pa so se pojavili
sostanovalci, ki so se prej skri-
vali, v resnici pa so samo čaka-
li, da »prevzamejo« oblast
v hišnem svetu. Žal moram po-
vedati, da gre sicer za izobra-
žene ljudi, ki pa kljub temu ne
delajo tako, kot bi morali.
Sklepe o hišnih zadevah spre-
jemajo sami, ne glede na to, da
na sestankih hišnega sveta ne
sodeluje dovolj njegovih
članov.
Eden največjih problemov
naše stolpnice so vhodna vra-
ta, ki jih zaradi pretrganega
električnega kabla ne moremo
odpirati s pritiskom na gumb
ob domofonu. Tako moramo,
če kdo pozvoni na zvoncu ob
vhodu v stolpnico, oditi do
vhodnih vrat in jih lastnoroč-
no odpreti. Za tiste v nižjih
nadstropjih to še nekako gre,
za tiste v višjih pa ... Vrata je
namreč moč odpreti le od zno-
traj. Problem postane še pose-
bej očiten, kadar poštarji na-
šim stanovalcem upokojencem
prinašajo pokojnino, ali pa
priporočene pošiljke.
Drugi problem, ki se pojav-
lja, je namen našega hišnika,
ki je sedaj obrtnik-zasebnik,
da bi^na hodnik pri vhodu po-
ložil ploščice, predpražnike pa
odstranil. Očitno bi s tem rad
zaslužil nekaj denarja, vendar
pa se ne zaveda, da bi to, pose-
bej pozimi, lahko povzročilo
marsikatero nesrečo. Ploščice
so, kot vsi vemo izredno spolz-
ke. Kdo bo odgovarjal za po-
sledice takšne morebitne ne-
zgode?
Hišni svet očitno tudi ni kos
samovolji nekaterih naših sta-
novalcev. Tako njegovi člani
sploh niso reagirali, ko je sta-
novalka iz pritličja brez odo-
britve sama posekala grmovje,
nasajeno nad zakloniščem.
Grmovje je namreč služilo za
maskiranje zaklonišča in za
njegovo posaditev smo morali
plačati Vrtnartvu Celje. Pred
dnevi pa je za nameček neki
drugi stanovalec, tebi nič meni
nič, pripeljal človeka, ki je
z motorno žago posekal osem
let staro brezo, ki je rasla na
našem dvorišču.
Kar se mene tiče, lahko hišni
svet kar takoj odstopi; takšne-
ga, kot je sedaj, ne potrebuje-
mo. Pa tudi Društvo za varstvo
okolja in Zelene pozivam, da
člane hišnega sveta in stano-
valce opozorijo na škodo, ki so
jo naredili z uničevanjem ze-
lenja. M. ALAŠEVIČ
Okrogarjeva 5, Celje
Odvoz smeti po
celjsko
Razveseljivo naj bi bilo, ko
prejmeš pismo iz rok mrkogle-
dega poštarja v času demokra-
cije - svobode. Žal pa ni tako!
POLOŽNICA! JP Komunala
Celje - PE Javne naprave Ce-
lje, Teharska 49, odvoz smeti
za obračunsko obdobje 11/91,
znesek v višini preko 100% od
prejšnejga meseca. Vprašam
se, zakaj? Saj so mi do sedaj,
samo 1 krat na 14 dni lahko
praznili kanto. Ali je povišanje
potrebno samo zaradi tega,
ker je delavec dvakrat teden-
sko dvignil pokrov in pogledal
vanjo, izpraznati pa ni imel
nič?
Moj primer ni osamljen!
Preveč jih je, ki so s podraži-
tvami udarjeni po žepu. Obči-
narjem ni mar, saj so njihovi
dohodki neprimerno višji od
vseh zaposlenih, kaj šele od
upokojencev! Zaradi tega ni-
komur mar, če se izglasuje in
določi sklep, sprejme odlok
o povišanju vseh dajatev, tudi
odvoz smeti, saj zanje to nič ne
pomeni.
Celjani! Pozivam vas k boj-
kotu plačila v novih zneskih,
da ne bi polnili žepov tistih, ki
»demokratično« pometajo
z nami!
Na 110 m^ (lastna hiša) živi-
va s soprogo sama. Centralna
kurjava na olje, torej pepela
ni, drugih odpadkov prav ma-
lo, saj si v danšanjem času ne
smeš privoščiti razmetavanja.
Pripravljena sva plačevati
odvoz smeti 2-krat mesečno,
če tega Komunala ne bo spre-
jela, bova odvoz povsem odpo-
vedala.
Prosim za takojšnji odgovor
tudi v javnosti!
SLAVKO ZGOZNIK,
Cesta v Laško 8,
Celje
. K809/89
SODBA
V IMENU LJUDSTVA!
Temeljno sodišče v Celju, Enota v Celju, je v senatu pod predsed-
stvom sodnika Milka Škobemeta, ob sodelovanju Marka Čuka in
Ivana Križnika kot sodnikov porotnikov ter Ivice Belič kot zapisni-
karice, v kazenski zadevi zoper obdolženega Igorja Jelena, zaradi
kaznivega dejanja obrekovanja po lil, II.in I. odstavku 107. člena
Kazenskega zakona Republike Slovenije, po zasebni tožbi
zasebne tožilke Gordane Stefanovič-Erjavec, ki jo zastopa odvet-
nica Daša Gregorin-Štifter iz Celja, z dne 20, decembra 1989, po
dne 16. januarja in 5. junija 1990 ter 25.1., 26. 2., 29. 3., 22.4., 28.
6. in 19. septembra 1991 opravljenih javnih glavnih obravnavah,
v navzočnosti obtoženca in zasebne tožilke, ter njene zastopnice
odvetnice Daše Gregorin-Štifter iz Celja, dne 19. septembra 1991
razsodilo:
Obd. IGOR JELEN,
sin Ivana in Marije roj. Mlakar, rojen 21. 7. 1965 v Rijeki, Republika
Hrvaška, stanujoč v Celju, Ljubljanska cesta 33, Slovenec, drž.
Slovenije, samski, brez otrok, po poklicu svobodni umetnik, s kon-
čano osnovno in srednjo tehnično prometno šolo, z odsluženim
vojaškim rokom v Prilepu leta 1987, brez čina, v VE pri 80 Celje,
lastnik stanovanjske hiše in osebnega avtomobila znamke Renault
5, letnik 1991, s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom okrog
10.000,00 dinarjev, nekaznovan, ni v drugem kazenskem
postopku, na prostosti,
je kriv,
da je kot vodja plesne skupine Igen iz Celja napisal odgovor na
članek »Ples v Celju«, ki ga je Novi tednik objavil v rubriki pisma
bralcev na strani 7., dne 21. septembra 1989, v omenjenem pismu
oziroma sestavku pa osebno obračunaval z avtorico prvotnega
članka Gordano Stefanovič-Erjavec, ki je vodila v Celju Plesni
teater in ob številnih pikrih in žaljivih pripombah (tudi celoten
sestavek je v takšnem tonu), pa je obdolženi Igor Jelen med
drugim tudi zapisal o zasebni tožilki: »...je organizirala modne
revije ter denar »vtaknila« v »svoj« žep, oziroma je odšel v nez-
nano...«, ter: »...nov dvojni kasetofon, kateri je bil ukraden iz
njenega avtomobila. In niti besedice o tem, kje je, kako bomo
razpletli...«, oba navedena citata oziroma trditvi pa sta neresnični
in skušata prikazati Gordano Sefanovič-Erjavec kot ne postavno
osebo, ki bi si naj prisvajala tuja sredstva ali kot slabega in
nevestnega gospodarja, skrajno žaljivi in škodujeta časti in
dobremu imenu Gordane Stefanovič-Erjavec še toliko bolj, ker sta
bili objavljeni v tisku in dostopni širši javnosti, kar pa bi lahko imelo
za zasebno tožilko hude posledice tako na poklicnem kot na
zasebnem področju.
S tem je obdolženi Igor Jelen storil kaznivo dejanje obrekovanja po
lil., II. in I. odstavku 107. člena Kazenskega zakona Republike
Slovenije.
Po 52. členu Kazenskega zakona SFR Jugoslavije, ob uporabi 4.
člena Ustavnega zakona Republike Slovenije, se obdolžencu
izreče
pogojna obsodba
v okviru katere se mu po III., v zv. z II. in I. odstavkom 107. člena
Kazenskega zakona Republike Slovenije določi kazen
5 (pet) mesecev zapora,
ki se ne bo izvršila, če obdolženec v preizkusni dobi enega leta ne
bo storil novega kaznivega dejanja.
Po 115. členu Kazenskega zakona Republike Slovenije se izrek
sodbe objavi v časopisu Novi tednik na stroške obdolženca.
Po I. odstavku 98. člena Zakona o kazenskem postopku, je
obdolženec dolžan povrniti zasebni tožilki njene potrebne izdatke
ter nagrado in potrebne izdatke njene pooblaščenke, plačati stro-
ške kazenskega postopka in na 3.000,00 dinarjev odmerjeno
povprečnino.
Po II. odstavku 108. člena Zakona o kazenskem postopku se
zasebna tožilka Gordana Stefanovič-Erjavec s svojim premoženj-
sko pravnim zahtevkom napoti na pravdo.
TEMEUNO SODIŠČE V CELJU
ENOTA V CEUU
dne 19. 9. 1991
Zapisnikarica: Predsednik senata:
IVICA SELIČ MILKO ŠKOBERNE
20. STRAN - 5. DECEMBER 1991
OTROŠKI VRTIUftK
Moj razred
Ko sem prvič prišel v četrti
razred, sem spoznal našo novo
učiteljico. Na začetku mi je bila
zelo všeč, kasneje pa se je poka-
zalo, da je tudi stroga. Razen no-
ve učiteljice pa smo dobili tudi
novega sošolca. Z njim govorim
le včasih, čeprav se vede prija-
teljsko.
Po nekaj tednih so se nam
v razredu zaklenila vrata. Zakle-
njeni smo bili petnajst minut,
dokler se vrata končno niso vda-
la. Ko so nas odklenili, so morali
zamenjati ključavnico.
Sedaj šolski dnevi spet pote-
kajo normalno, morda pa se bo
kmalu spet kaj zanimivega zgo-
dilo.
MARKO DULAR 4. c
Moja najljubša
knjiga
Knjiga je naša prijateljica.
Spremlja nas že od malih nog.
Dobre knjige preberemo tudi
večkrat. Knjige nas zabavajo in
učijo. Zabavne knjige beremo
med počitnicami, poučne pa med
šolskim letom. Nekaterih knjig
pa ljudje sploh ne beremo radi.
Vsakdo ima svojo najljubšo knji-
go. Učenci naše šole pa so pove-
dali takole:
- Najljubša mi je Enciklope-
dija vprašanj in odgovorov.
V njej je zapisano mnogo zani-
mivega, kar se je dogajalo nekoč
in se dogaja še danes. Posebno
me zanima Bermudski trikotnik.
Urška Podvršnik, 5. a
- Moja najljubša knjiga je
Knjiga rekordov. Predstavlja ra-
zlične svetovne rekorde, kar me
zelo zanima.
Uroš Bohinjc, 5. b
- an-tobus, velik kakor svet, je
moja najljubša knjiga. Ker opi-
suje popotovanje devetnajstih
otrok, njihove dogodivščine in
pustolovščine, je vsebina zelo
zanimiva.
Tamara Poteko, 5.a
- Moja najljubša knjiga je Be-
la past. Pripoveduje o skupini, ki
se odpravi v gore. Tam zaidejo
v težave. Eden od dečkov dobi
pljučnico. Razmišljajo, kako bi
ga odpeljali v bolnišnico.
Lučka Čoki, 5. a
- Zelo rada prebiram zbirko
Pet prijateljev. Posebno všeč mi
je knjiga Dogodivščinam napro-
ti, saj je polna zapletov.
Anja Oblak, 3. a
Tako so odgovarjali učenci, ki
sem jih vprašala po njihovi naj-
ljubši knjigi. Če bi mene tako
vprašali, bi težko odgovorila, saj
sem prebrala že veliko knjig,
vsaka pa mi je bila všeč na svoj
način.
BEATRIKA JERNEJC, 7. a
OŠ Frana Roša
CELJE
Zakaj te pa včeraj ni
bilo?
»Mami, danes igra Einstein.
Saj jih lahko grem poslušat, kaj-
ne?« Strmim vanjo in čakam na
odgovor. Ampak saj že vem, kaj
mi bo odgovorila. »Mami, ple-
ase!« Še s kančkom upanja jo
spodbujam, da mi bo pritrdila.
»Ne, si še premajhna. Kdo pa
sploh še gre?« Ob besedi pre-
majhna se spačim in pozabim
odgovoriti na postavljeno vpra-
šanje. »Kaj, stara sem štirinajst
let, ti pa mi govoriš, da sem pre-
majhna. Hodim v osmi razred in
vsa naša klapa gre, edino jaz ne
- kot vedno.« Mami ostane čisto
mirna, v meni kipi, v glavi mi
brni in prav kmalu se zavem, da
mi bo povedala tisti znani, že
tisočkrat ponovljeni stavek:«
Polona, saj veš, da bi te pustila
iti, pa se bojim. Veš, da si punca,
fantje pa se ga radi napijejo in
lahko se kaj zgodi.«
»O ne, ne tega stavka. Sovra-
žim ta stavek,« zakričim, z jezo
zaloputnem vrata za seboj in se
začnem kujati.
»Uh, kako težavna je mami.
Kaj naj rečem-jutri naši klapi?
Da me mamica ni pustila iti za-
radi pijanih tipov?! O, groza!
Zamižim in si pričnem izmišljati
nov izgovor na vprašanje: zakaj
te pa včeraj ni bilo?
Bom sploh kdaj kam šla? Ali
pa bom vedno premajhna?
POLONA DOBRISEK, 8. r
OŠ Bratov Juhart
ŠEMPETER
V SAVINJSKI DOLINI
Kdo ve, če kdaj bomo srečo našli vsi!
Za hrvaške otroke, ki preživljajo čas vojne vihre pri nas, so osmošolci Osnovne šole Šempeter
pripravili prireditev, ki so jo naslovili »Kdo ve, če kdaj bomo srečo našli vsi!« K temu jih je
vzpodbudilo razmišljanje o tem, zakaj njihovi vrstniki ne doživljajo sreče, smeha, igre in veselja.
Delček tega so jim podarili na prireditvi v telovadnici domače šole. Izraz želje po pomoči pa so
tudi zbrana oblačila in obutev ter prispevki šolarjev in učiteljev.
Hej,
dopisovalci
GLINN MEDEIROS
International Fan Club
P.O. Box 310
Buffalo
New York 14209
USA
BRUCE WILLIS
c/o Traid Artists,
Inc 10100 Santa Monica
Blvd. 16th Floor
Los Angeles
Ca. 90067
USA
NICK KAMEN
c/o WEA Records Ltd.,
20 Broadvvick Street,
London W 1
England
KIEFER SUTHERLAND
c/o PMK, 8436-3rd Street
Suite 650, Los Angeles
CA 90048
USA
KIM VVILDE
c/o Big. Productions
LTD
Big M. House
1, Stevenage Road
Knebworts, Herts
SG3 6AN
England
ELTON JOHN
c/o John Reid
Enterprises
32, Galena Road
London W6 OLT
England
PRVA LJUBEZEN
Res ne vem, zakaj se vse to
dogaja meni. Saj sem že dovolj
pretrpela za svoja leta. Sedaj
pa še to! Za mladost ni nič
hujšega kot to, da moraš biti
ob nekom, ki ga ne ljubiš, ki ga
nimaš rad. Če ti je človek po-
vrh vsega še dolgočasen, pa
sploh... Meni se to vedno zgo-
di. Tisti, ki bi ga jaz rada ime-
la, me noče. S tistim sploh ne
morem hoditi, ali pa končava
po trinajstih dneh. Tisti pa, ki
ga jaz nočem, se ne gane od
mene. Vse, kar rečem, se mu
zdi prav. Ob njem se počutim
kot gospodar s psom; pa še pes
ne uboga vedno. Res je dolgčas
ob fantu, ki ne zna povedati
nič drugega kot to, kako je za-
ljubljen vate in kako misli res-
no. Pa še na jetra mi gre. Mi je
prav žal. Rada bi mu to pove-
dala, a me je vseeno strah, da
ga bom prizadela. Kljub vse-
mu. Ko saj ne bi delal takšnih
načrtov za prihodnost. Kaj
mene briga, kaj se bo zgodilo
jutri, čez eno leto! Rekla sem
mu že, da lahko pride vmes še
veliko stvari. Pa nič. Nič se mu
ne da dopovedati. Vse moje
besede so le bob ob steno.
Edino, kar me rešuje je upa-
nje, da se bom spet kmalu za-
ljubila. Zaljubila v fanta, ki bo
vsaj malo podoben... Takrat
bom lahko brez sramu rekla:
»Konec je!«
Upam. ,
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
Pripravlja: Valentina Hudovernik
Gimnazija Center - Celje
Zmeraj tople in moderne
Pletenine so čudo-
vita oblačila. So
mehke, tople ter
pletene v modnih
bai-vah in vzorcih.
Prav zato so ta čas,
ko je zunaj mrzlo,
pravi modni hit.
Predvsem so to pu-
loverji, ki si jih lah-
ko spletemo tudi
doma.
Puloverji so zelo
dolgi, široki in sega-
jo tudi do kolen.
Ovratnik je visok in
velik, včasih preide
celo v šal. Rokavi so
ob zapestju stisnjeni
s patentom in ozki.
So zelo pisani ali
okrašeni s kitami.
Posebno moden je
patentni vzorec, ki
je pleten po celem
puloverju.
Barve so zelo in-
tenzivne - rdeča,ze-
lena, rumena, pešče-
na in bela. ki še po-
sebej prevladuje.
Puloverji niso le modni, temveč se zaradi dolžine kroja in barv
tudi čudovito podajo k oblačilom iz škotskega kara, legicam in
mini krilom. T. TAVČAR
Atkina zanka
Kaj bo sledilo 31. decem-
bru 2000?
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka, 10. decembra.
V prejšnji Atkini zanki si moral dodati vsaki besedi na
začetku po eno črko in sicer: K, R in T, s temi pa si dobil
ime živali, ki rije pod zemljo - to je KRT.
Nagrado prejme: Marjeta Hlupič, Toneta Melive 4,
63210 Slovenske Konjice.
OBČINA CELJE
objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb za opravljanje del uprav-
Ijalca stanovanjskih objektov iz 23. in 28. člena
Stanovanjskega zakona (Uradni list R Sloveni-
je 18/91), ki so v lasti občine.
Kandidati morajo zadostiti naslednjim pogojem:
- morajo biti registrirani za opravljanje te dejavnosti,
- morajo biti strokovno usposobljeni za opravljanje de-
javnosti in
- zagotoviti začetek opravljanja dejavnosti s 1. 1. 1992.
Prednost pri izbiri bo imel kandidat, ki bo nudil ugodnej-
še pogoje za lastnika stanovanj in stanovanjskih hiš
(cena, pričakovana kvaliteta storitev in obseg storitev).
Pogodba z izbranim kandidatom se bo podpisala za
dobo enega leta, ki pa se bo lahko podaljševala, v koli-
kor se bo za to odločil lastnik.
Izvršni svet občine bo odločil o upravljalcu v osmih dneh
po izteku razpisnega roka.
Kandidati morajo poslati ponudbo najkasneje v osmih
dneh po objavi na naslov:
OBČINA CELJE, Občinski sekretariat za urejanje pro-
stora in varstvo okolja, Trg svobode 9, 63000 Celje.
Vse dodatne informacije so na voljo pri SEKRETARJU
OSUPVO.
BAGAT LJUBLJANA d.o.o.
OBJAVLJA
RAZPIS
za delovno mesto
poslovodja prodajalne Celje II.
Zidanškova 7.
Pogoji: končana poslovodska šola, ekonomska ali gim-
nazija z delovnimi izkušnjami v trgovini.
Prijave pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov:
BAGAT LJUBLJANA d.o.o. Gospodsvetska 8, 61000
Ljubljana
ELKROJ - KONFEKCIJA
konfekcija, p. o. Mozirje
objavlja
prosto delovno mesto
vodja avtomatizacije tehnološke
priprave proizvodnje
(uvajanje GAD-CAM sistema)
POGOJI:
1. visoka izobrazba tekstilno konfekcijske tehnologije
2. aktivno znanje nemškega oz. angleškega jezika
3. 4 leta delovnih izkušenj
4. poskusno delo tri mesece.
Nudimo kadrovsko stanovanje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Vsi zainteresirani kandidati naj vložijo pisne prijave na
naslov:
ELKROJ Mozirje, kadrovsko splošni sektor v 8 dneh po
objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni
izbiri.
6LASBA
5. DECEMBER 1991 - STRAN 21
Iz Dobja V Uboje
Na vsakoletni libojski re-
viji domačih ansamblov se
med mnogimi že uveljavlje-
nimi ansambli pojavi tudi
kakšna skupina, ki je začela
z vajami šele pred nekaj me-
seci. Tako je bilo tudi pri
mladi skupini Robija Kam-
pleta iz Grobelnega pri Po-
nikvi.
Zbrali so se dober teden
pred nastopom na tradici-
onalni prireditvi Pokaži kaj
znaš v Dobju pri Planini.
»Smo sami prijatelji in celo
sorodniki, zato odločitev
o skupnem delu ni bila tež-
ka,« se prvih začetkov spo-
minja članica skupine in
pevka Vesna Berger. In
v Dobju jim je nekdo omenil
vsakoletno libojsko revijo,
kjer zaigrajo tudi novi an-
sambli. Za Robija Kampleta
in njegove glasbenike je bil
to izziv in so prišli. Še več,
celo predstavili so se z dve-
ma lastnima skladbama Mi-
nil je maj in Vabilo na ples.
Zakaj že na uvodu kar z last-
nima melodijama?
»Tako so nam rekli v Dob-
ju in mi smo jih ubogali,« je
nagajivo odgovorila Vesna in
pri tem še povedala, da vsaj
zaenkrat nimajo mentorja in
da delajo tako, kot njim pa-
še. Za kaj več pa bo treba
poiskati pomoč. To lahko tr-
dimo tudi po libojskem na-
stopu, kjer so bili prijetna
osvežitev, za kaj več pa bo
potrebno tudi več dela. Sicer
pa jim bledega nastopa ne
smemo zameriti, saj so sku-
paj komaj nekaj mesecev,
svoje pa je naredila tudi tre-
ma. Vse pogoje imajo, da bo
prihodnjič mnogo, mnogo
bolje. Samo delati je treba,
tega pa se tudi vsi v ansam-
blu zavedajo.
Ob dveh večjih nastopih
v Dobju in Libojah, so nasto-
pili tudi na Dobrni, radi pa
zaigrajo za svoje šolske pri-
jatelje in ljudi v njihovem
kraju. Če so začeli z igra-
njem bolj za prijeten hec, pa
bo zdaj vse skupaj šlo veliko
bolj zares. Mladi so in pred
njimi je bodočnost.
T. VRABL
Ansambel Robija Kampleta z Grobelnega sestavljajo [od leve)
pevka Vesna Berger, bas kitara Matjaž Čerček, ritem kitara
Franci Kovač in Robi Kamplet harmonika. Foto: EDI MASNEC}
• Alfi Nipič v zadnjih mese-
cih veliko nastopa v različnih
krajih na celjskem območju.
Tako je imel 29. novembra na
Rogli promocijo svoje nove ka-
sete, 21. decembra bo nastopil
v novoletnem Videomehu
v Vinski gori in 29. decembra
v novoletni televizijski oddaji
3 x 3 v Rogaški Slatini. Silve-
strsko noč bo preživel v Av-
striji, 1. januarja pa bo igral
na novoletnem plesu v Vi-
tanju.
• Nace Junkar je sicer odličen
pevec, vendar ima po mnenju
dveh članov New Swing Quar-
teta, Dareta Heringa in Marja-
na Petana, velike težave na va-
jah s točnimi začetki pesmi.
Takrat mu ponudijo tablete
»intonal« (intonacija) in vse
steče kot po maslu. Zaradi
takšnih opazk se sicer dokaj
samosvoj Nace ne jezi.
• Doborodelni koncert Klic
dobrote so v mnogočem poma-
gali organizirati glasbeniki iz
Celja. Režija je bila v rokah
Marjana Petana in njegove
glasbene agencije, pomagal
mu je Dare Hering, ki je tudi
napisal tekst za priložnostno
pesem, producent pri Radiu
Slovenija, ki je vso prireditev
posnel, pa je bil Tadej Hrušo-
var, popularni Dejvi.
• Na celjskem dobrodelnem
koncertu je bila po dveh letih
ponovno na odna Tatjana Dre-
melj. Zdaj pripravlja zanimiv
projekt skupaj z igralko Anico
Kumrovo, povabljena je k so-
delovanju ob 30 letnici sloven-
ske popevke, ki bo prihodnje
leto na Bledu in sodelovala bo
tudi pri snemanju nove kasete
na kateri bodo predstavljene
samo slovenske pevke.
• Na celjskem koncertu je na-
stopilo tudi pet slovenskih ra-
dijskih in TV napovedovalk
(manjkala je samo Miša Molk),
edina ki je tekste napovedova-
la »iz glave« pa je bila Metka
Volčič.
• Na odru celjskega koncerta
sta se pojavila tudi dva pevska
para in sicer Petan - Petan ter
Vrčkovnik - Pestner. Prvi je
zakonski, drugi pa sicer slu-
čajni, vendar dokaj pogo-
st...
• Obetavna slovenska
pe\ka Irena Vrčkovnik iz
Floi-jana v letošnjem šolskem
letu poučuje glasbo na osnovni
šoli v Grižah, ob tem pa vodi
dva pevska zbora, pionirskega
in mladinskega. Uči prve tri
dni v tednu, tako da ji druga
polovica ostane za snemanja
in nastope. Novoletno noč bo
preživela v Zdravilišču Laško
ob zabavanju gostov. Sprem-
ljal jo bo ansambel Avia iz
Ljubljane.
ROPOTARNICA
Naša četica koraka
Nobenega dramatičnega
preobrata ni bilo zaznati v ted-
nu, ko so krvavordeče gledali
v svet prejemniki računov za
elektriko. Nič hudega sluteči
bojlerji so začeli dobivati
manjše dnevne obroke energi-
je, njihovi lastniki pa so skep-
tično in obtožujoče razprav-
ljali o poštenosti dobaviteljev.
Kljub temu, da panika še ni
dobila kričavih razsežnosti, pa
postaja jasno, da se je ladja
nagnila blizu kritične meje in
da se nekje, skriti pred pogledi
javnosti, pospešeno urijo po-
sebni policijski odredi za
obrambo gradov ob skorajš-
njih puntih. Da nas imajo piv-
ski mrzli bratranci Bavarci
kar naenkrat spet tako radi,
postaja že kar neokusno, temu
pa se pri nas bržčas najbolj na
široko smejejo špekulanti, ki
so svoja skladišča do vrha na-
polnili s pivom in tako s po-
dražitvijo zopet zaslužili za
bavarski avto do dva. »Znajti
se je treba!« sem odsotno po-
navljal za pametnimi in vre-
menu primerno v domačih lo-
gih tuhtal in čakal.
In kot se seveda najraje zgo-
di, se ni prav nič zgodilo, tako
da tudi ni bilo kaj dočakati.
Nobene ročk prireditve v na-
ših krajih nisem zasledil v teh
sivih dneh, medtem pa je v Go-
lovcu bila solidarnostna maša,
o kateri bo prav gotovo poro-
čal kateri od izkušenejših ko-
legov, kajneda. In kot sem, ta-
kole med brati povedano, še
vedno slepo verjel v čudeže,
me je,vrtiljak življenja pripe-
ljal na sveti hribček nad bliž-
njo vasjo, kjer stoji jasno tudi
gostilna. Vesela in šaljiva
druščina me je prijateljsko
sprostila in ubrano smo za
omizji preglasili disko konzer-
ve, ki jih je v eter pošiljal lo-
kalni radio. Tudi katero že po-
zabljeno vižo smo pevci izbr-
skali iz spomina in hudomušne
šale so padale na plodna tla.
V mestu je bilo vse skupaj
bolj potrto in je morda tudi
zato črni King odtaval v pred-
mestje, namesto da bi se kot
ponavadi vrnil domov. Seveda
me je zaskrbelo ob tej njegovi
avanturi, vendar smo nasled-
nji dan vsi mahali z repom, ko
mi je nasmejani gospodar pri-
povedoval o prijaznih najdite-
ljih.
Kljub vsemu sem se odločil,
da ne prekinem te svoje krono-
logije in tisti, ki boste to vzeli
kot »boljše kamen v hrbet, kot
v glavo,« boste gotovo to hitro
preboleli. Saj veste: »Hec mo-
ra biti, človek pa mora tudi od
nečesa živeti!« Pa lep pozdrav.
Piše Aleš Jošt
Heavy metalski Rabin Hood
Naslov, ki ste ga pravkar prebrali, še ne pomeni, da je Kevin
Costner navdušen heavv metalec. Gre za štiri vrle Postonjčane,
ki so si pred tremi leti razrezali kavbojke, si pustili rasti dolge
lase in tako postali heavv metalski bend. Pravijo, da jih na
našem koncu še ne poznamo zato, ker so nad zvrstjo glasbe, ki jo
igrajo, navdušeni predvsem Primorci.
Skupina Robin Hood ni še ničesar izdala, obljubljajo pa, da se
bo tudi to kmalu zgodilo. Nekaj štiklcov, ki jih kričijo mulariji
na koncertih so napisali sami, drugi so delo njihovih idolov.
Robin Hoodovci pa so se postavili tudi pred objektiv fotore-
porterja Eda in če si jih boste zdajle dobro ogledali, se boste
Sasha, Maksa, Sama in Klemna spomnili tudi, ko bodo še kdaj
nastopili na našem koncu.
N.-M. S., Foto: E.E.
»SOUASH KLUB«
VOJNIK
SOUASH je igra, ki jo igra
ves svet. Tudi vi jo lahko
igrate vsak dan od 14. do
22. ure, če pridete
V Vojnik, na
Prušnikovo 14.
Na voljo vam je tudi savna.
22. STRAN - 5. DECEMBER 1991
ZA RAZVEDRILO
Z MONARHI IN DE KLERKOM V ŽEPU
Piše JANKO PETROVEC
1. nadaljevanje
Eden prvih izzivov je bila
že vožnja v mestu. Da opra-
viš vozniški izpit v Jugosla-
viji, je potrebnega mnogo te-
oretičnega znanja, ki ti
v Maseru bolj malo prav pri-
de. Treba se je znajti: zatro-
biti počasnetu, ki mu avto
razpada v križišču pred te-
boj, uiti vozniku taksija, ki
spregleda še tistih par pro-
metnih znakov, ki so jih
kljub splošnemu nerazume-
vanju tako nesmiselnih stro-
škov le uspeli postaviti, tre-
ba je zavarovati parkiran
avto, da ga ne bi nekoč našel
v stanju, v katerem se po ce-
stah prevaža večina avtomo-
bilov: z razbitimi lučmi in
upognjenimi odbijači. Voziti
je seveda treba po levi, kar
pa glede na razbite bankine
in neprevidno parkirane av-
tomobile ni vedno lahko.
Vožnja, ki nemalokrat
spominja na boj za prevlado
močnejšega, pa ni edina ka-
otična posebnost mesta Ma-
seru. Mesto leži na nadmor-
ski višini 1600 metrov, na
obronku velike južnoafriške
planote, ki se nekaj deset ki-
lometrov za mestom povzpne
v centralne gore Lesota, ime-
novane Maluti ali Drakens-
berg. Svet je gol, poraščen
kvečjemu z grmičevjem in
šopasto, visoko travo; le tu
in tam poženejo kaktusi, juž-
noameriške agave ali osam-
ljeno drevo. Tla so peščena,
kar seveda vpliva na snago
mesta. Poletni vetrc meša
pesek neurejenih predmestij
z odpadki, ki jih odvržejo
ljudje, in tako ustvarja pre-
sežek delovnih nalog za
mnoge berače, ki jih po vo-
galih trgov ne manjka. A tu-
di snaga je eden izmed
evropskih konceptov, ki se
tu še niso prijeli. Kot se ni
prijel čut za odgovornost, pa
delavnost in neprestano
ustvarjalnost. Pa spoštova-
nje človekovega življenja, ki
ga v teh surovih krajih spoč-
nejo in ugasnejo v trenutku,
nepredvidljivo in nenačrto-
vano.
Sovražnikov nihče
ne ljubi
čeprav Lesoto nikoli ni bil
kolonija v pravem pomenu
besede, se kraljevina ni izog-
nila vplivu evropskih osva-
jalcev. Nizozemski kmetje,
ki so bili prvi beli osvajalci
planote, so se goram izognili
še tudi potem, ko so jih Bri-
tanci izgnali iz provinc Cape
Ul Natal, ki obsegata po-
dročje med obalo Indijskega
in Atlantskega oceana. Od-
pravili so se proti severu in
tam osnovali prvi dve neod-
visni belski republiki na ju-
gu Afrike: Oranje Vrystaat
in Transvaal. Obe sta danes
provinci Južnoafriške repu-
blike. Buri iz Oranja niso
skrivali apetita po obrobnem
delu planote ob reki Cale-
don, ki so ga naseljevala ple-
mena današnjega naroda
Basoto, in izzvali spopade.
Ta plemena pa so imela sre-
čo, da se je iz njih dvignil
poglavar Moshoeshoe, ki je
sprta plemena združil v boju
sproti Burom, določil meje
svoje novonastale kraljevine
in jo uspel s pomočjo Britan-
cev zavarovati pred osvajal-
ci. Dobrih sto let je Lesoto
nosil ime britanskega pro-
tektorata Basutoland, dokler
so leta 1968 ni dokončno
osamosvojil s statusom par-
lamentarne monarhije s kra-
ljem kot reprezentativnim in
premierom kot izvršnim še-
fom države.
Nadaljevanje prihodnjič
»Basotho Hat« - prodajalna izdelkov domače obrti v Maseruju.
Okno
Juga fašizem še vedno
brusi zobe - na žalost
spet na človeških ko-
steh.
Prvič nič nismo imeli,
zdaj pa bi radi, da vse
razdelimo.
Naši otroci vojne - he-
roji miru!
Padec standarda me
sploh ne skrbi — ni več
kaj razbiti.
Bil je 180 cm visok, toda
nikoli ne bomo izvedeli,
kako nizek je bil.
Manj imate - manj vam
bodo vzeli.
ZORAN MIRČIČ
ZA RAZVEDRILO
5. DECEMBER 1991 - STRAN 23
24. STRAN - 5. DECEMBER 1991
NASVETI
BIOENERGETIK ODGOVARJA
Moževe težave
Imam moža, ki je star 43 let
in ima težave s previsokim
krvnim pritiskom, ki mu pre-
cej niha, jemlje pa zdravila in
se drži diete, vendar ni vidne-
ga uspeha. Sicer pa ne čuti bo-
lečin v glavi, tudi omotičen ni,
spi še kar dobro. Po poklicu je
rudar in dela v rudniku Vele-
nje. Težave ima tudi z roko,
pravzaprav s prstom, ki mu je
pred leti začel zatekati.
Zdravniki so ugotovili, da ima
v prstu kovinski predmet,
v velikosti bucikine glave, zato
so ga operirali in stanje se je
izboljšalo. Sedaj pa čuti bole-
čine v desnem zapestju, ki je
tudi precej oteklo, zadnje čase
pa mu zatekajo tudi prsti.
Zdravniki pravijo, da je revma
in ga niti ne jemljejo resno,
njega pa to zelo ovira pri delu.
Štefka R. iz Velenja
Še en primer zgrešenega od-
nosa do lastnega telesa. Telo je
odvisno od človekovega odno-
sa do telesa samega. Le vsak
sam lahko ozdravi svoje telo
z močjo volje in misli. Ko bi vi
tolikokrat mislili, da vaš mož
ozdravlja kot mislite nepresta-
no kako je bolan, bi se gotovo
bolje počutil. Zakaj čakate na
rezultate, ne da bi zanje kaj
storili? Verjamem, da ima
marsikdo težave s krvnim tla-
kom tudi zato, ker ima doma
aparat za merjenje, potem pa
že kar z nekim pričakovanjem
kakšen bo rezultat gre in si
zmeri pritisk. Telo ni stroj
temveč je plod in odraz ljubez-
ni! Treba ga je negovati s pri-
merno hrano in pijačo ter
z mislijo, besedo in dejanjem.
Človek danes razmišlja bolj
v smeri koliko bo vzdržalo te-
lo, namesto da bi razmišljal
v smislu koliko sme obremeni-
ti telo. Zato je na zdravje treba
misliti neprestano, že ko je te-
lo zdravo je treba misliti v tej
smeri, naj zdravo tudi ostane.
Želim vam močno vero v mo-
ževo zdravje, če želite priti
sem vam rezerviral termin
v petek, 6. decembra, ob 14.
uri, ali pa me pokličite po tele-
fonu, da se dogovoriva. Če bo-
ste imeli čas pa se udeležite
kakšnega predavanja, ki ga
bom imel v kratkem tudi v Ve-
lenju.
Krči v kolenu
Leta 1985 sem imel promet-
no nesrečo, v kateri sem si po-
škodoval hrbtenico, zato sedaj
hodim s pomočjo bergel. Pri
hoji pa me zelo ovirajo krči
v kolenih. Bil sem že v zdravi-
liščih, da bi mi pomagali to
odpraviti, pa ni nič bolje, vsaj
dolgoročno ne.
M.B. iz Topolšice
Zaradi blokade v hrbtenici
pri vas ni pretoka energij
v okončine, kar se izraža pri
vas v obliki krčev. Če bova so-
delovala, bova uspela težave
odpraviti, s tem mislim na od-
pravo krčev, obenem pa bi
skušala obuditi tudi funkcijo
nog. Predlagam, da poiščete
mojo telefonsko številko
v imeniku in me pokličite, da
se dogovoriva za sestanek.
Marjan Knez
VI SPRAŠUJETE,
STROKOVNJAK SVETUJE
Obnova travnika
Bralec Jože iz Kal je v ured-
ništvo poslal pismo z nasled-
njim vprašanjem: »Podedoval
sem manjše posestvo, ki je pre-
cej zapuščeno. Rad bi obnovil
travnike, pa ne vem, kako se
naj lotim tega, da bom čim bolj
uspešen. Na hribu je zemlja
suha, v dolini pa mokra.«
Kadar gre za tako velik po-
seg, se je treba obrniti po po-
moč k pristojni kmetijski sve-
tovalni službi. Tak poseg traja
namreč več let in terja vztraj-
nost, telesni napor pa tudi fi-
nančna sredstva.
Na kratko bom povedala ne-
kaj o sejanju travnikov. Naj-
učinkoviteje je, če star travnik
preorjemo in ga na novo zase-
jemo. Na težkih tleh je treba
obvezno orati v jeseni. Pravi-
mo, da bomo naredili praho.
Sedaj, v tem času bomo glo-
boko preorali. Orati se sme do
globine orne plasti ali še kak
centimeter globlje. Brazde so
po navadi grobe, v velikih ke-
pah. Ko pogledamo po zorani
njivi, se brazde svetijo. Njivo
pustimo čez zimo pri miru, da
na zemljo učinkuje zmrzal.
Zmrzal bo zdrobila velike gm-
de. Namesto svetlečih brazd
bo spomladi prahu podobna
drobno grudičasta plast rodo-
vitne prsti. To pa je tisto pra-
vo, kar rabijo rastline za dobro
rast. Spomladi bo treba le po-
trositi mineralna gnojila, ki
imajo oznako NPK. Gnojil bo
treba dati okrog 600 kg na ha.
posejati ustrezno travno-de-
teljno mešanico ter oves. Vse
skupaj je treba po tem skrbno
zabranati. ^
Katera je ustrezna mešanica
detelj in trav je odvisno od te-
ga, na kakih tleh je bodoči
travnik in za kak namen ga
bomo uporabljali.
Vzemimo, da je travnik na
težkih tleh in da ga bomo le
kosili in nič pasli. V tem pri-
meru bomo posejali od detelj
črno deteljo in malo bele dete-
lje, od trav pa travniško bilni-
co, mačji rep in trpežno
ljuljko.
Če so tla lahka, suha in bo-
mo travnik kosili, bomo pose-
jali lucerno, travniško bilnico
in pasjo travo.
V primeru, da bomo imeli
pašnik na bolj težkih tleh, bo-
mo izbrali trpeano ljuljko,
travniško bilnico, travniški
mačji rep, malo travniške la-
tovke, od detelj pa belo de-
teljo.
Ce je pašnik na suhih tleh,
bomo sejali seme trpežne Ijulj-
ke, pasje trave, travniške bil-
nice, bele detelje in rožičkaste
nokote.
Površine, ki jih zaradi nagi-
ba ni mogoče preorati, boste le
dosejali. Dosejavate spomladi
tako, da hodite po travniku
sem in tja ter trosite semena
navedenih trav in detelj. Tro-
site predvideno na tista mesta,
kjer ne raste nič, kjer je prazna
zemlja. Ko ste potrosili, pa
stopite na seme, da ga boste
pritisnili k tlom.
Na vsak način se je treba
posvetovati s kmetijskim sve-
tovalcem. Ta vam bo pomagal
na začetku pa še naslednja leta
tako dolgo, dokler se travnik
ne bo dobro utrdil.
Oranje in setev travnika je
drag poseg. Je pa zelo učin-
kovit.
IDA TEPEJ
ZŽV Celje
RECEPT TEDNA
Krompirjeva omleta
Potrebujemo: 6 kuhanih krompirjev, 10 dag sojine skute, eno
žličko nasekljanega peteršilja, eno jajce, sol in poper po okusu
ter dve žlici maščobe.
Krompir olupimo in nastrgamo s strgalnikom. Dobro zmeč-
kamo sojino skuto, poper, sol, sesekljan peteršilj in jajce. Vse
dobro premešamo v enakomerno zmes. V ponvi segrejemo maš-
čobo in stresemo vanjo krompirjevo zmes in na majhni tempera-
turi pečemo toliko časa, da se na dnu naredi skorja. Omleto
obrnemo in opečemo še na drugi strani. Narezano ponudimo
s solata_—^..^ ._______
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
V soboto, zadnjega novem-
bra smo v Opoldanski ma-
vrici Radia Celje govorili
o modi za slovesne priložno-
sti. Silvestrovo se resnično
hitro približuje, zato bo naša
modna svetovalka Vlasta
Cah-Žerovnik o šivanju in
prirejanju garderobe za naj-
daljšo noč v letu pisala vse
od prihodnje številke Nove-
ga tednika do konca leta.
Danes pa prav na kratko
še o plaščih - takšnih in dru-
gačnih, vsekakor pa ukroje-
nih in sešitih po modnih za-
konitostih letošnje jeseni in
zime. Naša modna svetoval-
ka Vlasta Cah-Žerovnik je
za danes pripravila nekaj
predlogov, vi pa si seveda iz-
berite tistega, ki vam je naj-
bolj všeč.
In še nekaj besed o sobot-
nem žrebanju. Nagrajenka
meseca novembra v našem
Modnem klepetu je Majda
Šuligoj, Tkalska 3, Celje, na
radijsko nagradno vprašanje
pa je pravilno odgovorila
Damjana Jager, Ulica I. Šta-
jerskega bataljona 2. Celje.
Majdo Šuligoj prosimo, da se
po unikatni, ročno pleteni
pulover ali jopico oglasi
v naše uredništvo v drugi po-
lovici decembra, takrat pa
bo nagrada - unikatni, ročno
potiskani svileni šal - čakala
tudi Damjano Jager.
Za konec pa naj vas še en-
krat povabimo, da sodelujete
v našem Modnem klepetu in
se nam ob nagradnih kupo-
nih iz Novega tednika ogla-
site še s kakšnim vprašanjem
ali predlogom, saj bomo vašo
pošto le tako upoštevali za
žrebanje ob koncu meseca.
Uredništvo
Trenčkot, svvinger & Co.i
čeprav se letos tista prava,
bela zima še nekoliko obo-
tavlja, pa so temperature ta-
ko nizke, da z veseljem oble-
čemo toplejše oblačilo.
Svetovna kreatorska ime-
na zadnja leta ugotavljajo,
da je bolj učinkovito lansira-
ti čimveč paralelnih modnih
tendenc - časi diktiranja
mode v diorjevem smislu so
torej le še preteklost!
Letošnja moda za hladne
dni je kot pisan vrtiljak ra-
zličnih stilov, krojev, barv...
povezuje jo le ena skupna nit
- mehke tkanine! Volneni
moherji, krepi in tweedi si
podajajo roko z bombažnim
jerseyem, plišem in debelo
flanelo ter skupaj z njimi
ustvarjajo tipične letošnje
modne linije. Prevladujejo
kratki,   trapezasto   krojeni
swingerji, parke ter prešite
bunde, katerim saten, svila
in žamet jemljejo športen vi-
dez, ter jih popeljejo celo
v elegantni večerni svet. Tu-
di večno aktualen »duffle-
coat« je še vedno med glav-
nimi protagonisti, le da je le-
tos bistveno daljši in udoben
kakor znameniti plašči an-
gleških kočijažev. Šc vedno
so tu kapuce, maxi ovratni-
ki, pa Trussardijevi trenčko-
ti s prešito podlogo iz satena
in nepogrešljivimi zadrgami.
Predvsem pa ne smemo po-
zabiti na krznene obrobe, ki
so pravi modni hit zime 91/
92.
No, krzno pa je že druga
modna zgodba, ki si jo bomo
v našem klepetu prav kmalu
podrobneje ogledali!
VLASTA
Bioenergetiku Marjanu
Knezu lahko zastavite
vprašanja pisno, na naš na-
slov (NT&RC, Celje, Trg V.
kongresa 3 a, za bioenerge-
tika), vprašanju pa obvez-
no priložite kupon »bio-
energetik odgovarja«. Mar-
jan Knez vam bo odgovoril
v svoji rubriki v Novem
tedniku.
TELEVIZIJSKI SPORED
5. DECEMBER 1901 - STRAN 25
26. STRAN - 5. DECEMBER 1991
TELEVIZIJSKI SPORED
INFORMACIJE
5. DECEMBER 1991 - STRAN 27
Čudovit l(ontrast ined
nelcdanjim in sedanjim
Del identifikacije podjetja so tudi izvirne ideje. Teh j
v proizvodno-trgovskem podjetju ERA ne manjka. Tako j
so ob svoji 40 letnici skupaj s kulturnim centrom Ivana
Napotnika - Muzej Velenje, pripravili tudi trgovinico
v trgovini. V športno trgovino ERE v Velenju so postavili
izvirno trgovinico z mešanim blagom, kot jih je bilo
mogoče videti v Šaleški dolini v 18. in 19. stoletju več kot
petdeset.
Trgovinica z mešanim blagom je v bistvu zrcalo neke
majhne trgovske kulture, prikaz nekdanjega in seda-
njega trgovanja in vsekakor paša za oči.
Tudi glasba v trgovinici je prihajala iz čudnih »trobentic«, ki so jih v tistih časih
uporabljali.
Trgovinico so odprli v petek, 29. Ilstopada leta 1991. Vsega blaga, kakršnega vam
srce poželi, je obilo na zalogi.
V prejšnjem stoletju se pred trgovine največkrat niso pripeljali z avtomobili,
ampak...
28. STRAN - 5. DECEMBER 1991
INFORMACIJE
INFORMACIJE
5. DECEMBER 1991 - STRAN 29
30. STRAN - 5. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
5. DECEMBER 1991 - STRAN 31
32. STRAN - 5. DECEMBER 1991
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
• V ponedeljek, 25. no-
vembra sta se v bifeju Po-
ženel ravsala dva petelina.
Pri tem je Jože T. udaril
Vinka M. po zobeh, mu
zrahljal protezo in mu zbil
en zob.
• Istega dne zvečer se je
pred blokom na Opekarni-
ški drl Jakob B., ki ima si-
cer navado, da vrešči in
vznemirja spodobne obča-
ne. Če bi bil vedel, da
v istem bloku stanuje sam
gospod komandir celjske
Postaje milice, bi si najver-
jetneje premislil. Policijska
patrulja, ki je prispela, je
Jakca le opozorila in Jakec
se je umiril.
• Miha L. iz Celja ima to
navado, da občasno pre-
garba svojo ženo. Tej nava-
di se ni izneveril tudi v sre-
do dopoldne. Grdoba bo šla
k ksodniku za prekrške.
• Na avtobusni postaji je
skupina neznanih mož na-
padla Senada C, ki je
v sredo popoldne tam pro-
dajal sadje. Senad je obču-
til nekaj močnih direktov,
nasilneži pa so mu na kon-
cu zmetali sadje po tleh. Če
bi imel na zalogi lubenice,
bi se lahko uspešneje
branil.
• V sredo zvečer je Davor
L. naladal Branka G., svo-
jega soseda. Vzrok prepira
in napada je bilo kolo, za
katerega se ve, da je bilo
nekoč ukradeno.
• Ata in mama sedita za
mizo in ga cukata. Potem
pride domov njun moški
potomec in pripelje v sta-
novanje druščino. Ata. in
mama se razburita, ker ni-
mata več pravega miru, sin
pa jima ne ostane dolžan.
Pride policija in zoper vse
tri napiše predlog za obisk
sodnika za prekrške.
• Dragica D. je s svojim
prijateljem neprijazna, pri
orodju za napad pa prav
nič izbirčna. Zadnjič se~ je
nad svojega Mirka Ž. spra-
vila s piličo za nohte, to-
krat pa ga je kresnila po
glavi s steklenico. No, res
jo je pred tem tudi Mirko
rahlo oplazil s steklenico,
zato bosta pred obličje sod-
nika za prekrške stopila
oba.
• V Goriški je bil v petek
popoldne medsosedski pre-
tep, v katerem so bili ude-
leženi Franc K., Branko R.,
Gorazd K. in Vinko P. Da
je šlo zares, govori poškod-
ba, ki jo je pokasiral Vinko
P. Bojevniki so godni za
sodnika za prekrške, od
Vinkove poškodbe pa je
odvisno marsikaj. Zna se
zgoditi, da bo moral kateri
od njih tudi na sodišče.
• Prav prijazno je točajka
Jadranka opozorila pijane-
ga Srečka Č., da gostilna
Parma res ni primerna za
razbijanje kozarcev. Ker
Srečko očitno ni vajen žen-
ske ukazovalnosti, je Ja-
dranko vžgal in s tem pri-
klical policiste. Od petka
zvečer je v pričakovanju
vabila sodnika za prekrške.
• Pred diskoteko Jagoda
so se v soboto ponoči stepli
Agim Z. iz Žalca, Safer I.,
prav tako Zalčan in Celjan
David K. Eden izmed bor-
cev je v borilni strasti po-
tegnil iz žepa nož, a ga je
na hitro spet spravil. Na
kraj dogajanja je namreč
prispela policijska patru-
lja. Vroči dečki bodo šli
k sodniku za prekrške, ti-
sti, ki je kanil uporabiti
nož, pa bo šel še na sodišče.
_______      .....____________
Dve uri za molk in odvetnilia
o načelu obveznosti seznanitve o pravici tio odvetnika In
pravici do molka
Obveznost seznanitve s pra-
vico do odvetnika in pravico
do molka je v teoriji pooblastil
in praktičnega policijskega
postopka novo načelo. Uvede-
no je bilo leta 1989 z Zakonom
o spremembah in dopolnitvah
Zakona o notranjih zadevah.
Namen uvajanja tega načela
v postopke pooblaščenih urad-
nih organov za notranje zade-
ve je v tem, da ima občan že
v predhodnem postopku mož-
nost, da se poveže z odvetni-
kom. Občani so namreč pravi-
loma neuki v pravnih zadevah
in odvetnik naj bi bil tisti, ki
bi bdel nad zakonitostjo dela
policistov ter dajal občanu
pravne nasvete. V tem načelu
je zajeta tudi dolžnost poduči-
tve, da oseba, s katero ima po-
licist postopek, ni dolžna daja-
ti izjav. Bistveni smisel tega
načela je torej varstvo pravic
občanov pri policijskih po-
stopkih.
Po prijetju oziroma po vsto-
pu v stanovanje je pooblašče-
na uradna oseba ONZ dolžna
opozoriti osebo, na katero se
nanaša ukrep, na dve stvari:
Opozoriti jo mora, da ima pra-
vico do odvetnika in jo poučiti,
da ni dolžna dajati izjav.
V primeru, da se občan odlo-
či, da bo izkoristil pravico do
odvetnika, mu mora pooblaš-
čena uradna oseba to omogo-
čiti. Omogoči mu s tem, da
lahko občan sam po telefonu
pokliče odvetnika, uradna
oseba pa vsa nadaljnja dejanja
v zvezi z izvrševanjem ukrepa
odloži do prihoda odvetnika,
seveda najdlje dve uri.
Zanimivo pa je, da zakono-
dajalec te dolžnosti pooblašče-
ne uradne osebe ni vezal na
vsa njegova uradna dejanja, ki
so represivne narave, temveč
samo na nekatera. To je tudi
svojevrsten odstop od teorije
prvega stika, ki je že dolgo
uveljavljena v anglosaškem
pravu. Tako je pooblaščena
uradna oseba dolžna poučiti
občana o navedenih pravicah
samo takrat, kadar opravlja
enega izmed naslednjih štirih
ukrepov oziroma pooblastil:
v primeru pripora, pridržanja,
hišne preiskave z odredbo in
osebne preiskave z odredbo.
Vprašanje je, če tako ozka
razlaga teh določil (ki jih je
podal Republiški sekretariat
za notranje zadeve Slovenije)
vzdrži pravno pravilnost.
V prihodnosti se bo to načelo
prav gotovo razširilo še na
druga uradna dejanja, ki jih
izvajajo pooblaščene uradne
osebe organov za notranje za-
deve.
M. A.
PROMETNE NEZGODE
Padel s kolesa
v torek, 26. novembra popold-
ne se je na lokalni cesti v kraju
Marija Gradec pripetila nezgo-
da, v kateri je bil poškodovan
kolesar.
Iz smeri Laškega je proti Ma-
rija Gradcu vozil kolo 66-letni
Jožef Razgoršek iz Marija Grad-
ca. Pri hišni številki Marija Gra-
dec 26 je pri sestopanju s kolesa
padel po vozišču in se pri tem
hudo telesno poškodoval.
V križišču nI ustavil
v križišču Mariborske ceste,
Kidričeve ulice in magistralke-
zahod v Celju se je v petek, 29.
novembra zjutraj pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana, ško-
da pa znaša okoli 900 tisoč to-
larjev.
Po Kidričevi cesti je proti kri-
žišču z Mariborsko cesto vozil
osebni avto \ oznik Radovan Po-
hajač (27) iz Lopate. Pred križiš-
čem se je razvrstil na prometni
pas za zavijanje v -levo, v smeri
Aškerčeve ulice. Vozila v križiš-
ču ni ustavil ampak je zavil v le-
vo v trenutku, ko je po magi-
stralni cesti iz smeri Vrunčeve
ulice pripeljala voznica osebne-
ga avtomobila, Neža Naraks (57)
iz Celja. Vozili sta trčili, pri tem
pa je utrpela hude telesne po-
škodbe voznica Naraksova.
Verižno trčenje
v petek, 29. novembra zjutraj
se je pripetila nezgoda na magi-
stralni cesti v Ločici pri Vran-
skem. Dve osebi sta bili hudo
telesno poškodovani, ena lažje,
na vozilih in tovoru pa je nastala
škoda v višini 500 tisoč tolarjev.
Po magistralni cesti je iz smeri
Trojan proti Vranskem vozil
osebni avto voznik Darko Lac-
kovič (25) iz Šempasa. V bližini
stanovanjske  hiše  Ločica  pri
Vranskem št. 1 je z vozilom za-
peljal na levi vozni pas v trenut-
ka, ko je iz smeri Vranskega pri-
peljal voznik tovornega avtomo-
bila s priklopnikom, 33-letni Mi-
lan Pogorevc iz Pameč. Voznik
Lackovič je s prednjim levim de-
lom vozila oplazil levi del tovor-
njaka s priklopnikom, nakar ga
je zaneslo v levo, kjer je trčil
v tovorni avto, ki ga je iž smeri
Vranskega vozil Božidar Novak
(22) s Ptuja. Po trčenju je Lacko-
vičev avto obstal na sredini vo-
zišča. Za Lackovičem je pripeljal
še voznik osebnega avtomobila,
Bruno Karčovnik (43) iz Ljublja-
ne, ki je s prednjim desnim de-
lom vozila trčil v prednji levi del
Lackovičevega vozila. Novakov
tovornjak se je po trčenju prevr-
nil na levi bok in obstal na des-
nem pasu. V nezgodi sta se hudo
telesno poškodovala Darko Lac-
kovič in njegova sopotnica Lili-
jana Demšar (21) iz Doremberga.
Lažje jc bil poškodovan njun so-
potnik Vlado Ružič (27) iz Grčne
pri Novi Gorici.
Smrt v Kapll
v ponedeljek, 2. decembra se
je, okoli pol enih zjutraj, pripeti-
la nezgoda na magistralni cesti
v kraju Kapla. Ena oseba je iz-
gubila življenje, ena je bila hudo
telesno poškodovana, material-
na škoda pa znaša okoli milijon
500 tisoč tolarjev.
Po magistralni cesti je iz smeri
Trojan proti Žalcu vozila osebni
avto 23-letna Urška Škorjanc iz
Prebolda. Ko je pripeljala v bli-
žino gospodarskega poslopja
Kapla št. 33 v levi nepregledni
ovinek, jo je zaneslo v desno na
bankino. Krmilo je voznica sun-
kovito obrnila v levo, tako da je
vozilo bočno zdrselo preko vo-
zišča in levega obcestnega jarka
na travnik ter po 46 metrih drse-
nja trčilo v drog električne nape-
ljave, ki se je pri tem preloinil.
Vozilo je pri trčenju obrnilo pre-
ko strehe, nakar je obstalo na
kolesih. Voznica Škorjančeva se
je v nesreči hudo telesno poško-
dovala, njen sopotnik, 40-letni
Jože Kralj iz Trbovelj pa je bil na
mestu mrtev.
Podlegel po 14 dneh
v nedeljo, 24. novembra zve-
čer, je v celjski bolnišnici za po-
sledicami prometne nezgode, ki
se je pripetila 10. novembra zju-
traj na magistralni cesti v Vran-
skem, umrl Miroslav Šikljan (26)
iz Banja Luke. M. A.
Nadležna fotografija
Parkiranje je tudi v Žalcu velik problem, pa ne samo za
lastnike avtomobilov, prav pogosto tudi za pešce, ki se morajo
izogibati na pločnikih parkiranih avtomobilov. To je še posebno
nadležno, če je slabo vreme, saj se mimoidoči med tem ko se
izogibajo avtomobilov, zadevajo z dežniki in slabe volje je
seveda čez glavo. Z novo mestno stražo bo tako parkiranih
avtomobilov morda manj, problem pa ne bo rešen dokler ne
bodo uredili parkirišč. T. T.
MINI KRIMIČI
Oklofutal prodajalko
v ponedeljek, 25. novembra
popoldne je v prodajalno Merca-
torja na Hudinji vstopil tat, ki je
s prodajne police ukradel liter
žgane pijače. To je prodajalka
opazila in ga povabila na pogo-
vor v pisarno. To pa je bilo mo-
žaku očitno izpod časti, zato je
prodajalko preprosto oklofutal
in jo junaško pobrisal.
Audi je Izginil
Neznanec se je v torek, 26. no-
vembra zvečer malce razgledal
po parkirišču v Ulici 14. divizije
v Celju in se odločil za lepega
audija 100, sive kovinske barve
z avstrijsko registrsko tablico
WP-92-CH. Lepotec je vreden
okoli 900 slovenskih tisočakov,
njegov lastnik Michael K. pa
upa, da ga bo nekoč našel.
V tujih rokah tudi
opel
v sredo, 27. novembra je s par-
kirišča v Aškerčevi ulici izginil
osebni avto opel kadett, rdeč,
s tablico CE 237-475, vreden
okoli 150 tisoč tolarjev in last
Franca K. iz Šentjurja. Avtomo-
bilski tatovi so očitno vedno bolj
izbirčni.
Pretežak plen
v dneh do 27. novembra je
v skladišče zasebne prodajalne
Instor v Paki pri Velenju vlomil
neznanec, ki je očitno precenil
svoje telesne sposobnosti. Ukra-
del je kar tri barvne televizijske
sprejemnike, nekaj strojčkov za
rezanje in sekljanje, fritezo in
podobne reči. Ker je bil ta tovor
pretežak, je nekaj teh predmetov
lepo odložil ob ograji skladišča.
Gozdni tat
Iz gozda GG Nazarje, gozdne
uprave Šoštanj v Ravnah nad
Šoštanjem je neznanec odnesel
šest smrek, ki so bile v najlepših
letih. Seveda se je najprej potru-
dil in jih posekal, ta lesna masa
pa znaša okoli 11 kubičnih me-
trov. Svoje dejanje je zamaskiral
tako, da je mesta, kjer so rasle
smreke, lepo zakril z mahom,
zemljo in vejevjem.
Lovec brez papirjev
v četrtek, 28. novembra so po-
licisti iz Šentjurja Samu Z. iz
Ponikve pri Šentjurju zasegli
dve lovski puški in več nabojev.
Za to orožje namreč ni imel po-
trebnega dovoljenja. Zato bo šel
tudi k sodniku za prekrške.
Znesel se je nad
iado
Na Trgu svobode se jc nezna-
nec minulo soboto ponoči znesel
nad osebnim avtomobilom lada
riva. S tlakovcem je razbil stekla
in poškodoval pokrov motorja.
Duška si je dal tudi s hojo po
avtomobilski strehi, za konec
avanture pa je odtrgal vzvratno
ogledalo. Je imela lada le to na-
pako, da je bila last Zavoda za
planiranje občine Celje?
Osumljenega prijeli
Enaindvajsetega oktobra po-
noči je na parkirišču v Ulici Mo-
še Pijade nekdo vlomil v golfa
bele barve. Kriminalisti UNZ
Celje se ukvarjajo z osumljenim
Zlatkom Š., ki je med drugim
vlomil tudi v omenjeni osebni
avto ter iz njega odnesel avtora-
diokasetofon. Če ga je lastnik
(na fotografiji) prepoznal, naj se
oglasi v stavbi UNZ Celje, kjer
ga bo lahko prevzel.
Poskus umora
Minuli četrtek zvečer sta se
v gostišču Pri Čakšu v Cerovcu
na Šmarskem sprla Ivan T. iz
Pregrade, ki začasno stanuje
v Kameniku in Marjan Z. iz Ka-
menika. Med prepirom je šel
Ivan iz lokala do svojega avto-
mobila, kjer je pobral večji ku-
hinjski nož in z njim dvakrat za-
bodel Marjana v predel rame in
srca. Osumljenega Ivana T. so
privedli k preiskovalnemu sod-
niku, ki ga je po zaslišanju izpu-
stil.
Okradei Vrtnico
v noči na 28. november je ne-
znanec vlomil v bistro Vrtnica
v Celju. V kratkem času se je
odločil za glasbeni stolp, na hi-
tro je pobral več zavitkov cigaret
in se založil še z nekaj stekleni-
cami škotske nacionalne pijače.
Ukradel Kristusa
v času od 27. do 29. novembra
je neznanec ukradel razpelo z le-
senega križa v Zgornjih Roj ah.
Gre za leseno podobo križanega,
staro okoli petdeset let. Če je bil
tat zbiralec sakralnih starin, je
bil bržkone kasneje razočaran.
Posekal smrečice
Precej je pohitel tisti neznani
storilec, ki je v času do 30. no-
vembra v gozdu Janeza G. na
Planini nad Zrečami posekal 30
mladih smrek, najprimernejših
za božična in novoletna dre-
vesca.
Lep šopek deviz
Nekdo je 28. novembra zjutraj
vlomil v stanovanjsko hišo na
Raduhi v občini Mozirje. Prosto-
re je skrbno preiskal in bil na
koncu zadovoljen. Ukradene de-
vize so vredne okoli 200 tisoč
tolarjev.
Ena je ušla
posiljevalcu
Drago K. iz Celja je osumljen,
da je 1. decembra med 4. in 6.
uro zjutraj spolno zlorabil de-
vetnajstletno dekle. Ko se je v-ra-
čal iz disca v Brezini na Konji-
škem je v avto povabil dve de-
kleti. Med vožnjo je nenadoma
zavil s ceste v gozd, takrat pa je
eni od deklet uspelo pobegniti
Strasti na Skalni
kleti
Tudi na nogometnih tekmah
prve državne slovenske lige ne
gre brez incidentov. Na tekmi
sta se v soboto spoprijeli ekipi
celjskega Ingrad Kladivarja in
murskosoboške Mure. Med tek-
mo je prišlo do prekinitve, ker je
okoli 70 navijačev Mure hotelo
vdreti na igrišče. Posredovala je
patrulja Postaje milice Celje, ki
je razgrete navijače spravila
v njihov avtobus in jih spremlja-
la vse do avtoceste. Med potjo
domov se je vroča druščina usta-
vila v motelu Tepanje, kjer si je
dala duška z razbijanjem steklo-
vine. V Murski Soboti so jih pri-
čakali soboški policisti.
Poskus posilstva
Minulo soboto ponoči je osem-
najstletni Jure J. hotel na ob-
močju Kozjanskega spolno zlo-
rabiti dekle, ki se jc peljalo po
cesti z mopedom. Fant je dekle
grobo potegnil z vozila, ker pa je
bilo dekletovo kričanje preglas-
no, se je mladenič prestrašil in
zbežal.
M. A.