PON, SRE (8.00 - 1 4.00), TOR, ČET, PET (12.00 - 2 0.00), SOBOTA (8.0 0 - 1 2.0 0) vr Klarič Brigita s.p., c. zmage 65, ZAGORJE, tel.: 0601 -64186 MAZDIN DAN V LITIH 11. APRILA 1998 OD 9 - 13 ure pred ŠPORTNO DVORANO I_________________________________________________________________________________________________________________________________ r' nagradnTkupon " n OBISKOVALCEM DARILCE KUPCEM sodelovanje v nagradnem žrebanju Ime Priimek........... Naslov................ Pošta................. Telefon............... VAŠA NAJLJUBŠA MAZDA NOVE NIŽJE CENE VOZIL Z BOGATO SERIJSKO OPREMO + + ABS + KLIMA 323 P/1.51/S.K. 2.531.662,00 SIT (26.990 dem) 323 P/l .5i/sedan/S.K. 2.625.462,00 SIT (27.990 dem) 323 F/1.51/S.K. 2.672.362,00 SIT (28.490 dem) 323 C/1,5i/SE 2.625.462,00 SIT (27.990 dem) ■S2L + 323 modeli s klimo 323 P/I.3I/K 323 F/I.5I/K 323 /I.3I/K 2.250,282 SIT (23.990 dem) 2.531.662 SIT (26.990 dem) 2.344.062 SIT (24.990 dem) 323 model s serijsko opremo ZNIZANO 323 P/1,3/PRO 1.875.062 SIT (19.990 dem) 323 P/1.3 2.109.562 SIT (22.490 dem) mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p. 1410 ZAGORJE, Selo 65 tel.: 0601/64 - 729, 63 - 399 __j 323 sedan/l .31 323 F/FAST 323 C/1.5 626/1.8 od MX - 3 2.203.368 SIT (23.490 dem) 2.390.162 SIT (25.490 dem) 2.437.862 SIT (25.990 dem) 3.282.062 SIT dalje (34.990 dem), kredit TOM+ 2,9% 2.814.000 SIT (30.000 dem) Jr.R 7.Rl n 9. MALTRAVNA 1998 4 j Pfanjer za nekaj rasi UVODNIK Spoštovane bralke, spoštovani bralci! C To pot smo nekoliko spremenili razvrstitev in obliko nekaterih stalnih rubrik, tako, da boste našli eno kolumno na dvajseti strani, drugo, vročo, pa na trinajstici. Tako nikar ne iščite stalnega prispevka Branka Nimca o pomembnih cerkvenih dnevih na običajni strani, temveč na dvanajsti in trinajsti. Anketo pa namesto na 12., iščite na 21.! Toliko o spremembah. Sicer pa nam v zadnjem času naši izvoljeni kar naprej ponujajo kakšno zabavo, s svojimi izjavami, podpisi, na katero so sicer pozabili, novinarji pa nikakor ne. Pa so heci. Ampak, vedno je en ampak, te hece na koncu plačamo vzorni davkoplačevalci. Kako srečna je država, ko ima tako potrpežljive državljane! Pa moram pripomniti, da smo tudi pri Zasavcu zelo potrpežljivi, tako in drugače, celo dobronamerno gledamo, kako Lilijani besno fotokopirajo Barbkove kolumne. Spet bodo..., ampak tokrat smo zapisali, da ne smejo. Zasavca si naj kupijo! Pa smo ratali kot naša država, skoraj policijski. 5 j Prijamica za olicet po slarili šepali in nadali 8 j ) Maruša Kos in utrinki iz Italije '9 j Itoodilo, kako se ubraniti podražitve KUS 10 Nadebudni zasavski glasbeniki n v 14 "A'—' 21 Banda Guček: kadar mi je bilo v življenju najtežje, sem odšla v Svobodo... Anketa 33 Šport: Naslovnica: NINA CUKJATI, IZ IZLAK IN ZAJČKI FOTO: P.Rav. POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: POLICIJSKE POSTAJE TAKI: 0609/61-63-48 ZAGORJE: 0601-61-002 0609/63-31-07 TRBOVLJE: 0601-21-102 ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): HRASTNIK: 0601-41-602 ZD RADEČE: 0601-88-207 RADEČE: 0601-81-002 ZD HRASTNIK: 0601-44-006 LITIJA: 061/883-142 ZD TRBOVLJE: 0601-26-322 PROMETNE ZD ZAGORJE: 0601-55-000 INFORMACIJE: 0601-64-420 ZD LITIJA: 061/881-855 ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc. Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml . V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Gdšte, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. f.n.r.Mnr PRIHAJA SINDIKALNA POMLAD? Kljub temu, da štiri sindikalne centrale niso pripravile protestnega shoda pred poslopjem Vlade Republike Slovenije istočasno, lahko mimo odgovorimo na zgornje vprašanje pritrdilno. Kljub še nekaterim manjšim nesporazumom, lahko zapišemo, da so sindikati vse bolj enotni. Podporo pa omajo tudi v tujini. Ja, vladi se slabo piše, če ne bo prisluhnila sindikalnim zahtevam. V petek, 27. marca so se pred vladnim poslopjem zaradi poslabšanja socialnega in materialnega položaja zaposlenih, zmanjševanja delavskih pravic, nizkih plač, nenormalne visoke stopnje nezaposlenosti ter nenazadnje zaradi nestrinjanja s predlagano pokojninsko reformo, ko naj bi delali kar do 65. leta, zbrali člani treh sindikalnih central ter še nekateri manjši sindikati. Približno pet tisoč razočaranih, se je iz parka Tivoli s pomenljivimi transparenti ter sindikalnimi zastavami, okrog poldvanajste ure peš odpravilo po Prešernovi cesti na mesto shoda. Pred vladno palačo je delavce pričakal tovornjak-oder z ozvočenjem in pesem Janija Kovačiča Delam kot zamurc. Kot zanimivost naj povemo, daje nekoliko spremenjen naslov Janijeve pesmi krasil tudi en transparent:DELAM, DELAM KOT ZAMURC, PLAČA PA MI JEZA EN ....! Na govorniški oder se je prvi povzpel naš dramski igralec in pesnik Tone Kuntner, ki seje predstavil s socialno obarvanim kratkim dramskim delom o delavcu Šimnu, ki je 40 let garal, pa mu od "silnega" bogastva nazadnje ni ostalo nič. Boris Mazalin iz KS 90, ki je bil prvi govorec sindikalnih vodij, je poudaril, da se delavci ne bodo pustili diktirati s strankarskih lož in balkonov, vladi in Sloveniji pa je sporočil, da prihaja oziroma se začenja sindikalna pomlad. Sindikalni vodja KS Pergama Dušan Rebolj je dejal: "Ne vemo, kako si vladna gospoda predstavlja naše delo za stroji pri 65. letih starosti? Vladi še sporočamo, da smo za pogovore, ča nas boste poslušali, ča nas ne boste, bomo prišli še v večjem številu." Po mnenju naslednjega govorca Slavka Kmetiča predsednika Neodvisnosti ta shod ni konec ampak začetek začetka. Povedal je še, da delavci so za demokracijo in pravno državo in zanjo se bodo borili, vendar ne za takšno kot je v praksi sedaj. Miroslav Garb, Neodvisnost :"Oblast bomo prisilili delati tisto, za kar jo drago plačujemo." Ob koncu enournega protestnega shoda so sindikalne vodje zbranim sporočili, da imajo podporo tudi v sindikatih v drugih državah ter, da se današnji (petek) in jutrišni (sobota) shod ZSSS seštevata. SOBOTA, 28.3.98 Protestnega shoda ZSSS "Za varno starost" seje v soboto udeležilo več kot 10.000 ljudi, tako delavcev, upokojencev kot mladih. V le 14. dneh so svobodni sindikati zbrali preko 100 tisoč podpisov v podporo njihovim stališčem proti predlagani pokojninski reformi. Vsi govorci so bili enotnega mnenja, da ne potrebujemo bele knjige o upokojevanju temveč o zaposlovanju. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je kot zadnji zbranim spregovoril, da sindikati ne bodo krivi za zlom pokojninskega sistema, pač pa vlada, ki ravna neodgovorno, ker trmasto vztraja pri beli knjigi, namesto da bi začela z reformami obstoječega sistema. Seveda na način, ki bo še znosen za slovenske delavce. Poudaril je še: "Mladi potrebujejo predvsem nova delavna mesta ter ministra za delo, ki bo zastopal interese dela, ne kapitala, in ki bo naš zaveznik, ne pa nasprotnik." So morda določili nekoliko nerodno dostopno zbirno mesto? (foto RRav.) Kljub temu, da je Tatjana Podbregar, vodja oddelka za okolje in prostor pri občini Zagorje že pred časom pozvala krajevne skupnosti in društva, naj organizirajo čistilne akcije, zbirna mesta pa naj sporočijo komunali, smo posneli tole odlagališče v bližini naselij Tirna, Golče, Šentlampert in Mošenik, ob cesti, ki se spušča proti Savi. Eno od teh je bilo proglašeno celo za najurejenejše v preteklem letu... Pa kaj, saj 1500m daleč proti sosednji občini ni več naš Po končanem shodu so nekateri delavci pred parlamentno stavbo prinesli simbolično krsto in venec. NAPISI NA TRANSPARENTIH, KI SO V PETEK IN SOBOTO KRASILI LJUBLJANO: ROP SLOVENSKIH DELAVCEV GROB. ARTUR, BOŠ TUDI TI LAJAL DO 65. LETA. DELAL SEM DO 65. LETA, PA NE PRIDEM SAM NITI DO SEKRETA (POMAGAL SI BOM Z DRUGIM STEBROM). KJE BOM JEMAL, DA BOM STEBRAM DAJAL. SEM DOLGO UPAL IN GARAL, ZDAJ NA BERAŠKI PALICI BOM OSTAL. ZGODBA O USPEHU-130.000 BREZPOSLENIH.DELAVKE PRI 65. LETIH VTEKSTILSTVU, PODOBNO JE POSILSTVU. DELO KREPI ČLOVEKA, DA PRI 65. LETIH POSTANE POKVEKA. SOCIALNE RAZLIKE VSAKDANJE SO SLIKE. ROPOVO MINISTRSTVO-ROPARSKO MINISTRSTVO. OBLJUBLJALI STE DELO-PONUJATE CESTO. Za vas na protestnem shodu Igor Goste č-nTiš-SaTn ll.SLOVENSKA OHCET V KANDRŠAH IN 4.SEMIŠKA OHCET Turistično društvo Mlinše, Turistično društvo Semič, časopis Zasavc, časopisna hiša Dnevnik, TV Center in TV Pika Ljubljana OBJAVLJAMO RAZPIS ZA ZASAVSKI PAR 1998 Letos bomo izbrali 2 zasavska para. Prvouvrščeni se bo poročil 28.junija na Kandršah, drugi pa IS.julija v Semiču. Pare čakajo lepe nagrade in še lepša doživetja. Zmagovalni par dobi kuhinjo SVEA, ostali pa spalnico. Prijavijo se lahko: - pari slovenske narodnosti in s slovenskim državljanstvom (vsaj eden) - nevesta ne sme biti starejša od 30 let, ženin pa ne starejši od 35 let - za oba bo to prva poroka - pripravljena sta sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki so v pravilniku PRIJAVNICE POŠLJITE NA NASLOV: ZASAVC d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi Vsi prijavljeni pari bodo telefonsko obveščeni o kraju pogovora in fotografiranja, ki bo 20.aprila 1998. Na srečanju bodo dobili natančna navodila o poteku poroke. Sicer pa so ohcet po starih šegah in navadah letos omogočili: SVEA d.d. Zagorje, ETI ELEKTROELEMENT d.d. Izlake, PIVOVARNA UNION d.d. Ljubljana, OBČINA ZAGORJE OB SAVI, GOSTILNA "PRI VIDRGARJU" Žiben Jože s.p. Kandrše, LJUBLJANSKE MLEKARNE d.o.o. Ljubljana, TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNJA d.d. Zagorje. INTEGRAL d.o.o. Zagorje, IGM Zagorje, Gostinsko podjetje KONŠEK d.o.o. Trojane, ASTRA Tehnična trgovina Ljubljana, SIPOREX p o. Kisovec, LEDAS d.o.o. Celje, AGENCIJA ZA RAZVOJ Zagorje, ČASOPISNA HIŠA DNEVNIK Ljubljana, TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, ZASAVC d.o.o. Zagorje, TVPIKA Ljubljana. LJUBLJANSKA BANKA - BANKA ZASAVJETrbovlje, OAZATirič Bagateja s.p. Kisovec, MLADINSKA KNJIGA Zagorje. STENKO d.o.o. Trzin. FARMA IHAN d.o.o. Ihan, RADENSKA-TRI SRCA Radenci. OKREPČEVALNICA "GASILČEK" Benjamin Povirk s.p. Kotredež. ELEKTRO Ljubljana, ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Območna enota Trbovlje. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Območna enota Ljubljana. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Ljubljana, KMETIJSKA ZADRUGA Izlake, TV CENTER Trbovlje. V HRASTNIKU POČASTILI MEDNARODNI DAN KNJIG Ljudska knjižnica Hrastnik je 2.april, mednarodni dan knjig, obeležila na prav poseben način. Na ta dan seje sicer rodil tudi znameniti danski pravljičar Hans Christian Andersen. Knjižnica je zato pripravila dan odprtih vrat, kjer so pripravili veliko ugodnosti za prejšnje in bodoče člane. Tako na ta dan niso zaračunali zamudnin, izposojevalnin in članarin. Prav tako so po simboličnih cenah prodajali tudi knjige in video kasete. Vsekakor prijetna obeležitev mednarodnega dneva knjig. pripravil P.M. KONCERT V FARNI CERKVI SV.MARTINA V farni cerkvi sv.Martina v Trbovljah je bil 21.marca koncert dveh ansamblov - pevskega in instrumentalnega. Nastopila sta Ljubljanski kvintet trobil in domači Mešani cerkveni pevski zbor sv.Barbare pod vodstvom Urške Grabner. Oba ansambla sta v dve uri trajajočem koncertu brez odmora nastopala izmenjaje. Prvi so nastopili gostje - domačin David Špec-Jezernik (trobenta), Peter Jevšnikar (trobenta), Robert Prednik (rog), Aleš Šnofl (pozavna) in Damjan Junež (tuba) z deli iz svetovne glasbene literature, nato pa je pevski zbor pel postne pesmi. Znova so nato zaigrali trobilci in nato pevski zbor s petjem Marijinih pesmi, dveurni koncert pa je zaključil trobilni kvintet. Publika v nabito polni cervi je nastopajoče navdušeno nagradila z aplavzom. Vstopnine ni bilo, prostovoljni prispevki pa so bili namenjeni izgradnji Marijinega doma na Ulici 1 .junija v Trbovljah, na koncu se je župnik F.Mlakar toplo zahvalil izvajalcem in poslušalcem za tako uspeli koncert. tl. SOLO-PEVSKI RECITAL Ljubitelji resne glasbe so v ponedeljek, 23.marca, v kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji prisluhnili sopranistki Mateji Arnež in mezzosopranistki Heleni Fojkar Zupančič, študentkama II. letnika solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, njuna mentorica pa je profesorica Irena Baar. Ob spremljavi pianistke Alenke Šček Lorenz sta izvajali dela iz tuje in domače operne ter koncertne literature. Obe bosta sodelovali na bližnjem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov v Ljubljani. Koncert je organizirala Zveza kulturnih društev Litija. Boris Žužek NOVA PESNIŠKA ZBIRKA V drugi polovici marca letos je Vida Bošnjak-Logar izdala pesniško zbirko, prvenec, z naslovom Obraz. Na 144 straneh je objavljenih skupno 76 pesmi v sedmih poglavjih: Otrok pomladi, Pesmi dolini, Iskanja, Obrazi v senci, Še ni jesen. Slutnja spreminjanja in Rojevanje nove zarje. Knjiga ima tudi sedem avtoričinih likovnih prilog, njena pa je tudi oprema knjige. Natisnila jo je tiskarna GEP Tika Trbovlje, njen izid pa sta omogočili Občina Hrastnik in Občina Metlika. V zadnjem delu zbirke je objavljena tudi spremna beseda, ki jo je napisal Tine Lenarčič. NEVESTA (IME IN PRIIMEK) (DATUM ROJSTVA) (ULICA, KRAJ, POŠTA) TELEFON DOMA _ SLUŽBA__ ŽENIN (IME IN PRIIMEK) (DATUM ROJSTVA) (ULICA, KRAJ, POŠTA) TELEFON DOMA ...............s SLUŽBA___: ^----------------------------- J Knjiga je trdo vezana, izšla pa je v samozaložbi. Za ceno 2.500,00 SIT pa se dobi v Knjižnem hramu v Trbovljah. Avtorica je svojo zbirko pospremila z naslednjimi verzi: Dan naj bo resničen, Sončno moj! Ljudem naj bo srečen in njim samosvoj! Želim le zvezdno pesem obzorij, z dna skrivnostnega dotika spočetja, usodno rodovni zapis izživet! To je moja resnica sončnega dne! Pesem trenutka, dotik trenutka!... Tritisočletja! T.L. GLEDALIŠKO-GLASBENA PRIREDITEV Osnovna šola Šmartno pri Litiji je ob nastopu pomladi pripravila gledališko-glasbeno predstavo, v kateri so sodelovale tri šolske kulturniške skupine. Najprej so mladi igralci pod mentorstvom Helene Muzga zaigrali igrico Piki je bolan, v drugem delu pa sta zapela še oba pevska zbora; otroški pod vodstvom zborovodkinje Alenke Kralj in mladinski, ki ga vodi prof. Janko Slimšek. Nastop je privabil v šolsko avlo veliko staršev, sošolcev in drugih krajanov, ki jim ugajajo nastopi otrok. Boris Žužek J-,--- i . 'J. n.č TRBOVELJČANI SO ZACELI Z AKCIJO ČIŠČENJA Tako kot pretekla leta so se tudi letos občani Trbovelj odločili sodelovati v akciji za čiščenje mesta. Zadnje dni marca so prvi pričeli s čistilno akcijo krajani Čeč, sledili pa so jim krajani Kleka in ostale krajevne skupnosti, podjetja, občani, organizacije itd. Ob tej priliki so vključevali v okvir čiščenja tudi odvoz večjih kosovnih odpadkov. tl. ŠE EN DOBRODELNI KONCERT Župnijska Karitas Zagorje ob Savi je v torek, 24. marca, ob 19. uri v KC DD Zagorje organizirala dobrodelni koncert v počastitev materinskega dne. Izkupiček celotne vstopnine v skupnem znesku 170.000,00 SIT, so namenili ženam - rejnicam za njihovo nesebično delo. Na koncertu pa so nastopili: Mešani pevski zbor Župnije Zagorje ob Savi pod vodstvom Toneta Feleta; Otroški pevski zbor CICIDO GŠ Zagorje, katerega zborovodkinja je Mojca Zupan: Komorna skupina OŠ dr. Slavko Grum, ki deluje pod mentorstvom Mojce Kovačič; Sekstet Violin GŠ Zagorje z dirigentko Jožico Zupan; Mladinski pevski zbor JUVENTUS GŠ Zagorje z zborovodjem DELNICE Mesečni zasl. Št. dni v 100.000 sit trg. KOTACIJA A Lek A 13,87 22 Krka 23,44 22 Kolinska 0,45 22 Radenska 19,24 22 Droga Portorož 5,85 22 Istrabenz 1,7 22 Luka Koper 0,05 22 Petrol 4,03 22 Emona Obala Kp.-3,7 22 Mercator 7,91 22 Skb banka 1,02 22 Salus 22,54 22 KOTACIJA B Etol -0.76 22 Kovinotehna 1.21 22 OTACIJA C Cetis -0,19 21 Helios 21,68 20 Fructal -4 22 Lisca -2,38 22 Dadas -70,85 12 Tosama-8,47 12 MESEČNA VEZAVA ZA 100.000 sit Nova Ljubljanska banka d.d. 1000 SKB banka 900 Banka Celje 1000 UBK banka 1100 Nova KBM 1000 Credianstalt 1060 Bank Austria 1000 Ljubljanska banka Posavje 1000 RAST MARKE SRED. TEČAJA BS -0,36 VIŠINA INFLACIJE 0,8 Vir: podatki iz borzne tečajnice. Francijem Stebanom; Vokalna skupina Cantate Čemšenik, ki jh vodi Tadeja Nimac: Zagorski oktet z zborovodjem Emilom Krečanom; Mešana pevska skupina Izvir pod vodstvom Toma Brezovarja: Mladinski pevski zbor Vesna Zagorje, ki jim dirigira Rihard Majcen ter harmonikar Aleksander Klančišar in flavtist Marko Zupan. Nastopajoči so z izkupičkom od koncerta izkazali spodbudo in priznanje vsem osmim materam - rejnicam v Zagorju, ki so sprejele otroke - rejence iz Zagorja. RR. VODNI DETEKTIV Zasavska ekološka skupina - EKOS Zasavje se je ob svetovnem dnevu voda - 22.maja na povabilo ministrstva za okolje in prostor udeležila zaključne prireditve natečaja "Vodni detektiv", ki je potekala v petek, 20.marca 1998 v veliki sejni dvorani na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani. Na prireditvi, na kateri so sodelovali dr.Pavel Gantar - minister za okolje in prostor, mag.Teja Valenčič - državna sekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport in mag. Marta Vahtar- direktorica IGRO (Inštitut za celostni razvoj in okolje), so si udeleženci med drugimi ogledali razstavo, na kateri je bil predstavljen le delček poslanega gradiva na temo Raziskovanje vodnega okolja, saj je Vodni detektiv doživel izjemen uspeh (skupno je med izdelki natečaja prek 170 raziskovalnih nalog, 200 risb, 150 pesmi, 150 literarnih spisov, parvljic in novinarskih poročil, križanke, rebusi, plakati, umetniške fotografije in kiparski izdelki). Po prireditvi je sledil ogled nekaterih naravnih znamenitosti ter naprave v Domžalah. Na nateča j so se prijavile tudi zasavske šole (TONČKE ČEČ in NHR-podružnica Dol pri Hrastniku), ki so vključene v projekt Eko šola kot način življenja, tako da so bile te prav tako prisotne na zaključni prireditvi, kjer so najboljšim podelili lepe nagrade. Aleš Matko GAŠENJE ZABOJNIKOV BODO ZARAČUNAVALI Med številnimi akcijami, v katerih sodelujejo trboveljski gasilci vsako leto, so tudi gašenja požarov v komunalnih zabojnikih za odpadke. Ker dosedanja opozorila niso dosti zalegla, so se gasilci odločili, da bodo odslej gašenje tovrstnih požarov zaračunavali. O tem so že sklenili ustrezen dogovor s Komunalo Trbovlje ter vsemi tremi podjetji za upravljanje zgradb. Končni stroški bodo bremenili, kakor kaže, stanovalce na območju, kjer bodo gasilci gasili požar v zabojniku. U. Darja Kanduti in borzno dogajanje v marcu V marcu gre za podobnost razvoja in razpleta dogodkov na Slovenskem in Hrvaškem trgu. Na obeh trgih so cene delnic najprej zelo porastle, potem pa brez oklevanja upadle. Vendar na Hrvaškem trgu skoraj na prejšnje ravni, na Slovenskem pa bo jasno šele v naslednjih dneh. Na hrvaškem seje rast začela s farmacevtskimi delnicami - z delnicami Plive. Njihova vrednost je v zadnjem mesecu porastla za skoraj 100 kun in nato v nekaj dneh zdrsnila za skoraj polovico prirasta. V bančni panogi so izstopale delnice Zagrebačke banke z 10 % hitrim porastom in nato še hitrejšim 5 % padcem, itd. Tudi v Sloveniji je bil najvišji porast zabeležen z delnicami farmacevtske industrije. Najbolj je porastla vrednost delnicam Krke in Salusa za 23 % ter Leka za okoli 14 %. Farmacevtska industrija je z eksplozijo tečajev dosegla premoč nad ostalimi, kar se je vsaj na začetku rasti poznalo tudi v prometu. Vrednost delnic Krke in Leka rahlo naraščata že od lanskega decembra. Njuna tečaja sta ob močni podpori prometa presegla svoje psihološke vrednosti, Lek 40000 SIT, Krka pa 30000 SIT. Najvišji tečaj v mesecu je pri delnicah Lek znašal kar 48000,pri delnicah Krka pa 34000 SIT za delnico. Med delnicami prehrambene industrije, ki so prav tako uvrščene v prvovrstno A kotacijo, lahko izpostavimo delnice Droge, Mercatorja in Radenske. Najbolj pozitivno trgovanje je bilo z delnicami Radenske, rast znaša 19 %, za tem Mercatorja z 8 % in Droge z okoli 6 % rastjo. Vrednost delnic poslovnega sistema Mercator je po nekajkratnem neuspelem preboju psihološke vrednosti (4000 SIT) končno doživela večji porast. Najvišja dosežena cena je celo dosegla nivo 4600 SIT. Če se bo splošno bikovsko razpoloženje na borzi še nadaljevalo bo tudi tečaj Mercatorja še naraščal, vendar ne preko 5000 SIT, če pa se bo rast ustavila, se bo tudi vrednost Mercatorja znižala na okoli 4000 SIT za delnico. Podobno je z delnicami Droge. Njihov tečaj je začel naraščati, ko seje rast ostalih že skoraj umirila. Najvišji tečaj povpraševanja (želje po nakupu) je dosegel 34500, ponudbe (želje po prodaji) pa kar 36300 SIT za delnico. Zaenkrat ne kaže, da bi tečaj še naprej sunkovito naraščal, žeprav nadaljnja “počasna” rast ni izključena. Pri morebitnem obratu pozitivnega trenda je velika verjetnost, da se bo njihova vrednost močno približala 30000 SIT za delnico. Zato vsi, ki razmišljajo o nakupu, naj raje počakajo na ugodnejši trenutek. Med delnicami kotacije C velja izpostaviti delnice Heliosa. Njihov dvig ceneje znašal dobrih 21 %, tako da so konec meseca delnice vredne 32500 SIT, nekateri pa so ga ponujali že po 33000 SIT. Zelo razočarani so pravgotovo lastniki delnic Petrola. Njihova vrednost seje ves čas eksplozije tečajev drugih delnic vrtela na nivoju 21000 SIT. Njihov tečaj je bil le nekaj dni za bora dva tisočaka višji. Prav tako so lahko razočarani lastniki delnic SKB banke. Njihova vrednost je še vedno na ravni okoli 2200 SIT, medtem, ko je bila že lansko poletje na okoli 2700 SIT. Upajmo, da bo to vrednost v naslednjih mesecih ponovno osvojila. Zelo zanimiva je tudi vrednost delnic Dadas. V preteklem mesecu so padle na 1500 SIT za delnico ali za70%. Samo za informacijo vzemimo, da je bila vrednost the delnic že blizu 400000 SIT za delnico. Vsekakor bo zanimiv razvoj dogodkov v naslednjih dneh - cene delnic so že “visoko”, vrednost tečaja marke je padla, kar pomeni, da bi se del kapitala lahko selil na trg obveznic (njihova vrednost je izražena v markahrast drobno prodajnih cen za pretekli mesec pa znaša 1,4 %, kar je očitno premalo, da bi vrednost nakupnih bonov pognala navzgor. 9. MALTRAVNA 1998 ,!v š n ^ M :l VEČER DOLGIH NOSOV Družinsko podjetje Grafex z Izlak letos praznuje 15 let uspešnega poslovanja. Na vseh področjih se trudijo biti boljši od vse hujše konkurence. Njihov slogan je "Biti drugačen, kajti potem si bolj opazen". 1.aprila letos, na dan lažnivcev, so povabili poslovne partnerje na prijateljsko srečanje v Medijske toplice. Večer je bil prijetno popestren s predavanjem Milenke Tovornik iz Agencije za kvaliteto življenja Kristina. Predmet predavanja je bilo pomanjkanje ljubezni človeka do samega sebe in kako biti uspešen v osebnem in poslovnem življenju. Večerje bil zaključen z Ostržkovimi palčkami, kurjo juhico, prvoaprilsko pečenko, smešnimi zavitki, slonom v omaki, nasmejano solato, smetanovo torto in pisano limonado ob zvokih ansambla Ajda. ZAna ^ AVTOHIŠA MALGAJ RFNAT n x Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO —Te| procjaja: 0601/27 666, 27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser NOVI RENAULT MASTER in KANGOO EXPRESS-EVROPSKA DOSTAVNIKA LETA '98. KANGOO EXPRESS ŽE OD 1.391.194,00 SIT* MASTER FURGON 2.5D ŽE OD 2.746.572,00 SIT* darilo ob nakupu - avtoradio Blaupunkt RENAULT VRTNARSTVO IN PRIDELAVA ZELENJAVE MASEU V Kandršah na kmetiji Maselj se poleg kmetovanja ukvarjajo z ■'S dopolnilno dejavnostjo - vrtnarstvom. S Semenarno l.juhljana sodelujejo na področju vzgajanja sadik oz. preizkušajo kakovost semen za boljši pridelek. Med poskusi semen in opazovanju rasti vsake štirinajst dni organizirajo opazovanja kmečkih žena iz okolice in sicer pod vodstvom kmetijske pospeševaike Marije-Čebin Prašnikar in svetovalke o semenih in setvi, Ane Ogorelec iz kmetijskega zavoda. Sicer pa se na kmetiji Maselj dobijo sadike paprike, paradižnika, vso zimsko solato (mehko in trdo) in ostalo zelenjavo od sredine aprila naprej. Pred setvijo se lahko naročijo katerekoli sadike, ki jiv vzgojijo do velikosti, ki je primerna za sajenje na vrtu (Hance). Od cvetja nudijo vse okenske in balkonske rastline (bidens, lotos, moljevka, oksalis - rumena deteljica, za katero vrtnarji napovedujejo, da bo hit leta, itd.), nagrobno cvetje in zelenje, trajnice za skalnjake in škarfe, dveletne rastline, grmovnice (kristavec -datura ah zvončnica), pripravljajo pa tudi magnolije in lokvanje. Pripravljene so tudi obešenke v loncih premera 30 cm premera z različnimi sadikami. In kakšne so cene sadik; surfmija 150 SIT, bršljanka 130 SIT, bidens, lotos, moljevka 120 SIT, obešenke 1400 SIT. itd. ZAna INGRAM V BEVŠKEM JE RAZŠIRIL PROSTORE Trgovsko podjetje ABC Tehnohit v Bevškem v Trbovljah je v zadnjem času razširilo svoje skladiščne in prodajne prostore na 1000 m2 površine. Razširitev prostora je terjala vse širša ponudba, ki jo nudi trgovina Ingram, saj je znano, daje tu na prodaj vsa vrsta gradbenega materiala, sanitarna keramika, orodje, barve, laki, itd. TL. MAZDA ZNIŽUJE CENE Po vseh podražitvah, ki nam jih na naša pleča nalaga naša "fina” vlada, smo kar z veseljem sprejeli novico, da z 31 .marcem Mazda znižuje cene svojim avtomobilom 323 P, 323 sedan in 323 C za 4 do 7%, kar pomeni prihranek od 100.000 do 195.000 tolarjev. Najcenejša mazda 323 P PRO (servo volan, centralno zaklepanje, triletna garancija) bo tako na voljo že za 1.875.062 tolarjev. V polnem teku je tudi kreditna akcija TOM + 2.9 brez pologa, ki velja za serijo 626. pripravil PM. KŠEFTI informacije 64-250.64-166 li j i Tr J UTRINKI IZ AVSTRALIJE-nadolievan|e Letela sva iz Bmikov do Frankfurta, nato pa naprej proti Avstraliji. Prvi postanek je bil po 12 urah letenja, v Singapurju. Letalska karta nama je omogočala brezplačen postanek v tem mestu, zato sva to priložnost izkoristila in se za kratek čas ustavila v tej moderni azijski metropoli. Singapursko letališče te naravnost očara, toliko je zelenja in vodometov... Povsod brezhibna urejenost in čistoča. Prav takšno je tudi mesto samo. Kljub temu, da je to milijonsko mesto, se ti zdi, da kamorkoli pogledaš vidiš le zelenice. V mesto sva prišla zvečer in takrat se ti pokaže v vsej svoji lepoti. Prenočila sva v hotelu, ki je kljub nizki kategoriji daleč presegel najina pričakovanja. Čeprav sva ostala le dva dni, je bilo to dovolj, da sva si ogledala vse zanimivosti in začutila utrip mesta. Priznati pa moram, da sva bila po celodnevnem ‘tekanju’ naokoli zvečer tako utrujena, da nama 7-uma časovna razlika sploh ni povzročala težav in sva brez problemov trdno zaspala. Na sliki |e 37metrski kip leva - MERLION, zaščitnik Singapurja. Prvi dan sva se odločila, da dopoldne preživiva v spoznavanju flore in favne Singapurja, popoldne pa na enem od številnih majhnih otočkov blizu mesta (naj povem, daje tudi sam Singapur otok, ki je povezan s polotokom, na katerem leži Malezija). Tako, sledi torej Singapurski odprti zoološki vrt. Kdor bo kdajkoli šel v ta predel, naj si ga vsekakor ogleda. Kot ime pove, ni v njem skoraj nobenih kletk. Živali ločuje od sprehajalcev le kakšne pol metra visoka ograja, pri bolj nevarnih živalih, predvsem zvereh, pa je vmes še kanal, napolnjen z vodo. Poseben pridih mu daje bujna tropska vegetacija, ki nama je v vlažni vročini nudila vsaj malo zavetja pred soncem. Posebna znamenitost tega zoo-ja je možnost zajtrkovanja z orangutanom, ki pa se je do takrat, ko sva prišla tja, žal že najedel. V neposredni bližini se nahaja nasad orhidej-Mandai Orchid Gardens. Tuje pravi raj za vse ljubitelje hortikulture. Vsepovsod; orhideje, pa vrtovi in spet orhideje... Rahlo utrujena sva se z metrojem in avtobusom vrnila v hotel. Javni prcvozjc zelo poceni, stane le pol do nekaj singapuskih dolarjev (razmerje singapurski proti ameriškemu dolarju je približno 1,5 : 1), tako da sva se prevažala kar z njim ali pa sva ubrala še bolj poceni možnost - svoje noge. Toda liitro sva spoznala, da v tako velikem mestu peš ne prideš prav daleč, zato je bil avtobus primernejši. Prav smešno se nama je ždel cenik za otroke ha avtobusu. Pomembna ni starost otroka, temveč le višina - do 0,9metra visoki otroci imajo popust, kasneje ne več. Da voznik to ugotovi, ima ob sebi postavljen merilni trak. Čistoča in urejenost sta dve zelo pomembni vrlini Singapurja. Vzdržujejo ju z zelo visokimi kaznimi. Če te dobijo prvič, da odvržeš na tla papirček ali pa nekje prilepiš žvečilni gumi je kazen 500 sing. dolarjev, drugič pa že 1000. Zato sva se tudi midva raje držala pregovora ‘Bolje preventiva kot kurativa’. Popoldne sva se po kratkem počitku odpeljala z gondolo na otok Sentosa. Hkrati sva si lahko ogledala tudi singapursko pristanišče, kije ena najprometnejših luk na svetu. Sentosa je turistična točka, kjer je polno zabavišč, vodnjakov, 37 metrov;visok kip Merlion -zaščitnik levjega mesta (kakor tudi imenujejo Singapur), Podvodni svet (to je akvarij, skozi katerega te vodi tunel, nad tabo pa plavajo raznovrstne ‘morske pošasti’) in še in še bi lahko naštevala. Singapur slovi po zanimivih showih z laserji in vodometi, ki so res vredni ogleda. Dnrgi dan sva obiskala značilne mestne četrti - China Town, Little India, glavno nakupovalno četrt na Orchard Road. Arhitektura zgradb je osupljiva - od modemih,: 200 metrov visokih in raznoliko oblikovanih stolpnic, pa vse do zelo starih zgradb in templjev različnih verskih skupnosti. Tako, prvi postanek je bil za nama, sledil pa je najin glavni cilj - Avstralija. KONCERT ŽPZ SVOBODE DOL V soboto 28.marca, je bil v kinodvorani na Dolu koncert ŽPZ Svobode Dol, ki ga vodi zborovodkinja Elza Jakšič, na citre pa jih je spremljal Peter Napret, profesor violine. Na programu z naslovom Slovenske narodne ob zvokih citer, ki so ga dobili vsi obiskovalci, so predstavili vse nastopajoče pevke in naslove vseh dvajsetih narodnih pesmi v priredbi Matije Tomca. "Druži nas delo in ljubezen do petja," je dejala na začetku Elza Jakšič. Ob tem so prihajale iz dvorane njene pevke, na odru pa je ponazarjala staro ljudsko izročilo Tinca Klemen, ki je ob zvokih citer predla domačo volno na kolovratu. Sceno so polepšale ročno izdelane košare, napolnjene z jabolki in domačim kruhom, v ozadju pa je lepšala oder velika rehta, napolnjena z več kot stotimi nageljni v aranžmaju Mije Recek, dolske cvetličarke. Obiskovalci so posebej nagradili mz aplavzom solistki Jerneja Plazar in Maja Majcen - Petan, celoten zbor pa je moral na željo poslušalcev ob zaključku dodati še kar nekaj narodnih pesmi, s katerimi je ŽPZ Svoboda Dol polepšal večer številnim obiskovalcem. Fanči Moljk SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ Šestletno sodelovanje Slovenije v mednarodnem knjižnem kvizu, ki ga je pripravljala nemška ustanova Stiftung Lesen, se je letos prelevilo v vseslovenski knjižni kviz, ki bo skušal mlade bralce navdihniti s knjižnimi radostmi izpod slovenskih peres. Tako bo letos prvič potekal slovenski knjižni kviz na temo: Oton Župančič in Bela Krajina. 120-letnica rojstva Otona Župančiča je zadosten razlog, da osnovnošolci pobliže spoznajo delo pesnika in pisatelja, ki si je med drugim "izmislil" Cicibana ter ustvaril kopico del, ki med mladimi in starimi živijo še danes. Pa tudi značilnosti Bele krajine, odkoder je Zeleni Jurij pa pisanice in še druge naravne lepote in kulturni spomeniki. V knjižnem kvizu bo sodelovalo vseh šestdeset slovenskih splošno-izobraževalnih knjižnic, seveda v sodelovanju s šolskimi knjižnicami. S pričetkom na mednarodni dan knjig za otroke -2. aprila, in zaključkom na dan zlatih knjig -17. septembra, bo kviz izmenično potekal v šoli in med počitnicami v knjižnicah. Glavni nagrajenec bo sodeloval v televizijski oddaji, ki bo namenjena knjižnemu kvizu, sodelovanje pa je za učence od 1. do 8. razreda prostovoljno. RR. ZLSD TRBOVLJE PODPIRA IZGRADNJO TE3 Na zboru 24.marca so se kot stranka opredelili za izgradnjo ekonomsko upravičenega in v skladu z ekološkimi kriteriji, ki veljajo za vse nove objekte v Evropski uniji, pa tudi neperspektivnosti v Zasavju bi se s tem izognili. DIJAŠKI DOM V TRBOVLJAH JE IMEL DAN ODPRTIH VRAT Širšemu občinstvu so omogočili ogled prostorov, seznanitev z življenjem in delom dijakov v domu, na okrogli mizi so se pogovarjali o zasvojenosti, pa še tekmovali so v košarki. T.L. ODLAGALIŠČE ODPADKOV BODO LEGALIZIRALI Za deponijo odpadkov na Neži pripravljajo dokumentacijo za pridobitev uradnega dovoljenja, za kar skrbi JPK Trbovlje. IL. JAVNA RAZPRAVA V HRASTNIKU Hrastničani so izbrali nov grb in zastavo, ki sta narejena po heraldičnih zakonitostih. Predloga bosta na ogled v krajevnih skupnostih, pripombe pa sprejemajo do 26.aprila v avli občine. 9. MALTRAVNA 1998 7): l 3 TTl a Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviU daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. ŠE ZADNJA POJASNIU To, da je z vami - Zeleni Trbovelj težko sodelovati, ve že vsak poučen in razgledan človek. Kakor ponavadi, ste tudi tokrat, go.Alenka Petrič, zgrešili nekaj dejstev, nad katerimi se predhodno niste pozanimali, saj to ni v navadi Zelenih Trbovelj. Če za vas nisem strokovnjak za kulinariko, kljub temu da imam končano gostinsko šolo, potem ne vem, kdo se bolj spozna na kulinariko kot gostinec. In tudi ne vem, zakaj bi odgovarjal v množini, če sem se odzval na pismo g-Ahaca. Kdo je kdo v EKOS-u, koliko nas je, se lahko brez problemov prepričate v naši pisarni ali pri naših projektih. Prepričate se lahko tudi glede vaših (govorim za Zelene Trbovelj) dejanj, ki so večkrat zavajujoča in lažnjiva. Vem, da imate dejanja, vendar se enkrat vprašajte, kakšna so le-ta. O poštenosti tu žal ne morem govoriti in tudi nekateri drugi ne morejo, ker je ni. Glede postavke za ekološki tabor ne bom izgubljal besed, saj Zeleni Trbovelj menite, daje izvedba nesmiselna, in da med udeleženci ni zanimanja. Ekoloških seminarjev in taborov, ki jih organizira EKOS Zasavje, se je do sedaj udeležilo preko 500 dijakov, v Zasavju so v projekt Eko šole kot način življenja vključene tri osnovne šole, še štiri šole pa se zanimajo za vključitev. Kaj na osnovi tega res ni zanimanja za takšne projekte? Če ga pri vas ni, to se ne pomeni, da ga tudi pri drugih ni. In na koncu vam, Zelenim Trbovelj, sporočam to, da nas bolj zanimajo okoljski projekti, kot pa politika. VI. ki naj bi bili zeleni, se raje ukvarjate s politiko in špekulacijo, namesto s problematiko okolja. Zeleni pa taki. "Čas je že, da si začnete zastavljati prava vprašanja", je pisalo v nekem časopisu. In prav je pisalo. Poskrbite najprej zase, saj mi z vami ne bomo več izgubljali dragocenega časa. Tako s tem pismom zaključujem zadnja pojasnila, vsem vam pa priporočam daljši sprehod v naravo. Zakaj? Le bolj zeleno se boste počutili! Aleš Matko, predsednik EKOS Zasavje PREJELI smo pismo občana elektropromu glede NAROČNINE KRS IN GA OBJAVUAMO: NAROČNINA KRS V zvezi z vašim neupravičenim in enostranskim dvigovanjem cene mesečne naročnine za KRS vas moram opozoriti na naslednja dejstva: I ■) Vsaka sprememba pogodbe je možna samo z aneksom, ki je podpisan s stra|ii izvajalca in naročnika. 2-) Pogodba št.26/S o izdelavi priključka na kabelsko razdelilni sistem (KRS), podpisana dne 25.01.1995 navaja: a-) V 1 .členu se kot izvajalec obvezujete, da vaš KRS omogoča posredovanje 35 kanalov. Vsa nadaljna širitev programov (glede na obstoječe oh podpisu pogodbe) je zajeta v naročnini in ne bremeni osnovne cene Priključka. h.) V 2,členu je naročnina postavljena za prvih pet let od dneva priključitve 1° DEM / mesečno in po preteku petih let 8 DEM / mesečno. Poudarjeno je, da zajema naročnina vzdrževalne in obratovalne stroške lci ri6'110 investicijo KRS ter obnavljanje in posodabljanje sistema kot tudi dežurstvo. Posebno se sklicujem na predzadnji stavek 2.člena, ki se glasi: Naročnina je fiksna in se ne bo povečala, razen v primeru mednarodnega zahtevka po naročnini na posamezne specialne filmske programe. Iz navedenega sledi, da ste prvič povišali naročnini s 1.7.1996 iz 10 na 12 DEM ob vaši navedbi kalkulacije za dvig: -amortizacija linkovskega sistema = 1 DEM -pristojbina za prenos programov = 0,5 DEM -inflacija = 0,5 DEM SKUPAJ 2 DEM mimo pogodbe, ki omogoča samo dvig na podlagi druge alineje 0.5 DEM. Tudi drugič ste povišali naročnino s 1.3.1998 iz že predhodno neupravičenih 12 DEM na 14 DEM ob navedbi vaše kalkulacije: -inflacija =1,7 DEM -pristojbina =0,15 DEM - širitev programov = 0,3 DEM zopet mimo pogodbe. Na podlagi navedenega sem prisiljen kot redni plačnik obračunati za ves čas preveč plačano naročnino, katero pričakujem, da mi boste vrnili v roku 8 dni z obrestmi vred. Naročnino bom plačeval še naprej v višini 10.65 DEM, torej nesporni del. V primeru, da mi v osmih dneh ne boste vrnili preveč vplačanega zneska, si bom prisiljen le tega obračunati na takšen način, da vam naročnine do poračuna preveč plačane naročnine ne bom plačeval. 3.) IZRAČUN: a.) Plačal julij 1996 -februar 1998 12 DEM/mesečno Upravičeno plačilo 10,5 DEM/mesečno RAZLIKA PREVEČ PLAČANO: 1,5 DEM/mesečno kar znese za 20 mesecev 30 DEM b.) Po vaši zahtevi ste zaračunali naročnino meseca marca 1998 dalje 14 DEM/mesečno upravičeni zahtevek 10,65 DEM/mesečno RAZLIKA PREVELIKE NAROČNINE: 3,35 DEM/mesečno 4.) SKLEP V primeru, da v 8 dneh ne prejmem preveč vplačanega denarja je moj osnovni izračun brez obresti naslednji: preveč plačana naročnina za 30 DEM upravičena naročnina marec 1998 10,65 DEM Torej imam plačano naročnino za marec, april in maj 1998. Torej prvič plačam naslednjo naročnino za mesec junij 1998 v nesporni višini 10.65 DEM/mesec. Pričakujem vaš odgovor in vas lepo pozdravljam! Emil Šabanovič ČESTITKA 17. marca je luč sveta zagledala novorojenka Jona. Da bi njuna starša Mateja Hribar in Sašo Janec imela čim več veselja, sreče in radosti ob njenem odraščanju, jim želijo sodelavci ZASAVCA in "biljard partija" 9. MALTRAVNA 1998 Nagrajenci republiškega tekmovanja mladih glasbenikov Čeprav drži, da se v Zasavju pomena kulturnosti in umetnosti za zasavsko in narodno identiteto premalo zavedamo, pa se ljudje, ki živijo in delajo s kulturo, trudijo, da bi to spremenili. Ni jih malo, ki s srcem in dušo sodelujejo pri sooblikovanju kulture tudi tako, da odkrivajo in usmerjajo mlade virtuoze. Zasavske glasbene šole s svojimi učitelji in učenci že leta žanjejo lepa priznanja na raznovrstnih tekmovanjih. Predvsem pa jim na področju glasbene vzgoje uspeva spodbujati ljubezen do te vrste umetnosti. Po regijskem tekmovanju mladih glasbenikov v začetku februarja, seje tudi letos na 27. državno tekmovanje, ki je potekalo v Ljubljani od 27. do 31. marca, uspelo uvrstiti precej učencev zasavskih glasbenih šol in dosegli so zelo lepe uspehe. Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije organizira Komisija za tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov pri Svetu za glasbeno izobraževanje RS in v sodelovanju z Zvezo slovenskih glasbenih šol ter Akademijo za glasbo. Državno tekmovanje je organizirano vsako leto po končanem regijskem tekmovanju, spreminjajo se le tekmovalne discipline. Posavje, Zasavje in Ljubljana z okolico so v predtekmovanju spadali v eno regijo. Republiškega tekmovanja se udeležijo samo tisti učenci, ki so se poprej udeležili regijskega tekmovanja in prejeli najmanj 90 točk. Letošnje tekmovalne discipline so bile: petje, klavir, pihala (flavta, klarinet, oboa, fagot, saksofon), in komorne skupine s trobili. Tekmovalci so morali Izvajati program v skladu s propozicijami tekmovanja. Ocenjevala jih je tričlanska žirija, v kateri so praviloma sodelovali tudi ugledni glasbeniki iz tujine. Tekmovalce so člani žirije ocenjevali s točkami od 50 do 100. Tudi letos so mladi zasavski umetniki tekmovali v treh starostnih kategorijah: l.a (do 11 let); 1 .b (12 in 13 let); l.c (14 in 15 let). Učenci, ki so dosegli od 95 do 100 točk, so prejeli zlato plaketo, od 90 do 95 točk srebrno in od 85 do 90 bronasto plaketo. Tisti, ki so prejeli od 50 do 85 točk, pa so dobili priznaje za udeležbo. V vsaki tekmovalni disciplini in v vsaki kategorji so tekmovalcem lahko podelili največ tri nagrade: po eno prvo nagrado, drugo in tretjo. Za prvo nagrado je bilo potrebno doseči najmanj 95 točk, za drugo in tretjo pa najmanj 90 točk. Nagrajenci iz Glasbene šole Zagorje Ravnateljica GŠ Danica Kovač je povedala, da so na predtekmovanje pedagogi prijavili 12 učencev. Kasneje se ga je zaradi bolezni udeležilo deset. Na državno tekmovanje pa seje uvrstilo pet učencev. Pravi, da pedagogi sami ocenijo, kateri učenec bo zmogel tako mentalno, psihično in muzikalno vzdržati tak napor. Ves program se namreč izvaja na pamet. "Zelo cenim te uspehe in mislim, da to čutijo tako pedagogi kot učenci. S tem raste ugled šole in samega mesta. Od 170 učencev, kolikor jih ima šola, da jih pet dobi najvišja priznaja je to res lahko ponos in hkrati obveza, da tudi v bodoče gradimo tako naprej," je dodala. Miha Jenko je nastopil s klarinetom v l.c kategoriji, saj je star štirinajst let. Dosegel je peto mesto in tako prejel srebrno plaketo. Pravi, daje za nastop vadil vsaj dve uri dnevno in da pretirane treme na tekmovanju ni bilo, ker je že prej dosti nastopal v okviru glasbene šole. Z rezultatom pa ni preveč zadovoljen, pričakoval je namreč, da bo tretji ali drugi, a so ga žal slabše ocenili. Njegov mentorje Marjan Grošelj, pri klavirju pa gaje spremljala Urška Vidic. Flavtistka Anja Brglez se je na nastop začela bolj intenzivo pripavljati od novega leta naprej. Na tekmovanju je zaigrala tri skladbe in v l.c kategoriji dosegla četrto mesto ter prejela zlato plaketo. Njen mentor je Matej Zupan, korepetitorica pa je bila Slavi Gregel. V l.c kategoriji flavte je nastopila tudi Ina Prašnikar in pod mentorstvom Nataše Burgar prejela bronasto plaketo. Pri klavirju jo je spremljala Urška Vidic. Ina je s flavto že nastopila na republiškem tekmovanju pred tremi leti in dosegla tretje mesto. Tokrat je imela malce smole z ocenjevanjem žirije, čeprav je skladbe odigrala zelo dobro, zato je zadovoljna. Vsi trije republiški nagrajenci se tudi v naprej nameravajo ukvarjati z glasbo in nadgrajevati svojo glasbeno nadarjenost, saj so že uspeli narediti sprejemne izpite na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Trinajstletna Tanja Repe je v 1 .b kategoriji flavte prejela zlato plaketo in prvo nagrado. Flavto igra četrto leto, njen pedagog pa je Matej Zupan. Tanja je že prej dvakrat nastopila na republiškem tekmovanju. Z letošnjo uvrstitvijo je bila zelo zadovoljna, čeprav jo ni pričakovala, saj je dejala, da so tudi ostali zelo dobro igrali. Pri klavirju jo je spremljala Slavi Gregel. V l.a kategoriji flavte je nastopila deset letna Barbara Brkovič in prejela bronasto plaketo. Pravi, daje na tekmovanju nastopila prvič in imela malo treme. Flavto igra drugo leto. Pri klavirju jo je spremljala Slavi Gregel, njena učiteljica pa je Nataša Burger. Burgarjeva je bila kot mentorica dveh svojih učenk na republiškem tekmovanju z njuno izvedbo zelo zadovoljna. Saj pravi, da sta svoj nastop izvedli maksimalno. Vendar pa je bila tudi sama malce razočarana nad rezultati, a okusi so različni in komisija se je pač tako odločila. Konkurenca je bila v vseh kategorijah in pri vseh inštrumentih huda. Na tekmovanju je bilo tudi kar 66 flavtistov iz vse države. Mentorica se skupaj s svojima učenkama zahvaljuje tudi korepetitoricama, ki sta veliko pripomogli k uspehu. m.n 9. MALTRAVNA 1998 Tudi Matej Zupan, učitelj flavte, je povedal, da so se njegovi učenci potrudili narediti tisto, kar znajo in predvsem tisto, kar so se dogovorili. Program za tekmovanje je vedno delno določen, eno skladbo pa določi po svobodni izbiri mentor sam. Odloči se glede na sposobnosti posameznega učenca in glede na to, kaj posamezniku odgovarja. Glede uspeha in rezultatov pravi, da je realist, saj če kaj pričakuje je to korektno odigranje tistega, kar so se učili. Meni, da so uspehi zelo relativni, sploh v glasbi, ki je del umetnosti, saj pride tu pri ocenjevanju do izraza čista subjektivnost in okus žirije. Pravi, daje vseeno treba vedeti, da kadar sc prijaviš za ocenjevanje, si ocenjen, čeprav se je včasih težko sprijazniti z rezultati. Zupan dodaja, da moraš vedeti, daje lahko vedno nekdo še boljši in ne smeš gledati zviška na druge, saj vsi vadijo, le izhodišča so druga. 11 učencev v tej kategoriji, od tega so se trije uvrstili naprej. Na državnem je bilo osem konkurentov. Lučičeva pravi, da ji ta nagrada pomeni predvsem neko priznanje za delo in trud. Sicer pa so se njeni učenci že večkrat udeležili republiškega tekmovanja in prejeli nagrade. V l.ckategorijije nastopil za GŠ Trbovlje še klarinetist Matic Kreča in prejel bronasto plaketo. Njegov mentorje Matej Klemen, klarinet pa se Matic uči sedmo leto. Pravi, da mu je konec oktobra mentor omenil to tekmovanje in priprave so stekle. V začetku je vadil bolj intenzivno po uro in pol na dan, kasneje pa sta čas vadbe skrajšala na uro in pri tem vztrajala vse do tekmovanja. To je njegovo prvo tekmovanje, zato pravi, da ga je uspeh zelo presenetil in še toliko bolj razveselil. . Nagrajenci iz GŠ Trbovlje republiško tekmovanje mladih glasbenikov sta se iz GŠ Tibovlje uvrstila dva učenca. V l.a kategoriji blokflavte je učenka Živa l irnat prejela srebrno plaketo in Uetjo nagrado. Živa je stara 11 let >n to je bilo njeno prvo tekmovanje. I n klavirjujoje spremljala Renata H'*- Z rezultatom pravi, da je zadovoljna, saj je bilo to njeno prvo priznanje. Njena pedagoginja je Vilma Lučič, ki flavto poučuje že i 7 let. Z Živinim nastopom je bila zelo zadovoljna, vaditi pa sta začeli septembra. Na tekmovanju je morala Živa zaigrati dve skladbi, dolgi najmanj sedem minut. Na ■egijskem tekmovanju je nastopalo Nagrajenci iz GŠ Hrastnik Ravnateljica GŠ Hrastnik, Elizabeta Jakšič je povedala, da se že nekaj let udeležujejo tovrstnih tekmovanj. Letos seje pet učencev udeležilo regijskega tekmovanja, zlato plaketo je prejel saksofonist Oskar Laznik in se tako uvrstil na državno prvenstvo. Nastopil je v 1 .a kategoriji in prejel bronasto plaketo. Njegov mentor je Vanjo Tomc, pri klavirju ga je spremljal Dejan Jakšič. V Oskarjevi kategorji je bilo devet saksofonistov, ocenjevala pa gaje mednarodna žirija. Ravnateljica Jakšičeva meni, daje pri pripravah na takšno tekmovanje potrebno upoštevati tudi psihični in pedagoški vidik pri glasbeni vzgoji otroka, zato z vajami ne gre pretiravati. Drugače lahko učencu prej zagreniš glasbo, kot mu vliješ voljo do nje. Tudi mentor Vanjo Tomc se je tega zavedal, zato sta / Oskarjem vsaj med počitnicami z vadbo malce prekinila, kasneje pa še tonsko in tehnično izpilila skladbe. Jakšičeva meni, da na republiškem tekmovanju razlike v točkah med posamezniki niti niso tako pomembne, saj ima vsakdo svoj interpretativni okus. Bolj je pomembno dejstvo, da se že z uvrstitvijo na to tekmovanje nahajaš nekje v špici, si med najboljšimi učenci. Pravi, da si na šoli prizadevajo predvsem najti talentirane učence in jih skušajo usmerjati v nadaljnjo študijsko pot glasbe. Meni, da je glasbeno šolstvo že na tako visoki ravni, da je nujno udeleževati se raznih tekmovanj. S tem si posameznik pridobiva ugled in predvsem tisto pravo kvalitetno znanje in primerjavo z ostalimi učenci. Tako lahko vidi, da so nekateri še boljši, kar je lahko motivacija in stimulacija za nadaljnje delo. Nagrajenci iz GŠ Radeče Po besedah v.d. ravnateljice GŠ Radeče, Rosane Jakšič, so se regijskega tekmovanja iz njihove GŠ udeležili trije hornisti in dva klarinetista. Iz podružnične GŠ Laško pa flavtistka in trije klarinetisti. Na državno tekmovanje se je uspelo uvrstiti štirim. Med njimi je flavtistka Tanja Brinovec dosegla prvo nagrado in prejela zlato plaketo ter, kot ena izmed najboljših posameznic, še za nagrado nastopila na zaključnem koncertu tekmovanja v Slovenski filharmoniji. Tatjana je nastopila v Le kategoriji, saj je stara 15 let. Pravi, da vsak dan vadi dve do tri ure, pred nastopom pa je v petkih vadila tudi po šest ur. Flavto se uči šesto leto in letos se je prvič udeležila tovrstnega tekmovanja. Pravi, da si je želela zlato plaketo, priti med prvih pet in je zelo vesela, da seje tako izteklo. Sprejeta je tudi na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in si želi nadaljevati tovrstni študij. Njena mentorica je Magda Klančišar. ki je bila z nastopom svoje učenke tudi zelo zadovoljna, saj pravi, da je bila konkurenca huda in v glavnem so vsi zelo dobro igrali, Ker so kriterije tekomvanja v primerjavi s prejšnjimi leti zelo poostrili, je bilo veselje ob tej nagradi še toliko večje. V 1 ,b kategoriji klarineta je zlato plaketo in 3. nagrado prejel Matic Titovšek, doma iz Radeč. Pravi, da je vadil dve do tri ure dnevno, tako da mu je za šolo in druge aktivnosti ostalo bolj malo časa. Pri klavirju ga je spremljal Dejan Jakšič, kateremu se zahvaljuje, saj mu je veliko pomagal. Prvega mesta ni pričakoval in pravi, da je bil zelo vesel že, ko je izvedel, da se bo udeležil državnega prvenstva. Njegov pedagog je Jože Rus, ki z GŠ Radeče pogodbeno sodeluje že kakšnih 25 let. Pravi, da sta se na nastop pripravljala normalno, le zadnja dva meseca bolj intenzivno. Ker sta soseda, so vaje potekale včasih kar pri komu doma. Jože Rus pravi, da ta nagrada tudi njemu veliko pomeni, saj je to priznanje za delo in za talenta, ki mu ga je uspelo odkriti. Vendar meni, da je potrebno tudi še naprej učenca pravilno usmerjati, kajti ob nepravilnem ravnaju se lahko naveliča igranja. V l.a kategoriji klarineta je Gašper Salobir iz podružnične GŠ Laško prejel zlato plaketo in tretjo nagrado. Njegov učitelj je Franjo Maček, pri klavirju gaje spremljala Mojca Vuga. Eno skladbo pa je moral zaigrati samostojno, brez spremljave. Gašper pravi, da sta se z mentorjem na nastop pripravljala od novega leta dalje. Z uspehom je zelo zadovoljen, saj ga ni pričakoval. V njegovi kategoriji je bilo še osem tekmovalcev, od tega sta poleg njega še dva osvojila prvo mesto, dva drugo, ostali pa tretje. Na državnem tekmovanju je v 1 ,c kategoriji nastopila tudi klarinetistka Ana Lavrinc iz podružnične GŠ Laško, ravno tako pod mentorstvom Franja Mačka in prejela priznanje za udeležbo. Mia iužina 0 Is GOSTIŠČE o Prodaja tekstila in Kfr tekstilnih izdelkov MJM Kisovec Prešernova 1, Zagorje ob Savi Rudarska cesta 6 telefon: 0601-66-177 Q/±zm i-tiankam ždimo ozi-dz Zdimo vam vesde udihonoonz velikonočne U^aznitzz. m . ^ praznike 4sw v NEDELJA - GOSPODOV IN_ NAS DAN Sveto pismo se prične s čudovito epsko pesnitvijo o stvarjenju sveta. Svetopisemski pisatelj vsakemu dnevu dodeli del velike božje stvariteljske moči. Tako je opisanih šest dni v tednu. Dejavnost sedmega dne pa je božji počitek po dobro opravljenem delu. Ob vsem tem se lahko vprašamo, kaj nam želi ta zgodba povedati. Mnogi so v njej iskali razvojne stopnje vesolja, pa so bili razočarani, prav tako tudi tisti, ki so pesnitev poskušali sprejeti dobesedno. Smisel razumevanja zgodbeje drugačen. Naravni ritem človeka in stvarstva je "razdeljen" v dneve in tedne, pri čemer tedni nekako ustrezajo luninim menam. Pomembnejše od tega pa je sporočilo, ki nam pove, da naj človek in njemu podrejena narava dela šest dni, sedmi dan pa naj bo posvečen Stvarniku in počitku. Takšen koledar je verjetno star kot človeštvo. Mojzes in Izraelci so sedemdnevni ritem življenja sprejeli v svojo zakonodajo. Tako je pri Izraelcih sobota - sedmi dan v tednu postala posvečena počitku in praznovanju. Začetek praznovanja nedelje kot krščanskega praznika sc ujema s Kristusovim vstajenjem na velikonočno jutro. Vsi evangelisti poročajo, daje Kristus "prvi dan v tednu" zmagoslavno vstal od mrtvih. Prikazal se je ženam, apostolu Petru, učencema na poti v Emavs in enajsterim apostolom. V spomin na ta dogodek so se učenci od prve velike noči dalje zbirali vsak teden - to je prvi dan v tednu k skupni molitvi in lomljenju kruha. Svetopisemska poročila posebej poudarjajo prvi dan v tednu glede na soboto, ki so jo Judje obhajali kot praznični dan. Apostoli in prvi kristjani so praznovali veliko noč vsako nedeljo. Kot poseben praznik pa se je velika noč uveljavila šele okoli 150 let po Kristusovem vstajenju. Nedelja kot velika noč v malem ima mnogo pomenov. Naše razmišljanje naj bo tokrat usmerjeno le na nekaj bistvenih krščanskih pomenov. Nedelja je dan evharistije in praznovanja Osrednji pomen nedelje je v obhajanju velikonočne skrivnosti: trpljenja in smrti na križu, vstajenja in poveličanja Jezusa Kristusa. Evharistična daritev pomeni življenjski stik z vstalim Kristusom in deležnost pri odrešenju. Od Kristusovega vstajenja naprej pa vse do danes ni nikoli prenehalo obhajanje Kristusovega spomina z obredom zadnje večerje. Mnogi so raje umrli mučeniške smrti, kot da bi zanemarili ali pa se celo odpovedali obhajanju velikonočne skrivnosti. Človek je ustvarjen za delo. To pa seveda ne spremeni pomena, ki ga ima praznovanje v človeškem življenju. Delati je potrebno toliko, kolikor to služi resnični sreči človeka, ni pa delo samo sebi namen ali na primer kopičenju bogastva. Praznovanje ima vedno svoje bistvene sestavine, med drugim sta svoboda in prostost od vsakdanjega dela in skrbi; potem posebno veselje z zunanjim izrazom lepše obleke, okrasja, hrane, pijače in okolja. Poleg tega tudi odnos do nečesa višjega, skrivnostnega, svetega, božjega, pač presegajočega naše naravne sile, torej resnično religioznega. Če praznovanje izgubi svoj temeljni smisel in utemeljitev, se rado sprevrže v popivanja, orgije, vražarstvo, pobožanstvenje raznih vodij, strank, ideologij ali gibanj. Vse to pa lahko pripelje do strašnih posledic, o čemer priča še posebej druga svetovna vojna. Pravilno praznovanje nedelje 9. MALTRAVNA 1998 J Tomaž Barbek RESNIČNI MILION Vse tiste, kijih politika vsaj malo zanima, je nedavni primer financiranja SLS za volitve daljnega 1992 leta spravil v kočljiv položaj. Komu pravzaprav verjeti? Nekemu časniku z vso predstavljeno dokumentacijo kot Prilogo, ali pa morda "image"-ju Poštenega politika, kije še nedavno tega obljubljal komisijo, ki bo očistila zlo s tega sveta? In spelje naša javnost razdeljena na dva pola, kot že tolikokrat. In da pri vsej tej zadevi njeno veličanstvo resnica niti ni v ospredju, je jasno vsem. Sama zadeva se sprevrača v farso, ki mora svoj epilog dobiti na sodišču. Saj gre vendarle za blatenje. Dobrega imena in ugleda nekoga, ki takšen pravzaprav noče biti! Tako bo naš sodni aparat poleg nerešenih 500.000 tožb bogatejši še za eno. Sodišče bo odločilo, kdo pravzaprav laže in kdo govori resnico? Ali pa tudi ne? Morda bo zmagovalec tisti, ki ima za seboj boljšega odvetnika? A, kot rečeno, icsnica ostaja drugotnega pomena. Čudna so pota gospodova, prav res! Da pa takšne politične farse niso ostalim lahko Prebrari, Ja je v cestne povezave s prestolnico (odsek Ribče - Litija) namenjenih kar 1 milion SIT.Cel milion! Kar/, drugimi besedami pomeni, da sta oba poslanca državnega zbora iz naše volilne enote seveda uspešno lobbv rala in zagotovila za cesto smrti nekako tri 90 - urne jezikovne le stvar domače politične scene, Proračun RS za leto 1998 je v pojdimo malce v ZDA. Na obisk h grobem predstavljen v Poročevalcu Clintonu. Ki je že v prvi volilni iz parlamenta. V katerem smo med kampaniji na obtožbe, daje v zlatih 60-ih kadil marihuano, odgovarjal: "Pa ja! Nekako v stilu, sicer sem pil vino, le alkoholne substance sem izpljunil ven." Pa ja! Oziroma, da sicer je varal svojo ženo Hilary, vendar le prek interneta. Pa ja! Verjamemo mu tako ali tako - vsi. In da ne bi ostali predolgo zdoma, brž domov. Kjer sicer nimamo Clintona, imamo pa še več fars. Tako v prestolnici kot v naši bližnji okolici. Kjer je prizadeti "Clinton" na pisanje avtorja besedila v eni izmed prejšnjih številk tega štirinajstdnevnika dobesedno dobil napad "besa”. Le kako lahko pišem takšne stvari? Ki da niso resnične! Sporna zadeva: seštevanje plusov. Ki da niso resnični. In da jih je preveč. Eden preveč. Dnevnica. In da si jo omenjeni gospod, včasih tovariš, pa ne izplačuje!! Pri nekaj tisoč markah da sem se zmotil za nekaj tisoč tolarjev. Katastrofa. Za oba, mene in njega! Prav. O.K. A če bi kdo le malce bolj pozorno prebral omenjeni članek, bi prav hitro prišel do sklepa, da problem ni v njegovih plusih. Ki jh nekdo nabira, drugi pač ne. In da problem je v odgovornosti do teh plusov in da jih je potrebno nekje tudi opravičiti. Pred volivci. Le tu pa nastanejo problemi. tudi proračun. In ker je veseli december, tudi ne hodimo v Ljubljano. In zato tudi normalne ceste ne potrebujemo. Decembra. A vseeno, milion pa le imamo. S katerim lahko, če hočemo, pripravimo dokumentacijo. Lokacijsko. Za kakšno novo pumpo. Ali morda celo dve? Saj gremo vendar v EvroP°- in ka.i nam b0 Evropa brc/. Agippa ali Shella? In ncna7adllJe. naibolj pametno bo ta milion dobro in varno naložiti, tečaje. Iz angleščine. Pri Berlitz šoli Trdno. Na žalbst, najbolje v kakšno v Ljubljani. Katere si izplačujejo trgovino s svečami. Da bomo lahko nekateri občinski ne - funkcionarji. Za dodatno izobraževanje. Ako bo slučajno prišel na obisk Clinton ali pa vsaj Al Gore. In da ju ne bomo po nepotrebnem vozili v Ljubljano, jima bomo kar v geometričnem središču Slovenije predstavili našo mlado državo. V lepi angleščini. Iz Berlitz šole. Problem zna nastati le, če kdo izmed omenjenih gospodov ne zna dobro angleško. Saj sta vendarle iz ZDA. In se bo potrebno ponovno izobraževati. A - verjetno za več kot 281.000 SIT za 90 ur. Kdo ve? Cel milion tolarjev za našo cestno povezavo s prestolnico pomeni nekoliko manj, kot po občinskem proračunu za leto 1997 pripada reprezentanci našega župana in reprezentanci našega občinskega sveta. Pa ne za celo leto. Samo za mesec december gre. Ker je le ta veseli. In veselje seveda košta. Zato mora biti tako naravnan v prihodnje prižigali sveče tistim, katenm je, oziroma bo ugasnilo življenje na tej naši cesti. Žalostno, vendar resnično. A pri vsem tem moramo paziti. Da morda ne bi prišteli kakšno svečo preveč. Čcjih za milion lahko kupimo npr. 8.000, da le ne bi zapisali, kupljenih je bilo 7.999 sveč. Ker ste (smo) lahko pred tožbo. Saj ste (smo) se zmotili za celo svečo?!! Res, čudna so pota gospodova in tudi naša. In demokracije. Vladavine ljudstva. Iz ljudstva! Za ljudstvo! V imenu ljudstva. Tudi sodbe. Skorajda bi pozabil. Nekoč sem nekje prebral, da je ena beseda resnice vredna več kot vse laži tega sveta. In za to tudi gre! Za laž ali resnico, presodite sami. Vstanite prosim, sodišče bo presodilo. NEDELJA - GOSPODOV IN NAŠ DAN s°di na področje duhovnega zdravja. Prav imajo zakonodaje, da so nedeljo uzakonile kot dan počitka in s tem vsaj nekatere tudi kot dan praznovanja. Med take sodi tudi velika noč, ki je nedelja vseh ncde]j in binkošti, s katerimi zaključimo vsakoletno velikonočno petdesetdnevno praznovanje. Nedelja je dan krščanske ljubezni fz krščanske ljubezni se mnogi norčujejo. Seveda mnogokrat tudi po pravici, kadar se pojem ljubezni zlorablja. Medsebojna ljubezen je največje pričevanje za resničnost krščanstva, je razpoznavni znak Kristusovih učencev. Evangelist Janez je zapisal Kristusove besede: "Po tem vas bodo spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj!" Kadar pride do velikih nesreč, takrat ljudje najbolj čutijo, kaj je ljubezen. Velike nesreče pa niso samo tiste, ki zadenejo cele pokrajine, kakršne so npr. poplave, ali državljanske vojne. Velika nesreča je tudi tista, ki prizadene le enega človeka, tudi duševno, pa si sam ne more pomagati. Če tedaj srečaš pravega prijatelja, ki se nesebično skloni k tebi, ki ti ne daje najprej lepih naukov in modrih nasvetov, ampak ti pomaga kot usmiljeni Samarijan v Kristusovi priliki, tedaj veš, kaj je krščanska ljubezen. Apostol Pavel je leta 57 priporočal za veliko noč vernikom v Korintu tedensko nabirko za Cerkev v Jeruzalemu. Pri tem Pavel izrecno pravi: "Vsak prvi dan naj vsak izmed vas doma daje na stran in zbira, kolikor more, da ne bodo zbirali šele tedaj, ko pridemo." Od vsega začetka je bilo krščansko praznovanje nedelje tudi karitativno naravnano. To pričajo že apostolska dela, kar nam potrjuje tudi Pavlovo naročilo. Danes po vsem svetu deluje množica karitativnih in drugih obče humanitarnih organizacij, ki se zgledujejo po prvih kristjanih in njihovem praznovanju nedelje. Tudi v našem okolju delujejo nekatere izmed teh ustanov. Naj njihove pobude in delo ne gredo mimo nas. Tudi to je odnos do vsebine nedelje. Branko Nimac "Kadar ml je bilo v življenju najtežje, sem odšla v Svobodo" Mladinsko amatersko gledališče Svoboda Trbovlje - KDO je to? Čudna uganka, ampak zelo lahka - to je Nanda Guček in njeni mladi! Je duša in srce mladinskega gledališča, zanj živi in se razdaja že 33 let in lahko trdim, da je delo z amaterskimi igralci njeno življensko delo, za katerim ostaja neizbrisna sled. Gospa Guček, najprej klasično vprašanje - kdaj? Bilo je leto 1960, ko sem prišla na šolo Ivan Cankar v Trbovlje. Najprej sem pomagala pri pevskem zboru in postopoma pričela režirati igrice. Kar ne morem verjeti, daje od takrat že triintrideset let. Torej ste bili takrat žena, mlada mati, učiteljica in amaterska gledališčnica - kako ste vse to usklajevali? Bilo je res hudo. Veliko je bilo dela, vendar ko človek ustvari nek določen red, potem nekako gre. Vedno sem rada šla v Svobodo, rada sem delala z mladimi, kar je bilo povezano s šolo. Sestajali smo se dvakrat na teden in takrat sem si vzela čas in šla. Otroke je popazila tašča. Včasih so bili težki dnevi, ko sem utrujena že od otrok v šoli prišla domov k svojim. Pošteno sem se morala potruditi, da nisem svojega nerazpoloženja stresla iz sebe doma pri svojih. Ste kdaj tudi sami stopili na oder? Ko sem bila šolarka in na učiteljišču prvo leto v Prekmurju, sem še igrala, ko pa sem prišla sem, pa ne več. Že kot otroci smo sodelovali na prireditvah in igricah in to pride potem nekako v kri. Se vam zdi, da je danes težje pridobiti otroke in mladino za sodelovanje? Časi so seveda drugačni. Mislim pa, da ima mlad človek vedno veselje iti na oder. Te razlike ni, so pa zdaj zahtevnejši. Veliko bi radi in niso z vsem zadovoljni, zato je zelo težko delati. Kako, da ste se posvetili predvsem režiji? Vam je to bolj "ležalo"? No, ne vem, če mi je bolj "ležalo", ampak nekdo je moral to prevzeti. Igralcev je bilo dovolj, teh nikoli ni manjkalo, manjkalo pa je ljudi, ki bi režirali. Hodila sem na seminarje, kar dosti jih je bilo in na srečanja in podobno. V bistvu pa šele sedaj, po tolikih letih točno vem, kaj vse je potrebno za režijo. Zdaj mi tudi ni več težko. Poleg tega, da se igra postavi na oder, je še sto drugih stvari in zato je potrebno imeti še kup dobrih sodelavcev. Pri tem smo mi imeli srečo. Imamo nekaj zvestih dolgoletnih sodelavcev, ki so rastli skupaj z gledališčem. So pa tudi taki, ki pridejo samo takrat, kadar je "luštno", ampak jih takrat kar zagrabimo, pa jih spet malo "prime". Eni so tako vztrajni, da primejo tudi za krpo in metlo, ker moramo v bistvu čisto vse narediti sami. Res pa je, da si potem naredimo tudi "luštno". Zdaj, na primer, že zbiramo in hranimo denar za na morje. Gremo namreč tudi skupaj na morje, ampak tudi tam delamo, naučimo se recitacije, da potem jeseni lahko začnemo. Vtis imam, da vaše gledališče deluje kot nekakšen klub! Da, res je tako! Pri nas ne manjka družabnih dogodkov, imamo tradicionalno novoletno čajanko, smo kot družinica, se obdarujemo in uživamo. Mladi čutijo neko pripadnost in skupina jim pomeni tudi zatočišče. V teh čudnih časih je to marsikomu nadomestna dmžina, saj tudi rešujemo krize, ki so v najstniških in malo starejših letih kar pogoste. Poznam vas že zelo dolgo in imam občutek, da se je pri vas čas ustavil. Ljudje pravijo, da kdor dela z mladimi, ostaja mlad in jaz se prav zares počutim mlada. Imam svoja leta in tudi fizično sem se spremenila, ampak po duši sem pa toliko stara kot so oni. Le ko smo na morju, ko je okrog mene kup lepih deklet, takrat se ne smem pogledati v ogledalo. Končno pa se z leti sploh ne obremenjujem. Verjetno za kaj takega niti nimate časa? Ne, ker se prav s tem človek postara. V življenju sem premagovala vse tegobe z delom. Kadar je bilo hudo in težko, na primer ob moževi smrti, sem odšla v Svobodo in delala, delala... Zgodilo seje že, da smo vsi jokali in trpeli, potem pa smo se spet skupaj veselili. Kaj pa tekmovalni duh med igralci? ITI m Vi "C ‘'Z,] 11 Seveda, tudi ta je prisoten, zato je potrebno dosti znanja, predvsem pedagoškega, da se obdrži v nekih normalnih okvirih. Tekmovanje je v redu, dokler ga je ravno prav. Povem vam, da ni tako enostavno držati skupaj tak kolektiv. Je pa res, da veljajo v skupini neka nenapisana pravila, ki so jih sami postavili in se jih držijo. Če jih kdo prekrši, jih "dobi Po glavi". Strogi so do sebe, tako da jih je včasih potrebno "učiti" tudi kompromisov. Vaše gledališče obstaja že 33 let, pa je še vedno mladinsko!? Ja, saj smo še vsi mladi, mar ne?! Razpon od - do let je zelo velik, glavnina pa je vendar mladina. Predvsem pa je mladinsko to gledališče zato, ker 'gra predvsem za mlade, za otroke. Poskušamo se ludi z igranjem za odrasle, vendar je odrasla publika v Trbovljah že kar majčkeno snobovska. Saj res, kaj pa publika? Hm, trboveljska publika! Trbovlje so majhno mesto, ki je pravzaprav velika vas in strašno deluje že "buržuazija", bi rekla in jasno, ta si lahko Privošči, da gre v Ljubljano ali pa še kam drugam na kulturne prireditve, ne eenijo pa svojih domačih kvalitet. Tukaj je dobro samo, kar je "uvoženo" od drugod, to pa je zelo neugodno, saj gre ves denar, namenjen za kulturo, drugam. Saj imam rada, da pride visoka umetnost v Trbovlje, ampak s tem ne bi smeli pozabljati na domačo in jo zanemarjati. Res nimamo ambicij, da b' bdi veliko gledališče, vendar tu pri nas se ljudje kalijo in postanejo ljubitelji odrske umetnosti. Gledališka skupina, pa naj bo še tako zagnana, brez dvorane ne more delovati. Da, dvorana! Ta v Domu Svobode je društvena last. Na občino Trbovlje smo oddali prošnjo za denarno pomoč, da bi uredili gledališko dvorano. Ši sem na pogovor in dokazovala, da moramo kulturo postaviti na višji nivo, vendar... Hudo je, ko se v Trbovljah za nekaj boriš, navsezadnje pa izpadeš smešen. Ko sem se borila za to, da Trboveljčani potrebujemo še en kulturni center, sem dobila "pojasnilo", daje še ta, ki ga imamo, prazen. Vprašati bi se morali, zakaj? Zakaj ne bi ljudem s tega konca mesta približali kulturo? Dosegli smo, da bo knjižnica TSeliškarja financirala v našem domu svoj oddelek in ga računalniško opremila. Postopoma smo pričeli z obnavljanjem in mislim, da nam bo s pomočjo sponzorjev in s prostovoljnim delom uspelo. Na vso stvar moramo gledati tudi z drugega zornega kota. To so mladi ljudje. Morda nimajo nekega zatočišča, nekega cilja. Tukaj je veliko takih, ki pridejo zato, ker vedo, da se bodo lahko pogovorili. Mi se včasih samo pogovarjamo in vaje sploh ni. Tu lahko mlad človek spozna, dani sam, da smo skupaj in mu bomo pomagali. Mladim lahko na ta način veliko pomagamo. Trdno upam, da bomo uspeli v vsem, kar smo si zamislili, tega pa sploh ni malo... IVdno verjamem, da jim bo to uspelo - mladinskemu gledališču Svoboda Trbovlje, ki ga z zanesljivo in trdno roko pelje od uspeha do uspeha gospa Nanda Guček, ob kateri si je celo čas polomil zobe. Marta Hrušovar avtocenter prodaja, servis, vutkanizerski center, ročna avtopralnica AROSA 1.302.000 IBIZA 1.493.000 CORDOBA 1.892.000 Toledo diesei 2.334.000 INČA furgon 1.553.000 ALHAMBRA TDi 3.883.500 UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL- tudi na kredit NEMŠKA KVALITETA + ŠPANSKI TEMPERAMENT .TRGOVINA r^j Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽ NO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1 900, ob sobotah 700 do 1300 - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2,3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina RENAULT AVTOHIŠA MALGAJ d.o.o..trbovlje Gabrsko 30b, telefon: 0601-27-666, 27-525 Delovni čas: ponVpetek od 7.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 13.00. ¥(as fe@do zabavali Faraoni, vrgš® otroke po slovenski bcilonarp m Mfijgagj IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 Vinoteka KLOPOTEC Iržnica po uro tel.: 64-195 odprto: 8-12h in 16-19h sobota: 8-12h Smo specializirana trgovina za prodajo vina in drugih alkoholnih pijač. Pripravili smo vam kvalitetna vina, zavsakokus in za vsako priložnost. Pridite in se prepričajte! KSEFTI 1. naslov za zlate zadeve Rudorsko cesto 8 .O* ZLATO. 1412 Kisovec URE. del. čos: 9h-12hin 16h-19h sob.: 9h-12h TEKSTIL. tel.: 0601 /1 675 ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. ELEKTROINSTALACIJE IN ELEKTROMEHANIKA Avsec Alojz s.p. Opravljam vse vrste Šklendrovec 45 elektroinstalacij, previjam in 1410 Zagorje servisiram elektro motorje, tel.: 0601/62-167 9. MALTRAVNA 1998 Tin nlvin!vn DOM UPOKOJENCEV FRANC SALAMON TRBOVLJE Prav zabavno |e tole obiranje sliv... Enoposteljne sobe na intezivnem oddelku 2. aprila je minilo 19 let, odkar je bil ustanovljen Dom upokojencev v Trbovljah. Trenutno živi v domu 194 oskrbovancev, od tega jih je 105 na stanovanjih, medtem ko jih Je 89 na negovalnem oddelku. Omeniti gre tudi, da vsak dan odnesejo na domove 40 malic in kosil. Poleg prehrane je poskrbljeno še za pranje perila, fizioterapevtske storitve, frizerja in pedikerja, ki obiščejo starejše občane na domovih. V sodelovanju z občino so se odločili razširiti svoje prostore, ki naj bi bili v dosedanjih blokih Poleg doma. PROJEKT VAROVANIH STANOVANJ, kot se projekt razširitve imenuje, bo vseboval 24 urno nego, ki jo bo lahko dobil vsak starejši občan, ki bo stanoval v že Prej omenjenih stanovanjih, ne glede na čas ali zahtevnost intenzivne nege. Ker pa je čakalna doba za dom precej dolga, že zaradi velikega števila starejših.občanov, ki pa niso le iz naših krajev, bo mogoče ta projekt precej dobro "izhodišče" za tiste, ki bi še dolgo čakali na vrsto. Vselej se dela na tem in trenutno je pomembno samo to. Medtem ko teče razprava o projektu varovanih stanovanj, se v domu F. Salamon pridno ureja novi park, ki bo pred domom, kjer se bodo poleti odvijale dejavnosti, ki se trenutno odvijajo v notranjih prostorih in bo namenjen vsem oskrbovancev doma. Posebej velja omeniti, da bodo zgradili tudi poti v parku za oskrbovance na invalidskih vozičkih. Prenovljena pa je tudi avla doma. Da ni nikoli nikomur dolgčas, in da ljudje v domu spoznajo lepšo in dobro plat življenja, ne glede na vse, je poskrbljeno za razne aktivnosti in pogovore med oskrbovanci. V času od 30. 3. do 3.4. pa je bil v domu teden odprtih vrat.Tako so se v ponedeljek oskrbovanci odpeljali na izlet v Dom Velenje in nato še v zdraviliščeTopoljščica, kamor sojih spremljali zunanji sodelavci doma. Pokaži, kaj znaš, je bila igra, kjer so sodelovali vsi trije zasavski domovi inje bila na sporedu v torek. Čas za svojce in pogovore o odhodu v dom ter občutki svojcev so bili v sredo. V četrek so zaplesali s svojci in se sprostili ob zabavi, v petek pa ste si lahko ogledali spretnosti oskrbovancev na invalidskih vozičkih. Tako je bil teden en, dva, tri okrog, vendar so vam vrata v dom odprta, kajti do konca aprila si bo v domu možno ogledati prečudovito razstavo pisanic iz raznih držav, ki jo je osnoval Janez Krajnc. Možno si bo ogledati tudi velikonočne izdelke oskrbovancev doma. Vse to pa bi bilo skoraj nič, če ne bi oskrbovanci izdajali še svojega časopisa DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA, v katerem je čudovito prikazano življenje oseb v domu. Pri tem jim pomagajo osebe za samopomoč in prostovoljni zunanji sodelavci ter ostali zaposleni na tem področju. Kdo torej pravi, da je življenje v domu prazno? Kolikor je opaziti, so oskrbovanci zadovoljni in le to je pomembno. Fotografije Dom F.Salamona Tekst Alma Mujič Ena izmed dejavnosti Doma so tudi pevske vaje Ko pride poletje, se preselimo ven, na zrak. J Iv i v. J j j j. ri J. j.G j j SEJEM KULINARIKE Od 31. marca do 5. aprila je na l jubljanskem Gospodarskem razstavišču potekal 37. mednarodni sejem prehrane, opreme za gostinstvo in gospodinjstvo ter opreme trgovin. Na sejmu Alpe Adria -Kulinarika se je predstavilo vsega štirideset razstavljalcev. Razstavne prostore so popestrili v salonu prehrane pa v salonu gostinske opreme ter salonu gospodinjskih aparatov kot tudi v salonu bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov in opreme za gospodinjstvo. Na slovenskem živilskem trgu se očitno obeta kup novosti, ki bodo popestrile tako okuse kot recepte tukajšnjih kupcev in sicer ne glede na to, ali gre za testenine, pekarski in slaščičarski program ali mlečne izdelke, program zmrznjenih živil ali pa določene specialitete, kot so tiste iz kraškega konca in drugo. Pristne slovenske dobrote pa poleg kuhe posegajo tudi po programu naravnih sokov, nektarjev, sadnih čajev in skratka, skrbijo, da bodo ne le jedača in pijača, temveč tudi kuhanje v užitek in ponos. Ajdovi štruklji s skuto (slani in sladki) Potrebujete: 25 dag ajdove moke instant Zlato polje, 20 dag skute, 5 dag masla, 10 dag pšenične moke, 2 jajci. Moko poparimo in ohladimo. Ohlajeno stresemo na desko in s pšenično moko zgnetemo v testo. Na tanko ga razvaljamo, namažemo s stopljenim maslom in skutnim nadevom. Skutni nadev lahko pri- pravimo na dva načina: 1. Slani nadev - skuto pretlačimo, solimo ter dodamo rumenjake in trd sneg. 2. Sladki nadev - pripravimo enako, le da dodamo tri žlice sladkorja. Testo zvijemo v obliki tanke rolade, zavijemo v prtiček in kuhamo 15 minut. Kuhane štruklje lahko zabelimo s praženimi drobtinami, sladke pa lahko še potresemo s sladkorjem in mletimi orehi. Zdrobov svaljek s skuto Potrebujete: 12 žlic pšeničnega zdroba instant Zlato polje, 1 kg skute, sladkor po okusu, sol po okusu, 15 dag rozin (ali malo nastrganega sira), 4 jajca, sladkor, drobtine, maslo. Skuto gladko razmešamo in dodamo zdrob, sladkamo po okusu, dodamo jajca, sol in očiščene rozine. Vse skupaj dobro premešamo. Stoji naj tri ure. Nato oblikujemo svaljek, ga damo na dobro pomokan prtič in zavijemo kot štrukelj. Kuhamo v slanem kropu 30 minut. Kuhano zrežemo na rezine, potresemo s sladkorjem in zabelimo z drobtinami, prepraženimi na maslu. Lahko pa skutni svaljek ponudimo za prilogo, le da tedaj opustimo rozine, dodamo pa malo nastrganega sira. Madžarski golaž Potrebujete: 10 dag čebule, 5 dag šampinjonov, 2 paradižnika, 2-3 zelene paprike, 30 dag svinjine brez kosti, 2 kranjski klobasi, 3 žlice olja, 1 žlica soli. Na olju dušite na drobno narezano čebulo, šampinjone, olupljena paradižnika in na rezance narezano papriko. Nato dodajte narezano svinjino in vse skupaj dušite, dokler ne izpari voda. Dodajte sol in na kolobarje narezani klobasi ter malo vode. Ko se zmehča, postrezite madžarski golaž kot glavno jed s testeninami, krompirjem ali rižem. Dober tek! ZDRAVILNE RASTLINE LIMONOVEC "Limona je tako kisla, da človek že ob misli nanjo zamežika ali se skremži", je zapisal v svoji knjigi Zelišča za zdravje, Maurice Messegue. Se popolnoma strinjam, vendar kljub temu, da ob uživanju tega rumenega plodu dobim "kurjo” kožo, vedno zjutraj, ko se prebudim, zaužijem sok ene iztisnjene limone. In lahko zatrdim, da me le še redkokdaj boli grlo. Prej, ko tega jutranjega "obreda" nisem izvajal, pa ni bilo tako. Pri drevesu limonovcu, ki jih je več vrst, ni učinkovit le plod temveč tudi listi. Ti učinkujejo krepčilno, kot pomirilo in sredstvo proti glistam. Spodbujajo tudi znojenje in učinkujejo zoper kašelj, astmo, živčnost, nespečnost, neenakomeren srčni utrip... Zelo podobne učinkovine imajo tudi listi oranževca. Zal pa so listi obeh dreves vse prevečkrat škropljeni s strupenimi insekticidi in pesticidi. Iz limon si lahko pripravimo osvežujočo in diuretično limonado, ki se še posebej prileže bolnikom, ki jih mučijo črevesne in jetrne bolezni ali pa imajo preglavice z želodcem. Limonov sok ima veliko vitaminov, od vitamina C, ki ga plod vsebuje od 30-100 mg do vitaminov A, BI in B2. Ima tudi veliko rudninskih snovi (K, Ca, Mg, Fe,..). Dobro je vedeti, da je limonin sok učinkovit protistrup pri zastrupitvah z lugi. Dobre lastnosti, če ni škropljena, ima tudi lupina, ki je krepčilna. Spodbuja delovanje organov in pospešuje potenje. S tem se organizem dodobra znebi toksinov. Močno spodbuja tudi delovanje želodca. Limona pomaga tudi pri bolečinah v nogah, krepi odpornost organizma, pri slabokrvnosti, lišajih na obrazu, pomaga pri hripavosti, pljučnici, deluje proti aknam, mastni koži, vnetju mandljev, zaustavlja krvavenje iz nosa, deluje antidepresivno, primerna pa je tudi za nego obraza in za preprečevanje gub. Limone zaradi kisline in olja ne priporočajo bolnikom s protinom in revmo ter tistim, ki imajo težave z ledvicami. Lahko pa ti bolniki uporabljajo pripravke z limonovčevim listjem. Nasveti "naših mam" Proti lišajem na obrazu kožo premažemo z limoninim sokom, potem pa jo posujemo z otroškim pudrom. Proti hripavosti spijemo vsako uri 1 žličko limoninega soka, zvečer pa skodelico toplega mleka, v katerega zmešamo en jajčni rumenjak in žličko medu. Pri pogostih krvavitvah iz nosu je dobro, da ispiramo nos z razredčenim limoninim sokom. Proti depresiji dobro umito jajce prelijemo s limoninim sokom, da se v njem potopi in ga tako pustimo čez noč. Jajce zjutraj vzamemo iz tekočine in ga uporabimo kot navadno, tekočino pa popijemo. Proti masnim lasem blagemu šamponu dodamo sok polovice limone. Za bele in krepke zobeje dobro, če zobe drgnemo z lupino ožete limone. Afte drgnemo z limoninim in čebulnim sokom. Pa še to. Ena zaužita limona da organizmu toliko vitamina C, da ustreza dnevni potrebi odraslega človeka. Pripravil Igor Goste VW POLO, VW POLO LIMUZINA mmim m lAmmsm 1410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 VW GOLF 3, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ E Gostilna - Pizzeria KOVAČ Datum j| ustanovitve 1 3. avgust 1965 * wwmM Slišnost Rogaška Slatina, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, | Mežica, Kamnik, Domžale, f Kranj, Tržič, Bled, Ljubljana, Ribnica, Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz! MARKO KOVAČ Graška cesta 64 Litija Telefon 061/880 000, 061/880 001 begati trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 re/.; 0601/71-303 RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SRBI), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) " 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil VVORD ' 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WlNDOWS 95, WORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... 9. MALTRAVNA 1998 ul&bsieo 7 GREGOR LUKAČ Lojalnost je njegov motto v življenju. Pošten je v delu, odkritosrčen v stikih in prilagodljiv v konfliktih. Ko bo čisto zares odrasel, se bo ukvarjal s turizmom in njegova prva naloga bo narediti Medijske Toplice poznane ne le Sloveniji, temveč širšemu svetu. Ko bo doštudiral, bi tudi rad več potoval in spoznaval ljudi in navade po svetu. Že zdaj ga ljudje zelo zanimajo, čeprav jih večidel spoznava skoz' trenutno v Zasavju malo manj uveljavljeno družabno dejavnost - ples, kajpak. Plesni talent je menda podedoval po mami, ki je v mladih letih na plesnih tekmovanjih dosegala lepe rezultate. Tu in tam je kaj zaplesal in se naučil plesnih korakov, ampak raznim plesom ni namenjal pozornosti. Ko pa je pred leti zvedel za Plesno šolo Miška v Zagorju in gaje plesni učitelj, Miran Zupančič, celo povabil k sodelovanju, je imel priložnost ugotoviti, da mu tudi novejši plesi ne delajo težav. "V plesu nisem videl zaslužka, temveč osebno zadovoljstvo," je povedal, ko je pomagal pri plesnih vajah standardnih in latinsko-ameriških plesih, hip-hopu pa tudi pri izvedbi maturantskih plesov. Za balet, jazz-balet in folkloro pa pravi, da ni ravno ustvarjen. Toliko bolj ga pritegne rumba, ki se mu zdi erotično obarvan ples. Tudi mamba ga pritegne, ker je zelo razgiban ples. Pri plesnih parih pa se mu zdi najvažnejša usklajenost. Mnenja je, da ples lahko spoznavaš vse življenje, pomembno pa je veselje do plesa. In v plesu dejansko uživa, opaža pa, daje nekje kultura plesa prezrta. Vsaj glede na to, da so se svojčas ljudje raznih plesnih večerov dosti bolj udeleževali. "S plesom se sprostiš in razvedriš," je dejal, "čeprav so fantje še zmeraj sramežljivi za plesanje. Zame pa je izziv, da lahko plešem z različnimi plesalkami. Vsakdo ima pač svoj stil plesanja." Kljub temu ali ravno zato, ker ples sestavlja ničkoliko detajlov, pa tudi ni zanemarljivo, da se plesni stili vedno posodabljajo, daje treba zmeraj biti v trendu in seznanjen z novostmi. Menda so ljudje, ki se ukvarjajo s plesom, precej čustveni in povsem drži, da škodoželjnosti ne mara. Zato vzdržuje le iskrene medčloveške odnose. Smeha pa ima zmeraj na pretek, in, če je le razpoložen, skuša biti duhovit in družaben. Tudi v ženski družbi je rad in všeč so mu dinamične punce. "Lepota ni vse," pravi, saj ve, kako je, če si do ušes zaljubljen. Tisto pravo ljubezen zelo ceni, površna razmerja pa ga ne zanimajo. Precej časa namenja tudi glasbi in filmom, od knjig pa je nazadnje "veni sapi" prebral Coelhovega Alkimista. Sicer pa se na Izlakah dobro počuti, čeprav ima povsod dovolj prijateljev. O svoji generaciji, letniku 1979, pa je rekel, da so to družabni in prijazni ljudje. Od vsega pa ima najraje, če se ljudje znajo razveseliti. Nemara bo k temu pripomogel tudi razmah plesne dejavnosti. Petra Radovič IMPRESIJE Zadnjič je neki znanec postavil dokaj spotakljivo vprašanje, češ, kam je šlo zaupanje, poštenost, ko je vsepovsod najti le jezljivost, zlohotnost in podobno. Nekdo je odgovoril, da daleč ne more biti, saj ljudje, kljub raznim početjem, pogrešajo pozitivne geste in namere. Vtis, da se večina osredošča na negativne poteze, je morda navidezen, čeprav se marsikdaj dejansko bolj odzivajo na negativne kot pozitivne signale. Eno od pravil dobrih medčloveških odnosov je menda v pomanjkanju kritizerstva. Temu pa se je v vsej impresivnosti stežka ogniti, čeravno slednje nikakor ne deluje zadovoljujoče. Precejšen del dojemanja sporočil je v navajenosti reagiranj. Če se srečen razplet filmske zgodbe nekomu zdi nadvse ganljiv, svojega gledišča zlahka ne bo spremenil in ugledal še smešne ali nemara tudi presunljive odtenke tilmskosti. In prepričljivost se zato kaže dokaj pestro. Poleg filmov, knjig, glasbe in podobnega, so na svojstven način prepričljivi tudi ljudje. Nekateri impresionirajo, drugi se pustijo impresionirati. Pri čemer je čar v raznolikosti odzivov, ko bo recimo nekoga povsem pritegnilo določeno nastopaštvo ali celo hvalisanje, nekdo pa se bo povsem omečil tihemu glasku ali molčečemu pogledu. Odtenki osebnih doživljajev se kažejo tudi v pogovarjanju, ko marsikdo nikakor ne more odmisliti žalitev, nekdo pa se bo le nasmehnil in iz morebitne zamere skoval prijateljstvo. Vsekakor pa je lažje reči, daje obnašanje zgolj muha enodnevnica. Skratka, da se ljudje poslužujejo določenih vedenj le zato, da bi dobili, kar želijo in dali drugim, kar si želijo. Kaj bi potemtakem dejali o neprijaznem vedenju? Da človek včasih vstane z levo nogo in se ne zbudi vsak dan pod srečno zvezdo. Skratka, da tisti dan v sebi še niste našli popolnega zadovoljstva. Pravijo namreč, da ljudje preveč iščejo srečo izven sebe. Koliko vicev si je recimo "sposodilo” blondinke, a še zmeraj veljajo za privlačnejše moškim. Reklo, da so najmogočnejši tisti vtisi, ko komu ožarite dan, se morda ne zdi vredno truda, dejansko pa privabite ljudi, s katerimi bi zares želeli prijateljevati. Kajti še zmeraj drži pregovor, daje spreminjanje sebe težavno opravilo, spreminjanje drugih pa nemogoče. Naučiti se sklepati kompromise, namesto kritizirati napake pa je ena od umetnosti življenja. Aktivno doprinesti k medsebojnim kontaktom so stopicanja, v katerih se najdevajo tako izražanje individualnosti kot zabava, ljubezen in priznanje. Pa tudi zaupanje in občutek pripadnosti. Prepoznavanje učinkovitosti pomeni znati izboljševati odnose in tešiti svoje potrebe, ne da bi ogrožali druge. Tudi v tem smislu, da ne pogrešate tistega, za kar se niste namenili niti najmanj potruditi. Filmska igralka Patti d' Artoanville (na sliki) je menda najbolj impresivno delovala na umetnike, z razliko seveda, da so bile tovrstne impresije le bolj vplivne kot izrazite. Tekst in foto: Petro Radovič 111 p. lijva',R ANKE1A i mŠil mri Mi,ena Pungačar, delavka iz zelo sočustvujem z ljudmi. Navadno tudi kakšne pripombe, če me kdo okrca, in žalitve vplivajo name in me prizadenejo, ker sama nisem take sorte človek, da bi komu želela slabo. Zato kar zavidam ljudem, ki so imuni na razne situacije." Uroš Klavs, dijak iz Zagorja: "Če je slabo vreme. sem slabe volje, če pa je lepo vreme, sem dobre v°lje. Sicer pa ne dovolim vplivati niti knjigam niti filmom. Kakšnega Ulmskega igralca že ne bi poskušal oponašati, saj je treba vedno prisluhniti sebi. Pa tudi, če n> mi prijatelji odsvetovali kakšno punco, jih ne bi poslušal." Danijela Tahirovič, dijakinja iz Zagorja: Name najbolj plivajo knjige, le včasih tudi filmi ali mnenje prijateljev. Kajti če komu zaupam in cenim njegovo mnenje, ga včasih pobaram tudi za kakšen nasvet, sicer pa se skušam pri raznih odločitvah izogniti vplivom drugih. Glede oblačenja pa včasih najdem super ideje pri glasbenikih, všeč mi je recimo stil Michaela Jacksona." ftavihano vplivale Bojan Bergant, aranžer iz Zagorja: "Kaj najbolj in kaj najmanj vpliva name? Najbolj vplivne so stvari, ki jih pač trenutno počnem, najmanj vplivne pa vedno tiste, ki se mi ne zdijo pomembne. Vsekakor obstajajo tako vplivi ljudi kot vplivi družbenih situacij. In če ima človek kakšno dobro podlago za to, da na koga vpliva oziroma je prepričan, da počne nekaj dobrega, je vsakršna vplivnost le pohvalna." Senada Seliniovič, delavka iz Zagorja: "Četudi človek včasih ne dovoli, da bi kdo vplival nanj, pa razne situacije, govoričenja včasih le vplivajo na počutje. Vplivi so lahko dobri ali slabi, rada pa imam, da so stvari pravične. Ampak sem pač taka, da dostikrat za mnenje vprašam druge in tako je tudi, ko se za kakšno stvar odločam. Če pa kdo mene vpraša za mnenje, skušam biti iskrena in odkrita." Slavica Rakih, slaščičarka iz Zagorja: "Vreme najbolj vpliva name. Televizijo bolj redko gledam, razen, ko so na programu poročila ali kakšen dober film. V medsebojnih odnosih sicer z veseljem prisluhnem mnenju koga drugega, vplivati si pa ne pustim pretirano. Za nasvet najrajši vprašam dobrega prijatelja ali znanca, ki je pošten in dobronameren." iivrfji„li„no Inli.ov je. di, mi.s v ,,‘liki Hitri določajo okolištim’ i„ v,, k„ » ™ naučm. Zdresirani na odzive, mnogi pozabljajo, da je obnašanje posledica njihovih lastnih odločitev in ne okoliščin. Lahko hi opustili svoje navade, a je delovanje zaenkrat še njihova šibka točka, ki se ji ne utegnejo posvečati. Toda najrazličnejše okoliščine nas vsakodnevno privabljajo, da delujemo na druge ljudi. Bodisi starši priganjajo otroke, sosedje klepetajo s sosedi, vozniki se obveščajo o stanju na cestah, študentje si izmenjujejo knjige in podobno. Situacije, ko je takorekoč treba z živim jezikom komu razložiti svoja stališča, so za nekoga pravcati izziv, nekdo pa bo zavzeto brskal, kako bi stvari povedal, da bi pridobil sogovornika. Menda imajo stvari povsem drugačen prizvok, če so povedane v prijaznem vzdušju. Pravzaprav se ni mogoče izogniti marsikakšnim vplivom, ne le ljudi, temveč tudi raznih kultur, mode. glasbe, družbenim dogajanjem, tehnološkim novostim, napredku znanosti, skratka, kot je že nekdo rekel: "Kamorkoli stopite, se ne morete izognili vplivom." Povsem banalen primer vplivanja je, da se nekateri, ko so užaljeni, ne pogovarjajo, drugi pa toliko več. Že slara resnica pa je, da se je motiti povsem človeško in da so tudi napake za marsikaj koristne. Pomembno je le, da, bolj kol občutki in okoliščine, ljudi poganjajo vrednote, s čemer obrestujejo trud in navdihujejo drug drugega. Tekst in foto: Petro Radovič VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO Prva literarna uganka, ki smo vam jo zastavili v februarju, vam očitno ni delala preglavic. Mnogi ste pravilno ugotovili, da smo vas sprašujevali po imenu pesnika dr. Franceta Prešerna. Nagrajenko Rosando Rataj čakata dve knjigi: PESMI NA POTEPU Francija Lakoviča in MAJ Pavleta Zidarja. Tokrat vas sprašujemo po imenu enega najplodovitejših slovenskih pisateljev, ki je umrl na svoj rojstni dan, star SO let. Med drugim je v svojem romanu (naslova ne bomo izdali):zapisali "Dragi duhovljani! Morda vam danes zadnjič govorim s tega mesta," se mu je zatresel glas. "Morda, pravim. V tem hramu bo morda za dolgo utihnila molitev v vašem jeziku. Jezus je bil zapodil kupce iz templja, a danes so kupci zapodili Jezusa. Težko mi je to povedati, srce se mi krči, a zamolčati vam ne smem več. Toda prosim vas, le eno vas prosim, rotim vas, oklepajte se svojega jezika s prav toko ljubeznijo kot svoje zemlje! Ne dajte si ga vzeti, ne pretrgajte vezi s Bogom! Čuvajte ga v svojih domovih kot lučko, da ne ugasne! Pride dan, ko ga bo usoda zopet poveličala." Rešitev literarne uganke napišite na kupon in ga pošljite na naš naslov do 15. aprila. AVTOR JE.. MOJE IME. NASLOV. Uganko sestavil Igor Goste NEBO Po njem letijo ptice -sinice, lastovice... Poleti je sinje modro, toplo in lepo kakor galeb na morju, kakor ladja na obzorju. Takrat je brez oblačka -na njemni nobenega spačka. Jesen prikliče na obzorje gmote bele kot razpenjeno morje. Nebo se spreminja kot reka Mura, ko čaka, kdaj nastopi huda ura. Prekrijejo ga sivi oblaki, ki se premikajo z velikimi koraki. Sivo in žalostno je pozimi, obloženo s težkimi pobalini. Odpirajo vreče in pokrajina se v belini zaleskeče. Potem veter in sonce in pesem ptic, moč sonca in pomladni ščebet lastovic. Petra Simončič, OS T.Okrogarja Titanih je s 525$ milijoni končno padel s prvega mesta kjer se je obdržal celih 15 tednov. To pomeni da ni premagal Spielbergovega £.7!-ja, ki še vedno drži rekord 16 nepretrganih tednov na prvem mestu. Uspelo je znanstvenofantastični pustolovščini Last in Space, ki je prinesla v prvem vikendu 20$ milijonov, skoraj še enkrat toliko kot Titanic v istem tednu. Tukaj so še zaslužki spodaj opisanih filmov: Primarv Colors 25$ mil. v 17. dneh, \Viid Things 22$ mil. v 17. dneh, The Big Lebtnvski 15$mil. v 24. dneh. Lostin Space - Gary Oldman, William Hurt, Matt LeBlanc in Mimi Rogers igrajo v tej celovečerni, natančneje dve uri in pol dolgi, pustolovščini za katero so avtorji dobili navdih pri istoimenski TV seriji iz šestdesetih let. 7,fi.TF.\r n.TT.Jr Primerno posodobljeni z računalniškimi posebnimi učinki, izvrstno kostumografijo in scenografijo. V naše kraje pride predvidoma konec poletja. The Big Lebovvski - Joel in Ethan Coen sta se tokrat osredotočila na prašno velemesto imenovano Los Angeles ter junaka imenovanega "the dude." Jeff Bridges je begunec iz sentimentalnih šestdesetih in sedemdesetih, kateremu ni nič jasno, kaj se dogaja. Potem ko ga pomotoma pretepejo, mu priskoči na pomoč balinar, ki se odloči dobiti kompenzacijo od tipa, ki mu je prav tako ime Lebowski. igrajo: Jeff Bridges, John Goodman, Julianne Moore, Steve Buscemi, John Turturro in Sam Elliott. Primary Colors - Režiser Mike Nichols je prenesel na veliko platno istoimensko kontraverzno knjigo "anonimneža" (Joe Klein) z Johnom Travolto in Emmo Thompson v vlogi kandidatov za vodilni par Amerike (predstednika in prvo damo). Pogled skozi oči idealističnega mladega črnca je zgodba o splošno znani predsedniški kampanji zasoljenim s spolnim škandalom, ki na mnogo načinov spominja na doživljaje pomebnega resničnega politika (Bill Clinton). Med drugimi igrata še Billy Bob Thornton in Kathy Bates. Wild Things - Matt Dillon in Kevin Bacon namočita Floridsko vročino z Neve Campbell (Krik) in Denise Richards (Vesoljski bojevniki) v tej seksi drami zarote. Po tem ko obe dekleti obtožita posilstva vodstvenega svetovalca Dillona, se detektiv Bacon loti temeljite preiskave njunega položaja. Režiral je John McNaughton, v stranskih vlogah pa so vroče zaograli še Theresa Russell, Robert Wagner in Bill Murray. Hush - Jessica Lange v vlogi pokroviteljske matere. Ko se njen najljubši sin Johnathon Schaech za božič vrne domov z Gwyneth Paltrovv ob strani, praznične svečanosti niso ravno vesele. Mama bi namreč rada sina osebno oženila za družinsko vzrejno podjetje. Zato bo poteptala vsako čedno dekle, ki seji postavi na pot. Uroš Šetina - Uri TORI RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN TISK Fortuna Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah izvajanje redarske službe na javnih prireditvah varovanje oseb prenos vrednostnih papirjev in denarja receptorska služba čiščenje prostorov 9. MALTRAVNA 1998 -Rjinrus v.p. SALAMIJADA V PUSTOVEM MLINU Tako, pa sojo spravili pod streho, drugo salamijado v Pustovem Mlinu. Izmed 52 ocenjenih salam so dobili pet nagrajencev, ki gredo s svojimi izdelki na finalno tekmovanje v Šentjanž. Na ocenjevanje so se pripravili zelo precizno, saj so žirijo setavljali živilski tehnolog, veterinar, veterinarski tehnik, mesar in dva občana. Salame so ocenjevali po izgledu, kamor sodijo barva, trdota in nabitost, vonju in okusu, vsak pač iz svoje stroke in razgledanosti. Nagrajenci so bili po vrsti: Franc Props iz Dragovška, Miro Koprivnikar, kmet iz Štangarskih Poljan, Dejan Hostnik, Pipan Anton, in Janez Marn. Po razglasitvi in razdelitvi nagrad, seje pričela pokušina vseh salam za goste v Pustovem mlinu. Zanje so organizirali nagradno ugibanje teže razstavljene salame velikanke, ki jo je izdelal Tone Hostnik, mesar in lastnik firme Frtica. MM Viseče nagrade (foto MM) VELIK SPREJEM "SINU SLOVENSKEGA VETRA" V MORAVČAH Primož s spominskim darilom Občine Moravče, ki se je obvezala, da bo v njeni občini stala nova skakalnica. Ob strani mu zvesto stoji maskota njegovega Fan kluba - rakun Peti. Ponovno nas je razveselil, ta 19-letnik iz Moravč. Tokrat je že drugič zapored osvojil kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu. Zato je bilo v Moravčah na sprejemu slovesno, kot nikoli prej. Nekaj utrinkov smo vam pripravili v "mini" fotoreportaži. Foto: Franci Rotar Tale zadek rdečega športnega dvoseda - darila, ki ga je dobil Primož Peterka (kia elan, 65.000 DEM, 1800 ccm, 151 KM, pospešek 7.4 sek/100 km/h, največja hitrost 230 km/h), je namenjen bogve komu? Mogoče Ljubu Jasniču, ki je Peterki "fouš"? Morebiti pa lahko od sedaj naprej pričakujemo, da se bodo tudi Jure Košir & Company odločili za skakalni šport? Če Košir tudi v tem ne bo nič boljši, mu še vedno ostane petje v "Pasjem kartelu". Moravčani so se zahvalili Ivanki Peterka, ker je rodila takšnega "sina slovenskega vetra". VITASAN d.o.o. IZLAKE Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43, 1411 Izlake, Tel./fax: 0601 74 004 V dolini zeleni nas radost osvaja, 'Enako je vzdušje povsod naokrog, S zima poslavlja, pomlad se poraja, Epizoda narave spet teče svoj krog. Eeskečejo pirhi na mizi že skorajda se, Jedače, pijače in glasbe dovolj bo za vse, A preden Vas praznično vzdušje resnično prevzame, še želja naslednja za hčere, sinove, za babice, dedke, očete in mame: RADOSTI IN BLAGOSTANJA POLNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! VITASAN e/.o.o., Vaše zdravštevno podjetje INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 64 032, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorjefe»siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si Voščimo vam vesele velikonočne siporGXdd 1 zogorje tovorno lohkih grodbenih moteriolov Želimo vam vesele velikonočne praznike! rnjiGr ŽURIRATE? POTEM PA POGLEJTE, ČE VAS SLUČAJNO NISMO OVEKOVEČILI! STE V KROGU? STE?! FINO! NAGRADO STE DOBILI. Na Mareli vas bo Stane Hriberšek pogostil, še preje pa pridite s svojim Zasavcem v Zagorje na Cesto 20.julija 2c, da vam bomo dali potrdilo! Časa imate osem dni po izidu Zasavca. POD KOŽO SMO VSI.... Odgovore na naša vprašanja smo tokrat poiskali, in jih tudi dobili, pri g. Janezu Malovrhu, županu Trbovelj in direktorju uspešnega podjetja Cementarne Trbovlje. Seveda se naše "kukanje" pod kožo znanih in uspešnih Zasavcev ne bo končalo z "izpovedjo" Janeza Malovrha. Obljubljamo, da bomo še naprej iskali zanimive sogovornike. Ker smo "ftrbčni"! Pa saj ste tudi vi, kajne? JANEZ MALOVRH: NA KAVO TUDI S HUDIČEM 1. Vaša najbolj priljubljena TV, dnevni časopis, tednik in mesečnik. V glavnem gledam POP TV. Preletim večino dnevnikov, zares pa berem ljubljanski Dnevnik. Tednikom in mesečnikom bolj malo sledim, pozabili pa ste na štirinajstdnevnike, kjer si včasih v Zasavcu kaj preberem. 2. "Sedite" na dveh stolih, na županskem in direktorskem. Zakaj in kje ste po vašem bolj uspešni? Kaj Vi mislite? 3. Boste letos znova kandidirali za mesto županaTrbovelj, tudi če ne bo zagotovil, da se bo gradila TET 3? Na letošnjih volitvah ne mislim kandidirati, jasno pa je, da podpiram izgradnjo TET. 4.Župan je politična funkcija, politiki pa vemo, da veliko obljubljajo. Ali upate bralcem ZASAVC-a in vašim potencialnim volilcem povedati, koliko je bilo v Trbovljah nezaposlenih leta 94, ko ste postali župan in danes? Zakaj bi se skrival pred resnico. Konec leta 1994 je bilo v Trbovljah 1194 brezposelnih, konec leta 1997 pa že 1743. 5.S katerim slovenskim politikom ne bi nikoli odšli na kavo, sok ali pivo? Z vsakim, tudi s hudičem se je potrebno pogovarjati. Zato bi šel na kavo z vsakim slovenskim politikom. 6. In s katerim bi šli najrajši? Najbolj bi me razveselilo vabilo predsednika Kučana. 7. So vaše odločitve trdne oziroma "zacementirane" ali prisluhnete nasprotnim mnenjem in jih tudi spremenite? Sem za dialog. 8. Vaš priljubljeni pregovor se glasi... Rana ura slovenskih fantov grob. 9. Obiskujete nedeljske svete maše? Ne. Moj pogled na svei. 10. Kaj priporočate tipičnemu Zasavcu, kije brez dela? Naj ne obupa, saj so pred vrati volitve z novimi kadri in novimi rešitvami. Spraševal Igor Gošte Na sliki je: ....... Spoznal(a) sem ga: POMOČ PRI 'ZNANEM ZASAVCANU V MLADIH LETIH" Odgovore pošljite do 17.aprila 1998 Spomnili bi vas na to, daje v dogajanju zasavskega športa, da ga spremlja in..... Je pa danes resnično večji kot na tisti sliki! INTEGRAL ^INTEGRAL JL*. integral ^ INTEGRAL TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 64 032, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si SAJ NI RES, PA JE! TAJSKA - od 24.4. do 3.5.95 že za 131.000 SIT MALDIVI od 20.4. do 6.5.95 že za 176.000 SIT (15 polpenzionov) KITAJSKA odhod 25.4.-9 dni ^od 230.300 SIT dalje CIPER en teden že za 94.000 SIT/ LONDON 29.4. do 2.5.95 \ že^d 92.500 SIT J ^ARDAI^ND29A95^a990SI?) UGODNI PLAČILNI POGOJI PLAČILO NA VEČ ČEKOV VEČ INFORMACIJ DOBITE NA SEDEŽU INTEGRALA ZAGORJE ALI NA TELEFONU 64 443 DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cesta! tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998 ŠPORT CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 1000 F Fire Storm CBR 900 RR Fireblade VFR 800 F CBR 600 F NSR125R cena brez P. D. 1.605.050 SIT 1.393.550 SIT 1.471.852 SIT 1.545.548 SIT 1.252.550 SIT 704.248 SIT MFC 1.926.060 SIT 1.672.260 SIT 1.766.222 SIT 1.854.658 SIT 1.503.060 SIT 845.098 SIT TOUR1NG ST 1100 A Pan European ST ,1100 Pan European 2.325.748 SIT 1.793.050 SIT 2.790.898 SIT 2.151.660 SIT CHOOPER VF 750 C Magna VF 750 C2 Snadovv VF 750 C Shadovv VF 600 C Shadovv 1.236.852 SIT 1.095.946 SIT 1.072.446 SIT 939.248 SIT 1.484.222 SIT 1.315.135 SIT 1.286.935 SIT 1.127.098 SIT ENDURO XRV 750 V Africa Twin NX 650 RV Dominator XL 600 V Translap XR 600 R 1.252.550 SIT 900.050 SIT 986.248 SIT 798.248 SIT 1.503.060 SIT 1.080.060 SIT 1.183.498 SIT 957.898 SIT CLASSIC CB 750 F2V Seven-fifty 1.135.050 SIT 1.362.060 SIT SCOOTER SFX 50 281.248 SIT 337.498 SIT V MFC je vračunan 20% prometni davek. KSEFTI informacije 64-250.64-166 SERVISNO PRODAJNI CENTER ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, VVALKMANI, RADIOKASETOFONI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, GOSPODINJSKI APARATI PHILIPS NOVO! VELIKA IZBIRA AVTOAKUSTIKE (AVTORADIJI. AVTOZVOČNIKI. ANTENE...) TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13,00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 670 554 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domtrbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 Velika izbira okvirjev za očala Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev Etuiji za očala Povečevalne lupe Športna in sončna očala Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij a s t r 0 1 o g a 090-43-58 POMAGAMO VAM ODKRITI VAŠO PRIHODNOST TUDI PISNO: p.p. 169, 3001 Celje KREA s.p. 156 SIT/min. ZASAVCI Z ZASAVCEM IGRAJMO BADMINTON -38% pri najemu igrišč ob nedeljah in priložitvi kupona Zagorje mobifel 0609-626-781 m 9. MALTRAVNA 1998 w n j, tt, r? "fi j j n JAVORŠKI FOLKLORISTI RAZVESELJUJEJO Šmarčani smo že od nekdaj radi veseli, najbolj pa smo si dali duška ob pustu. Danes sicer ni več zanesenjakov, ki bi nadaljevali bogato pustno tradicijo, včasih je bilo na pustno nedeljo in pustni torek, zelo veselo. Folklorna skupina Javorje, ki jih že 19 let vodi mentorica Ida Dolšek, nam je teden dni pred pustom pripravila zabaven večer, ki ga je poimenovala Ta veseli pustni čas. Plesalke in plesalci smo ob spremljavi tamburašev in drugih glasbenih skupin zaplesali belokranjske, gorenjske, štajerske in prekmurske plese, kot gostje pa so sodelovali člani dramske skupine Javorje in kulturno društvo Primskovo, ki so popestrili večer s skečem Na sodišču in s prikazom znamenitosti kraja. Del večera so izvajalci programa namenili tudi pustu, saj so zelo navdušenim obiskovalcem, ki so obakrat napolnili dvorano do zadnejag kotička prikazali nekaj tradicionalnih mask, ki so značilne za Šmartno in okolico (medved z vodičem, baba v košu, starec in starka, kamela, ciganka, plesni par in drugi). Tako je nad 60 nastopajočih pripravilo zabaven večer. Ob koncu naj še zapišemo, da še nimamo garderob in 19 let je dosti dolga doba, da bi jih končno dobili. Obenem pa vas vabimo, da se nam plesalci in plesalke, ki imate veselje do plesa, pridružite v Osnovni šoli Šmartno pri Litiji. Vaje imamo vsak četrtek od 19.30 do 21.30. Bernarda Smrekar in Melita Rozina POSVETI PLANINSKE MLADINE V planinskih društvih širom Slovenije so zelo aktivne mladinske planinske skupine v mladinskih odborih in odsekih. Občasno prirejajo tudi posvete, na katerih obravnavajo najrazličnejšo problematiko - izletništvo, orientacijska tekmovanja, taborjenja, vzgojo vodnikov ipd. Takšna posvetovanja so deloma potekala že marca, deloma pa bodo še v aprilu. Tako bo MDO Zasavskih planinskih mladinskih odsekov pripravil posvet 24.aprila v Litiji. tl. OBRAČUN DELA TRBOVELJSKIH PLANINCEV V petek, 27.marca so se sestali v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje, člani Planinskega društva Trbovlje na svojem letnem občnem zboru. Udeležba je bila zelo dobra, saj je bila dvorana V prejšnji številki Zasavca smo poročali, kako je potekal natečaj Kakovost in jaz, o svečani podelitvi nagrad, na straneh Mišmaša pa prvonagrajeni sestavek Sama Novaka. Danes objavljamo še en nagrajen spis - Bojane z Izlak. Napisala nam je tudi svoja doživetja s te prireditve, vendar sestavka ne moremo objaviti, ker smo prostor namenili še drugim. Prepričani pa smo, da se nam bo Bojana še kdaj oglasila... Za Antitalente in Nove korake pa naj povemo, da imate ploeg pestrih sestavkov tudi dobre likovne prispevke. Nista preobsežna, zato jih z užitkom prelistaš. Težko že čakamo naslednjo številko, ki jo bodo izdali. MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAS KAKOVOST IN JAZ Kakovost je pojem, ki bi ga moral imeti vsak izdelek, vsak odnos; se pravi - vsaka stvar bi morala biti kakovostna. Hrana, ki jo vsak dan jemo, mora biti kvalitetna in sveža. Če seveda ni, lahko kaj hitro dobimo prebavne motne. Delo v službi mora biti kakovostno in natančno opravljeno. Marsikdaj se je že zgodilo, da ste si kupili kakšne prav lepe, na videz kvalitetne hlače, ki pa so se prvič, ko ste jih oblekli, razcefrale. Ali pa so po prvem pranju obledele in se skrčile na velikost, ki bi bila komaj primerna za dojenčka. Toliko o kakovosti te vrste. Kaj pa medsebojni odnosi; odnosi tebe do sošolcev, odnosi tvojih staršev do tebe ali pa do drug drugega, odnosi do tujcev? Je to pomembno? Zares žalostno je, ko slišiš o tem, kako sta se oče in mati ločila, otrok pa je, ves zmeden in prizadet, moral izbirati, poslušati takšna vprašanja: "Koga imaš raje, očka ali mamo?" ali pa "Bi bil raje pri mamici ali ateku?" Težko je tudi otrokom, ki morajo dan za dnem poslušati prepire med pijanim očetom in razuzdano mamo. Takšni otroci ponavadi tudi sami postanejo pretepači in zaidejo v slabo družbo. Izsiljujejo šibkejše sošolce in otroke za denar, s katerim si kupijo cigarete ali pa celo, najhujše od vsega, porabljajo denar za mamila, droge. To vsekakor niso kvalitetni odnosi. Tu so še odnosi do tujcev. Ponavadi se mimo tebe pripelje avto in iz notranjosti dobiš vprašanje: "Hej, mali, ali veš, kje je kraj ta pa ta, gostilna ta pa ta ali hiša ta pa ta?" Že misliš odgovoriti, ko pa te neki nagajivi delček zavesti zbode: "Sploh me ni pozdravil, za to ga moram pa malo kaznovati." In s prijaznim nasmeškom odgovoriš: "Ja, to je pa levo tjale gor in desno tule, pa še malo desno in naravnost." S temi besedami ga pošlješ tja nekam na močvirnat travnik z mlako. Si bo že zapomnil! Nenavsezadnje so tu še odnosi do drugačnih, do temnopoltih in duševno ali telesno prizadetih. "Fuj, glej ga črnca! Lej ga, Bosanec!" in tako naprej. Pomislite, kako poklicane zaboli v duši in so tako žalostni. Prav bi bilo, če bi svoje kvalitetne odnose lepo gojili naprej in bi se borili za to, da bi bilo veliko več kakovostnih stvari ter da bi bile za vsakogar dostopne. Bojana Bregar, 5.b. OŠ Ivan Kavčič Izlake OSMOŠOLCI Z OŠ IVANA CANKARJA V UUBUANI Nekaj minut še manjka do začetka predstave in v tem času si ogledujem učence, ki sedijo na nasprotni strani dvorane. In kakšni so! Sploh ne morejo biti pri miru! Kar naprej nekaj vpijejo in mečejo papirčke pa tleh. Nato se ozrem še po naših vrstah. Kakšna razlika! Seveda tudi mi kakšno rečemo, saj ne moremo biti ves čas tiho, vendar storimo to dosti tišje kot naši sogledalci. Poskušamo biti vsaj enkrat kar se da kulturni. Ravno hočem svoja opažanja deliti z Nevenko, ko se ugasnejo luči. Umolknem na sredi stavka in sledim igri, ki se je ravno začela odvijati... Nina Bizjak, 8.b. iVCTlŠi.-v 3TLr> polna. Udeležili so se ga tudi predstavniki zasavskih in posavskih planinskih društev ter predsednik Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev Borut Vukovič iz Litije. Za uvod v občni zbor je Moški pevski zbor DUT pod vodstvom Mihe Hercoga zapel štiri pesmi, nato pa so poročali nekateri odborniki o opravljenem delu. Tako je predsednik društva Slavko Potrata govoril o delu društva nasploh, posebej pa še o delu gospodarskega odbora. Tajnik Bojan Gorjup pa je poročal o delu ostalih društvenih sekcij oziroma odsekov. Vinko Pfeifer pa je posebej poročal o delu planinske skupine upokojencev, ki deluje pri DUT in o delu kluba prijateljev Mrzlice. Po končanih poročilih so predstavniki ostalih planinskih društev pozdravili vse navzoče in pohvalili opravljeno delo ter izrazili upanje, da bo tako tudi v prihodnje. V razpravi je bilo izrečenih nekaj trdih pripomb na delo Planinske zveze Slovenije, predvsem na račun neizpolnjevanja njenih lastnih sklepov, ki se nanašajo na prenos lastništva planinskih objektov in drugih nepremičnin nazaj na društva. Volitev novega odbora ni bilo, pač pa so sprejeli le spremembo pri dveh podpredsednikih. Občni zbor se je nato nadaljeval v prostem razgovoru vseh navzočih. T.L. SEKCIJA ZA ROČNA DELAJE RAZSTAVLJALA Leto je naokrog in tudi letos srno se odločili pri Društvu invalidov Zagorje v okviru Sekcije za ročna dela prikazati širši javnosti kaj zmorejo in kaj ustvarjajo pridne in domiselne roke pod vodstvom mentorice Štefi Gričnik. Sekcija za ročna dela deluje že od leta 1994. V tej sekciji so združujejo vsi ljubitelji ročnega dela. Pridne in ustvarjalne roke včasih ustvarijo tudi nemogoče in čudovite izdelke, kakršne smo tudi v tednu od 27.marca do 3.aprila lahko videli v prostorih Društva invalidov. Otvoritev samo pa so popestrile tudi članice, ki so zapele nekaj pesmi. Ta razstava je že šesta po vrsti, odkar je ustanovljena sekcija za ročna dela. Prvič se je ta sekcija predstavila že ustanovnega leta v Kranju, ob 25.letnici Zveze društev invalidov Slovenije. Prva samostojna razstava pa je sekcija organizirala že leta 1995 v prostorih društva. Na letošnji razstavi sodelujejo tudi člani Varstveno delovnega centra Zagorje, tako da so tudi oni pokazali, kaj njihove pridne roke zmorejo in znajo pod vodstvom mentorice Cvete Polc. M.G. Kakšen je igralčev poklic? Kako pripravlja svojo vlogo? Kako je bilo to pred 2400 leti v stari Grčiji? Kako v dobi Shakespeara? Kako v divji komediji DelFArte? Kako pri Molieru? In kako igralec to počne danes? Na ta vprašanja smo osmošolci dobili odgovore na ogledu gledališke predstave Igralec. Igra je bila dobro zrežirana, sodoben, humorističen scenarij pa je le popestril vzdušje v okrogli Štihovi dvorani Cankarjevega doma, ki je bil naša prva postojanka na kulturnem dnevu v Ljubljani. Dvorana je ravno pravšnja za takšne igre, saj se publika lažje vživi v dogajanje. Tudi igralci, Nataša Barbara Gračner, Igor Samobor in Matjaž Tribušon so nekaterim s svojim profesionalnem delom le vlili malo upanja, da bodo ntogoče sami nekega dne prav takšni. Če pa ne...igra je bila vseeno vredna ogleda. Barbara Tori, 8.a. SOLATA IN KORENČKA Na vrtu se je zbralo polno zelenjave, da izberejo najlepšo. V garderobi se pričkata Solata in Korenčka. Solata, žaljivo: "Kaj boš ti suhica z rumenico, ki raste pod zemljo?" Korenčica, užaljeno: "Ti Solata pa kar tiho bodi. Za tvojo zmršeno frizuro in debelost boš dobila pet minusov." Solata, osupla: "Tako se pa ne pogovarja z lepotico. Urejevalec me bo porezal in mi nadel lasuljo, potem pa me osušil, da se bom skrčila." Korenčica, smeje: "Potem boš pa postala mini zelenjavna palčka s človeškimi dlakami." Spela Štrakl, 4.a, Antitalenti ZEBRA V domu za ostarele sem spoznala gospo Angelo Lipovšek. Pogovarjali sva se o prometu. Vprašala sem jo, če je imela kolo, ko je bila mojih let. Odgovorila mi je, da ne. Veliko je hodila peš. Opisala mi je tudi smešen dogodek, ko je bila prvič v Ljubljani. Ko je prečkala cesto, je zaslišala policista, kako ji žvižga. Okregal jo je, da se tako ne hodi čez cesto in jo vprašal, če ni videla zebre. Čudila se je, zakaj ona ne sme čez cesto, zebre pa lahko. Policist ji je razložil, da je zebra najvarnejši prehod za pešce. Anika Sušnik, 3.b., Antitalenti haq mm Ko sem se zjutraj zbudila, je bilo vse narobe. Postelja je ležala na meni. Umivalnik je prišel do mene in se umil. Hladilnik je prisopihal in pojedel me je zajtrk. Bila sem prevelika, zato me je spravil iz trebuha. Hotela sem umiti zobe, a so zobje začeli umivati ščetko. Sok me je popil, lasje so počesali glavnik, obleka me je narobe oblekla. Nenadoma me je pograbila torba, me dala na hrbet in zdirjala po stopnicah. Bala sem se, da me bo med potjo izgubila. V šoli me je šele čakala kolobocija. Stol je sedel name, tabla je pisala po učiteljici, zvezek me je odprl in svinčnik popisal. Najhuje je bilo med odmorom. Mize so divjale okrog nas in nas zadevale z vogali. Tla so nas pohodila, okna so kričala. Komaj sem čakala, daje bilo konec pouka. Takšnega dne si pa res ne želim. Tina Centrih, OŠ Toneta Okrogarja 9. MALTRAVNA 19989. lle osnovnošolce) -16.4.1998 ob 17.30: "Medved" (igralna ura za otroke od 4.1eta dalje) -23,4.1998 ob 18.00: "Popotovanje po zahodni Aziji" (predaval bo g.Simon Kravanja) Vljudno vabljeni! Knjižnica Toneta SeliškarjaTrbovlje VABI na prireditve v mesecu aprilu; 14.april -ura pravljic za otroke od 4. do 1 Odeta starosti ob 17.uri, 16.april - literarni večer ob 19.uri (gostja dr.Manca Košir - profesorica, publicistka, poznavalka medijev in svetovljanka); 21.april - upra pravljic ob 17.uri; 23.april - svetovni dan knjige (odprta vrata knjižnice), prodaja odpisanih knjig po simboličnih cenah in odpisali zamudnino za knjige. Vabljeni! Mladinski kulturni center KURA Radeče PRIREJA koncert in kresovanje ob prazniku Dneva upora proti okupatorju in Prazniku dela. Koncert bo v soboto, 25.aprila v kamnolomu (pri starem mostu) v Radečah s pričetkom ob 22.uri. Sodelovali bodo člani MKC KURA Radeče, rock skupina Razvaline iz Trbovelj ter folk skupina Ana Pupedan iz Pivke. Vljudno vabljeni! — ■ . OB DNEVU ZEMLJE SI OGLEJTE ALJASKO Norman Myers je nekoč zapisal: "Večinoma res nenamerno, toda prav po vsem svetu uničujemo polnost življenja. S planeta izrivamo številne vrste, pritrgujemo prostor celim naravnim združbam in udomačujemo Zemljo. Z rastočo energijo in iznajdljivostjo presegamo sami sebe v naporih, da bi gospodovali nad pticami neba in ribami morja. Vse to delamo v imenu človeškega napredka. Toda namesto da bi bolje izrabljali zemljišča, ki jih že imamo, razglašamo potrebo po seganju v vsak kotiček Zemlje. V nekaj tisočletjih seje naš odnos do naravnega okolja v bistvu kaj malo spremenil. Prekopavamo ga, sekamo in požigamo, osušujemo, tlakujemo in zastrupljamo, vse le zato, da bi ga oblikovali po naši podobi. Homogeniziramo zemeljsko oblo. Navsezadnje bomo morebiti dosegli svoj cilj s tem, da borno odstranili vse tekmece za življenski prostor na prenatrpani Zemlji. Ko bomo obračunali še z zadnjim živim bitjem, bomo postali gospodarji stvarstva. Ko bomo pogledali naokoli, pa bomo videli samo drug drugega. Naposled sami." Eno izmed redkih okolij, ki ga človek še ni uspel oblikovati po svoji podobi je Aljaska. Njena brezmejna neokrnjena prostranstva in surova klima predstavljajo vedno nov izziv preštevilnim obiskovalcem. Film Aljaska pripoveduje zgodbo o dveh otrocih, ki v sicer neprijazni, a lepi pokrajini iščeta očeta. Pri tem jima pomagata zgolj lastna iznajdljivost in majhen beli medved. Veličastno naravo Aljaske si lahko ogledate v sredo, 22.aprila ob 16.uri v zagorskem Delavskem domu. Ob dnevu Zemlje vas k ogledu vabi Občina Zagorje, zato vstopnine za obiskovalce ne bo. Natalija Vidergar-Gorjup MERCATOR, d.d. Ljubljana MERCATOR TRGOVINA LJUBLJANA Maloprodajno območje II Trg Franca Kozarja 1 1430 HRASTNIK V PRENOVLJENI BLAGOVNICI V HRASTNIKU ODDAJAMO V NAJEM POSLOVNE PROSTORE V KLETNI ETAŽI. MERCATOR, d.d. Ljubljana MERCATOR TRGOVINA LJUBLJANA Maloprodajno območje II Trgovsko podjetje Totrošnja kal sama' tr^avlna/... GOTOVINSKI POPUST za MOŠKE, ZENSKE in OTROŠKE TRENIRKE od 1.4. DO 30.4.1998 V Blagovnici ŽIVA! ormat Železniška postaja Ljubljana telefon: 061/134 33 82 AKCIJA! V MESECU APRILU Za vsak razvit film in izdelane fotografije vam po vaši izbiri podarimo povečavo v vrednosti 1.000 SIT! • FOTOGRAFIJE V ENI URI • FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE • UGODNA PONUDBA FOTOAPARATOV (CANON, OLVMPUS) oPRI NAS KUPLJENE FILME VAM OB NAROČILU FOTOGRAFIJ RAZVIJEMO BREZPLAČNO BIRO-10 d.o.o. RoSulov Hilda računovodsko-knjigovodske storitve Ulica pohorskega bataljona 28 davčno svetovanje tel.:061 347 301 RAČUNOVODSKI SERVIS! Računovodske storitve in svetovanje opravljamo za obrt in podjetja. Nudimo knjigovodske storitve obrtnikom in podjetjem. Po dogovoru vam sestavljamo in vodimo ostale potrebne evidence. Strokovnost, ažurnost in točnost zagotovljeni. BirolO d.o.o., tel. 061 347 301. ecotec motor avtotehna W0S Mah kovic tehtna odločitev OPEL O SPODNJI LOG 27 1281 SAVA PRI LITIJA TEL.: 061/874-112 mm Nihče, tudi človek, ki ga imate najraje na svetu, nima pravice, da vam soli pamet in vsiljuje svoje načrte. Bodite odločni in zgrabite srečo z obema rokama. Št.: 6. Veliko dela r boste imeli s stvarjo, ki jo je namesto vas začel in zapletel vaš bližnji sorodnik. Dokazali boste, da se znajdete v vseh okoliščinah. Št.: 30. 21.4.-21.5. Priložnost se ponuja, vi pa oklevate, ker se bojite vsakršnega tveganja. Nekdo vas bo zmotil, da ne boste šli po najkrajši poti do izbranega cilja. Št.: 10. 22.5.-21.6. Če nočete izgubiti stika z nekom, ki vam je zelo pri srcu, se morate otresti neke razvadice. O načrtih se pogovorite s partnerjem, saj vodijo vajine poti k skupnemu cilju. Št.: 11. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. ampak odločno kar vam gre. Št.: Nepričakovano boste prejeli sporočilo, ki bo postavilo na glavo vse vaše načrte. Ne tarnajte, zahtevajte to, 28. 24.8.-23.9. lepo. Št.: 5, Z velikimi koraki boste hiteli proti cilju, nato pa boste zaradi utrujenosti skoraj zamudili ugodno priložnost. V dvoje vam bo /liaša bodočnost Prv-e, otro/lot>-& gofze< so prošte,; če,pik ne loste prepreči^] bodo postodi odazi. (Rousseau) 17.3.1998 Mateja Hribar, Izlake 60, Izlake, hči Jona Janec 23.3.1998 Helena Vozelj, Jevšnikova 10, Kisovec - sin Andraž 24.3.1998 Štefka Jerman, Rodež 3, Podkum, Zagorje - hči Tina Maja Šešok Lah, Brodarjev trg 6, Ljubljana - hči Lana Darja Bastie, Keršičev hrib 3, Trbovlje - hči Tjaša 25.3.1998 Alenka Zupančič, Rovišče 3b, Sava - hči Tjaša Šorli Elizabeta Bokal, Ulica talcev 41, Zagorje - sin Jaka 26.3.1998 Barbara Pavčnik, Trg Franca Kozarja 16. Hrastnik - hči Simona Lebar, Knezdol 15, Trbovlje - sin Matic Barbara Guzaj, Gorenja vas 27, Zagorje - sin Rok Sabina Kračan. Gimnazijska 3, Trbovlje - hči Rebeka 27.3.1998 Marija Golež, Podgaj 13, Ponikva - hči Teja Žogan 1.4.1998 Polona Kračan, Sallaumines 5, Trbovlje - hči Nastja Petauer Urška Klančišar, Bevško 46, Trbovlje - sin Tilen 2.4.1998 Karmen Barovič, Vreskovo 45, Trbovlje - hči Laura Simona Polak, Na otoku 8, Celje - sin Ken Helena Ključevšek, Obrezija 25, Izlake - hči Gaja 5.4.1998 Hermina Timošek, Vitanje 17, Vitanje-Velenje - hči Sara Ksenija Kralj, Narof 37, Izlake - hči Nina Jelena Jerink, Podkraj 3a, Zagorje - sin Aljaž Staršem osmih fantkov in trinajstih deklic, ki so to postali v tem času, ISKRENE ČESTITKE! Hlatcji! Lupo je jemali, lepo je dajali, najlepše je bili hčerki mali. Imitt Nekaj ma-PdpPj Lnkosti morate C* T še urediti, po- = •p. tem pa se lahko MUC/fvj predate počitku \ in užitku. Ne- 24.9.-23.10. kd°. ki rad trka na vašo vest, se bo v teh dneh oglasil. Št.: 18. Zapletli se boste v neobičajno, toda zelo prijetno zadevo. Novo poznanstvo vas bo prevzelo, da ne boste utegnili misliti na druge obveznosti. Št.: 17. 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. zadevi, ki je Nekoliko viharnemu obdobju bodo sledili mirni in ljubezni polni dnevi. Posvetite veliko časa odločilnega 23.12.-20.1. pomena za vašo prihodnost. Št.: 21. Ne tarnajte nenehno nad tegobami življenja. ker vas ljudje kmalu ne bodo več poslušali. Bodite bolj zaupljivi in se mirne vesti prepustite čustvom. Št.: 16 Izogibajte se stvarem, ki vas razburjajo in ki vam jemljejo moči. Nestrpno pričakovanje se bo zaključilo v teh dneh, s prihodom vam zelo ljubega človeka. Št.: 2. Ne prepirajte se s človekom, ki je povsem na vaši strani in ki vam želi samo dobro. Mogoče boste vendarle spoznali, da ste izbrali napačno od dveh možnosti. Št.: 25. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. I Jr.r j.č NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA f ^ AVTOR: DRAGO RONNER VNETJE SLUZNICE NA DIHALIH GRŠKA POKRAJINA LOKRIS NEZNANKA V mMaA|,Ek, IZOLA- CIJA POKRAJINA V JUŽNI FRANCIJI TROJANSKI JUNAK ZOLAJEV ROMAN PODODDE- »NE DOBE ŽENA AEEKSAN- VELIKEGA \ sS 1 Srn/1' / ■ IZPIT r,HeUmGa°nn 'GRALKA 'SKI (DARIO) RUSKI TsEeSrAgLI,C MAROGA NAUKO PESNIŠKI MERI, MERO- SLOVJE * v GUSTAV MAHLER PREBI- VALEC ROVT f HEBREJSKI PIS. (SMUEL JOSEF) * ROKO- METNI TRENER ARSLA- NAGIC GEOME- TRIJSKO TELO, DVANAJ- STEREC VERDiJEVA OPERA EKSPLO- ZIVNA ZMES MARIBOR- rMa°tDoEr (STOJAN) KANADSKI ROCKER (BRYAN) . FRANCOSK TuVf GRŠKI OTOK V egejskem MORJU “A SA GOVORNIK VRSTA TROBILA, HELIKON ROGER VADIM PREBI- VALEC LITIJE ŠVICARSKI PRAVNIK IN POLITIK (GUSTAV) NEBNIK POKOŠENA TRAVA PRVE KOŠNJE « VALKA IRANA SMEROKAZ FRANCOSKI DIRKAČ (ALAIN) KRAJ PRI PORFCU DRŽAVA V SREDNJI EVROPI DELO- VODJA MORJU— osSe AMERIŠKI IGRALEC DOUGLAS PLITKO, SLANO JEZERO V SREDNJI AZIJI RENU PIJAČA IZ ZDRAVILNIH GALERIJA REJNICA TIBE- TANSKO GOVEDO VZVIŠENA LIRSKA PESEM AFRIŠKI TA,NFErLE' OKRASNA M/faLiNT' ANA KARENINA s OSTRI LEDENI BLOKI NA LEDENIKU TURČIJE VELIKA MORSKA RIBA NEKDANJI AVSTRIJSKI NOGOMETAŠ (HANS) ^LDVARrFK- LIFAR: ruski plesalec AMONAL: eksplozivna zmes KRANKL: bivši avstrijski nogometaš ' RAPP: francoski igralec ABAS: rokometni trener Arslanagič PO NEUMNOSTI "Zakaj so pa tebe zaprli?" "Oh, po čisti neumnosti!" "Tvoji?" "Ne, sinovi. Pisal je domačo nalogo z naslovom ’Kako moj oče služi denar’!" PREHODNI Tatova ropata stanovanje. Eden zagleda na omari lep pokal. "Ti, naj vzameva tudi tega?" Drugi ga pogleda in odkima: "Ne, ne, ta je prehodni. Tega bova morala trikrat ukrasti, da bi bil potem najina last!" KAJ JE PA PUJS KRIV? Marička pravi Pepetu ob obletnici poroke: "Dragec, bliža se najina deseta obletnica, odkar sva stopila pred matičarja. Bova zaklala odojka?" "Zakaj pa? Saj revež ni nič kriv!" VZOR Starejša zakonca se na sprehodu ob kmetiji ustavita pred kurnikom, v katerem petelin neutrudno naskakuje putko. "Tole si poglej možek, koliko energije!" "Vidim! Pa tudi to, da vsakokrat drugo!" ...da je v okolici tajskega glavnega mesta Bangkoka gojišče krokodilov, ki prispeva največji delež h količini krokodilje kože na svetovnem trgu. Tujci, ki ga obiščejo, se lahko izživljajo z izredno nevarno in neumno "igro”. Če ima katera od živali odprte čeljusti, mu lahko v žrelo vtaknejo bankovec. Potem ga eden od revežev, ki za živali skrbijo, poskuša dobiti nazaj, vendar si lahko pomaga samo z usti. Glavo mora torej vtakniti v grozeče razprto krokodilovo žrelo. Človeška neumnost res ne pozna meja. ...da so bile na neki razstavi izumov, ki so jo pripravili v Taipeju na Tajvanu, predstavljene vzmetnice, stoli in mape za shranjevanje dokumentov, katerih značilnost je bila, da so oddajale magnetno valovanje. Po trditvah proizvajalcev valovanje ugodno vpliva ne samo na počutje uporabnikov, temveč prispeva tudi k zdravljenju različnih bolezni - povišanega krvnega tlaka, prebavnih motenj in bolezni ušes. TEMATSKE SUKOVNt § NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 6. 5. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20, julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Fotokopij ne upoštevamo. Nagrade, ki vas čakajo: 1. PRAKTIČNA NAGRADA CVETLIČARNA CIKLAMA LITIJA 2. PRAKTIČNA NAGRADA CVETLIČARNA CIKLAMA LITIJA 3. PRAKTIČNA NAGRADA CVETLIČARNA CIKLAMA LITIJA Izžrebanci nagradne križanke 5/'98 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.I: L: Praktična nagrada Erik Cvirn, Dolenja vas 47, Zagorje 2. : Praktična nagrada Ivi Grošelj, Šentiambert 22, Zagorje 3. : Praktična nagrada Hana Kuder, Rudarska 16b, Kisovec Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na Sponzor nagradne križanke uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 14.3.1998 do 22. 4. 1998 od 9.00 do 13.00 ure. Rešitev nagradne križanke 5/'98 (VODORAVNO): SVEČICA, VOLIVEC, ASINARA, KIS, NO, TRAPA, BRVAN, LI, AAVO, PAD, PREDTAKT, OSA, AEDA, NOROST, KADMIJ, KREIS, LESTER, ISKR, KIR, ACETAT, OZ, ABADON, MAKROBIOTIKA, OTRIN, AKIMOV, DON JUAN, RAŽA, ARA, SAT, MAL. cltlomi čas: 7.00'19.00; soboiA: 7.00'17.00; NtcIdjA: 8.00'12.00 \_________________________________________________/ KINO HRASTNIK 9.4. - 12.4. KOLJA (drama), čet., pet. in ned. ob 19.00; 10,4. - 12.4. ALASKA (pustolovski), pet. in ned. ob 17.00, sob ob 17.00 in 19.00; 13.4. - 14.4. NI KINO PREDSTAVE; 15.4. - 19.4. PREMIRJE (drama); sre., čet. in ned. ob 20.00, pet. ob 18.00; 17.4. - 19.4. HUDIČEV ADVOKAT (triler), pet. ob 20.00. sob. ob 18.00 in 20.00 m ned, ob 18.00; 20.4. - 21.4. M KINO PREDSTAVE; 22.4. PODZEMLJE (drama) ob 20.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 11.4. - KOLJA (drama) ob 18.00; 18.4. PREMIRJE (lirama) ob 18.00; KINO TRBOVLJE 9.4. - 13.4. SEDEM LET V TIBETU (epska drama) čet:, pet. in pon. ob 19.00, sob. in ned: ob 17.00 in 19.00; 14.4. - 20.4. ŠKRATJE (fantazijska akcija), tor., čet., sob. in ned. ob 17.00 in 19.00, sre. in pet. ob 19.00, pon. oh 17.00; 21.4. - 22.4. VESOLJSKI BOJEVNIK (ZF akcija), tor. in sre. ob 17.00; 21.4. - 22.4. HIŠA MATERE KORAJŽE (drama), tor. in sre. Ob 19.00: KINO ZAGORJE 9.4. - 13.4. VESOLJSKI BOJEVNIKI (ZF akcija), čet. ob : 19.00, pet., ned., pon. ob 18.00. sob. ob 20.00: 10.4. - 14.4. SEDEM LET V TIBETU (zgod. drama), pet., ned., pon. ob 20 00. sob. ob 18.00, tor. ob 19.00; 15.4. : NI KINO PREDSTAV; 16.4. - 18.4.: 16.REVIJA MLADIN-SKIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE; 19.4. - 21.4. AUSTIN POWERS (komedija) ned. ob 18.00 in 20.00, pon. ob 19.00, tor. ob 18:00; 22.4. NI KINO PREDSTAV; KINO IZLAKE 12.4. VESOLJSKI BOJEVNIKI (ZF akcija) ob 20.15; 19.4. NEVARNO TVEGANJE (akcija) ob 20.15: RADIO Trbovlje Četrtek, 9.4. in 16.4. 6.00 - 10.00 Jutranji program 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program Petek, 10.4. in 17.4. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sobota, 11.4. in 18.4. 8.00 Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna, 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bilje živ. 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila, EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program Nedelja, 12.4. in 19.4. 8.00 - 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cici- vrtiljak, 10.45 EPP, 11.00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP, 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev, Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program Ponedeljek, 13.4. in 20.4. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku. 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Torek, 14.4. in 21.4. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj. 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sreda, 15.4. in 22.4. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Vodje sindikatov žemljice jedo in si volilne pike nabirajo. (kaj pa delavčki? na HORUK) ZNAM ŠPORTNI MNAC-EP IZ ZASAVJA VELI SMPVLJIVE KLOBASE. (SALMONELA PA - HOORUK) Hrastniški cjlažarji so uvedli novo dejavnost: (PRENOVA AVTOBUSOV, HORUK) SE AFERA BOJI AFERE? (nostalgično: kje so pravi rokerji... horuk) V Litiji pa znajo.... (ANGLEŠKO - HORUK) ČE BI VLAKOCEPSKO SECIRALI ZAC-ORSKI PRORAČUN... (bi bili nekateri plazovi in testni odseki -HORUK- zlati...) V veljavi je kodeks etičnih načel za delavce republiškega zavoda za zaposlovanje. (ALI TUDI ZA ZAGORSKO ENOTO? HORUK) Litijski svetniki so sprejemali proračun. (tako otročjega ie stranke ne sprejemajo več - horuk) | JUrGf ISKRICE NA ZAVNJI STRANI NAC-RAVNA IC-RA Na naš naslov nam do vključno 24.aprila lahko pošljete svoja mnenja o naši parlamentarni stranki DeSUS. Najizvirnejše mnenje bo nagrajeno z dvomesečno naročnino na ZASAVC-a. OV KANDIVATA ZA ŽUPANA VO ČLANA PLANIŠKEC-A KOMITEJA V Zasavju in v Sloveniji znani podjetnik Ginter Kržišnik, kije pred leti "pogorel" kot kandidat za župana Zagorja, je postal član planiškega komiteja. Ali to pomeni, da ne bo več kandidiral za župana? LOTO Vse gre gor: naftni derivati, sodniške takse, cene javnih prevozov... Žal gre gor tudi inflacija in to marca precej bolj kot pred letom dni. Če bo šlo tako naprej, bo inflacija konec leta okoli 13 odstotna. VRŽALNIKI. NE PA DRŽAVNIKI Tako pravi naš književnik Veno Taufer, ki je prepričan, da se naši politiki obnašajo kot držalniki svojih pozicij, ne pa kot politiki-državniki, za kar jih plačujemo. VIKTORJI Za naj večjo komercialno teve (POP TV), ki je prenašala podelitev Viktorjev je bil ta dan, dan žalosti ali katastrofe. Vse televizijske nagrade so odšle h konkurenčnem Kanalu A (po zaslugi najbolj znanega zdravnika med igralci B. Veselka) ter k nacionalni TV. ZAKULISJE Rajmond Debevc je edini član izvršnega odbora Olimpijskega komiteja, ki je aktivni športnik. Pravi da dokazov nima, je pa prepričan, da se ne odloča na sejah OK, temveč v zakulisnih pogovorih, kjer pa ne sodeluje. Mu je kar za verjeti, ko vemo, daje v OK kar nekaj znanih političnih imen. Ti se pa tako radi pogovarjajo, pardon, menijo v zakulisju. NEKULTURNI NAVIJAČI Da so naši navijači na športnih prireditvah poznani po nekulturnem in nešportnem obnašanju že vemo. Žal nas vedno znova razočarajo. Pred kratkim so nas na rokometni tekmi med Zagrebčani in Celjani v Celju, ko so dvorano "krasili" nešportni in nacionalistični napisi: "Dobrodošli v Haagu, ne pa v Celju." Vzklikali so tudi:" Ubij, ubij ustaše!", in se pri tem navduševali. Za nameček pa so pred kamero POP TV, med intervjujem v igralca Zagreba Zlatka Saračeviča, vrgli v glavo še plastenko. Saj niso hrvaški navijači nič boljši, a zakaj jih imamo za "vzgled"? DVOBOJ SANJSKIH MOŠTEV Baje nepremagljiva malonogometna ekipa El. Domadenik, ki jo vodi Branko Praznik- Kosa, je morala v derbiju MLMN Zasavje priznati premoč sanjskega moštva Elektrostroj iz Kisovca. Očitno, rezultat tako kaže (poglej na športni strani), so "Elektrostrojci" igrali kot v sanjah, "Domadeniki" pa kot da bi globoko spali (Branko, prebudi jih). Še izjava Vinka Kovača (Elektrostroj), zakaj je bil v tej tekmi vratar in ne organizator igre: "Proti slabim ekipam nikoli ne igram, v vratih pa takrat tudi nimamo pravega šolanega vratarja." Iskrice zbral in dodal Igor Goste ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. /D ljubljanska b Banka Zasavje d.d., Trbovlje 1420 Trbovlje, Trg revolucije 25c tel.:0601 -26-233, 21-233; fax: 0601-26-193 http://www.lb-zasavje.si e-mail: info@lb-zasavje.si Celje - skladišče D-Per 6/1998 5000005694,7 COBISS 0 LB Banka Zasavje ŠE BOLJ smo ZNIŽALI OBRESTNE MERE / .KREDI LE. SAMI si lahko IZBERETE način izračuna začetne ANUITETE (glede na svoje možnosti). GOTOVINSKI -KREDITI do 5 LET BREZ ' ■. depozita. Tudi NEKOMINTENTI Banke Zasavje lahko dobijo kredit za VSE NAMENE. NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek........... Datum rojstva ................................ kraj ........................... poštna št. ulica ................... telefon. . . datum................... podpis......... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)