NO. 79
Amemškik Domovi ima
/!■ m/tt E P ■ g/fc Ul—fi
VELIK UPOR V
KAZNjlNICI
Oblasti si ne upajo žadu siti upora, ker se boje, da bi jetniki pobili stra žarje-talce.
JACKSON, Mich. — V tukajšnji Southern Michigan jetniš-nici, ki je največja na svetu, se je uprlo nad 2000 kaznjencev. Varden Julian Friebie je pozval vse stražnike k zaščiti poslopja za administracijo ter je istočasno poklical na pomoč državno policijo iz vse države.
Jetniki so se polastili štirih stražarjev, ki jih drže kot talce, nakar so dobili kontrolo nad glavno jedilnico.
Jetniki, ki so pod vodstvom treh psihopatov, so zagrozili stražnikom z brivno britvijo, ki so jo dobili v brivnici jetniš nice. Drugi zopet so se oborožili s težkimi sekači za sekanje mesa in s kuhinjskimi noži, ki so jih dobili v kuhinji.
Rednim stražnikom je že prispelo na pomoč skoraj sto članov državne policije, oboroženih s strojnicami, brzostrelkami,, s puškami na šibre, ki imajo ^odrezane cevi, da se strel bolj razprši, in z bombami, ki povzročajo solzavost.
Na čelu upora so trije nevarni jetniki, katerih eden je lansko leto napadel z nožem državnega governerja Menena Williamsa, ko si je slednji ogledoval jetni-šnico.
Jetniki so se zabarikadirali v bloku, kjer so njihove celice, nakar so pričeli razbijati ogledala in pohištvo v brivnici. Oblasti niso podvzele še nobenega poizkusa, da vzpostavijo mir in red med jetniki, ker se boje, da bi slednji v tem slučaju pomorili stražarje, katere drže kot talce.
Izvijanje osumljencev pred senat, odborom v Clevelandu, Ohio
V uniji se kuha revolta delavcev proti levičarjem
CLEVELAND. — Proti komunističnemu vodstvu v United Electrical Workers uniji se je pričela med članstvom kuhati revolta. Delavci pri Alliance Manufactoring Co., so pretekli teden na svoji seji sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo dodatek k ustavi svojega locala, ki naj bi določil, da se mora odstraniti iz vodstva slehernega komunista.
Do tozadevnih akcij je pri vedla razjarjenost delavstva oz. unijskega članstva, ko je pretekli teden videlo, kako so se voditelji, ki so osumljeni komunizma, izogibali odgovorov tekom zasliševanja pred senatnim odborom, katero zasliševanje se je vršilo v Clevelandu.
Ti voditelji niso hoteli odgovarjati na stavljena vprašanja ter so se sklicevali na svoje pravice, ki jim jih daje ustava. Herbert Hirschberg, n. pr. gl. internacionalni reprezentant u-nije, ni hotel odgovoriti na vprašanje, tičoče se njegovega komunističnega delovanja v uniji.
Dne 7. aprila je Hirschberg izjavil na seji locala Alliance Co. da ni bil nikoli komunist, ni pa hotel ponoviti te izjave v petek pred senatnim odborom v federalnem poslopju v Clevelandu.

AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN EN LANGUAGG ONLY
STRAHOTNA AVTNA DIRKA
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, APRIL 22, 1952
LETO LIH —VOL. LHI
Val zločinslva v Ut. državah narašča
Novi grobovi
Štiri osebe na dirkališču so bile ubite; neki ženi je odrezalo glavo.
DAYTON, O. — (Dodatno poročilo k naši včerajšnji vesti) Pri tukajšnji avtni dirki v nedeljo je neki dirkač izgubil kon trolo nad svojim vozilom, ki se je zaletelo v tribuno za gledal ce, česar posledica je bila, da so bile štiri osebe ubite, 50 pa ranjenih.
Voznik avtomobila je bil 29 let stari Gordon Reid iz Burban-ka, Cah, ki je bil ubit.
Stražnik, oziroma reditelj na dirkališču, 22-letni Robert Tat-cher, si je obupno prizadeval, da potisnil ljudi z mesta, kamor drvelo vozilo, toda mu ni uspelo in je bil sam ubit. Dalje sta bila ubita 19-letni G. Law-son in 43 let stara Mrs. Ruby Ellen Shaffer iz Springfielda, Ohio, ki je bila obglavljena.
Na dirkališče je prihitelo sedem ambulanc, ki so odpeljale ranjence v bližnje bolnišnice. Mnogo ranjenih je dobilo prvo pomoč na dirkališču.
žena vozača Reida v Burban-iru, Cah, je komaj pred dvema tednoma porodila dete, ki je nje-četrto. Ko so ji povedali o smrti moža, je postala histerič-Reidova mati, ki živi tik doma svojega sina, se je ob grozni novici onesvestila.
bi
je
John Urbančič
Nepričakovano je preminul v nedeljo zvečer na svojem domu 5016 E. 110 St., Garfield Hts John Urbančič v starosti 46 let. Pokojnik je bil rojen v Gran ville, 111. Bil je član društva Sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, Little Flower Court No 1647 C. O. F. društva Sv. Imena, društva Sla va št. 173 SNPJ in P. A. C. kluba- Poleg žalujoče soproge Frances, roj. Mauer, zapušča tudi hčer Carrol, sinova Johna in Josepha, mater Jennie, roj. Novak, brata Josepha in Silvestra, sestre Jennie Zaletel, Mary Shuster, Anno Dulay, Emmo Jurcak, Rose ter več sorodnikov. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Terezije na Granger Rd. in nato na pokopališče.
Frances Mackar V ponedeljek zjutraj je umrla po dolgi in težki bolezni v Lakeside bolnici Frances Mackar, roj. Vugrinac, stara 32 let. Zapušča moža Petra, dva otroka, Thomasa in Martina, očeta Martina Vugrinca, sestri Anno Wiatrow-ski in Barbaro Schwegler, in brata Martina Vugrinca, Jr. Bije članica HBZ št. 662. Pogrebno opravilo se bo vršilo v četrtek zjutraj ob desetih v cerkvi sv. Terezije. Truplo leži v Grdinovem pogrebnem zavodu na 1053 E. 62. St. — Njena družina stanuje na 12024 Darlington A ve.
ZAGOTOVILO 0 VIŠJIH MEZDAH CIO JEKLARJEM
Trgovinski tajnik Charles Sawyer je zagotovil jeklarjem, da jim bodo zvišane mezde, količino zvišanja pa bo določil predsednik Truman.
WASHINGTON. — Trgovin- stavil odbor za določanje mezd. ski tajnik Charles Sawyer je za- Dejal je, da je hotel samo “obe
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
gotovil članom CIO Steelworkers unije, da jim bo zvišana mezda, toda količino zvišanja bo določij predsednik Truman.
Ta izjava je prišla tik za ob-dolžbo demokratskega senatorja Paul H. Douglasa iz Illinoisa, ki je rekel, da so bile Mr. Trumanove izjave o dobičkih jeklarske industrije pretirane, in na predvečer senatne prepovedi, da bi se z vladnimi fondi obratovalo zaseženo industrijo.
Dočim tajnik Sawyer ni omenil količine zvišanja mezd, ki jo imajo dobiti jeklarji, se vendar pričakuje, da jim bo dovolil 13% centa čvišanja mezde na uro in 5V2 centa drugih prispevkov, kar vse je obljubila delavcem že jeklarska industrija, ko so se izjalovila pogajanja.
Tajnik Sawyer je na televizijskem programu ‘Meet the Press’ zanikal, da bi dal jeklarski indu-
I
'strani spraviti skupaj”.
Demokratski senator Douglas je kritiziral tudi jeklarsko in dustrijo, ki zahteva $12 za podražitev jekla pri toni, da bi mogla kriti stroške zvišanih mezd. Toda pripomnil je, da se Mr. Truman ni oziral na težke davke, ki zmanjšujejo profite, ko je izjavil, da ima industrija $19.53 dobička pri toni. Dejal je, da narede industrialci, dejansko $7 čistega dobička pri toni in da bi morali za $4.60 zvišati no toni jekla, da bi mogli zadostiti zahtevam unije.
Douglas pa ni Omeni, ali se strinja ali ne s predsednikovo naredbo o zasegu industrije. Pripomnil je le, da bo sledil predsednikovim instrukcijam, dokler bo slednji v tem uradu.
Justični department in predsednik Truman pa med tem ignorirata priporočilo, da bi se v senatnem odboru argumentiralo
Sen. Taft otvarja kampanjo v Ohio
WARREN, O. Senator Taft, republikanski kandidat za predsedniško nomincijo, je 21. aprila otvoril svojo kampanjo v državi Ohio ter pozval volilce, naj delujejo za popolno republ. zmago.
Churchill je zbolel
LONDON. — Premier Winston Churchill, ki je star 77 let, se je prehladil in zbolel. Nahaja se na domu pod oskrbo svojega zdravnika lorda Morana.
Vremenski
prerok
pravi:
Danes oblačno in ne tako toplo kakor včeraj. Popoldne in ponoči dežni prši. Včeraj je bil najbolj vroč 21. april v zgodovini te dežele, ko je znašala vročina 86 stopinj.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 22. aprila 1451 je bila rojena Izabela, kraljica Španije, umrla leta 1504. Izabela je dala na razpolago potrebne ladje, s katerimi je odkril Kolumb Ameriko.
Iz pregleda je razvidno, da je država Ohio prekosila povprečnost v zločinstvu.
WASHINGTON. — Preteklo leto je val zločinstva v Zdr. državah narastel za 5%. Ta porast zločinstva, ki se je pričel očito-vati leta 1947, je objavila FBI ustanova v svojem letnem poročilu.
Naraščanje zločinstva v osmih večjih kategorijah, od umorov do tatvin avtomobilov, je znatno, in sicer tako v mestih kakor na podeželju. Mesta izkazujejo 5.2% porasta, okraji, ki so manj obljudeni, pa 5%.
Podeželje države Ohio pa j prekosilo povprečnost, kjer s je zločinstvo zvišalo za 6.5%.
Štiri osebe ubite pri avtomobilski dirki
BUENOS AIRES. — V San Juanu v Argentini so bile pri avtomobilski dirki, ko se je neki dirkač zaletel v gledalce, ubite štiri osebe: policist, dva fotografa in en časnikar. (Čuden slučaj je hotel, da se je slična nesreča pripetila te dni tudi pri dirki v Daytonu, kjer so bile tudi ubite štiri osebe. Ured.).
bodo
9AJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
Pljuvalnikov ne čistili
MINNEAPOLIS. — Čistilci velikih poslopij, v katerih se nahajajo razni uradi, in kateri spadajo v AFL unijo, so izjavili, da ne bodo več čistili pljuvalnikov po uradih. “Pljuvalniki so odvratni in nesanitarni,” pravijo čistilci, (in mi se žnjimi strinjamo).
Dne 4, maja bo v Clevelandu proslava svobode in demokracije
CLEVELAND. — Katoliški vojni veterani Cuyahoga okraja bodo priredili v nedeljo, 4. maja, proslavo Majevega dne za svobodo in demokracijo. Proslava bo na Public Square in se bo pričela ob 2:30 popoldne.
Glavni govornik bo munici-palni sodnik Charles Vanik, molitve za mir pa bo vodil Rev. Lawrence M. Wolf.
Ta proslava bo protiutež prvomajskim proslavam, ki jih prirejajo komunisti in ostali levičarski elementi.
striji ultimat, da mora sprejetim legalnosti ali nelegalnosti mezdne predloge, ki jih je po-!sega jeklarske industrije.
Zvišanje mezd
v Avstraliji
SYDNEY, Avstralija. — Federalno sodišče je odredilo zvišanje mezd po vsej deželi, da se odpomore zvišanju življenjskih cen. Minimalne mezde so določene vsako četrtletje v rzmerju z zvišanimi cenami.
Gen, Ridgway nima optimističnih iigledov za premirje v Koreji
Premirje bi bilo doseženo le, ee bi Zdr. narodi popustili v svojih načelih.
WASHINGTON.—Gen. Ridgway je izjavil, da še vedno smatra za zelo negotove izglede za premirje v Koreji, razen če Zdr. narodi odpovedo načelom, pri katerih pa ne morejo in ne smejo popustiti.
Na vprašanje, če smo dovolj močni, da bi zadržali vsako večjo ofenzivo komunistov v primeru, da se mirovna pogajanja izjalovijo, je Ridgway odgovoril:
“Naše veteransko vojaštvo v Koreji, skupno s svojim veščim ,Viadlstvomi, je popolnoma sposobno poraziti, in to s težkimi izgubami za komuniste, vsako ofenzivo, ki jo morejo pričeti kitajski in severnokorejski komunisti.”
Žalostno izpričevalo moralnosti amer. vojaštva na Japonskem
TOKIO. — Najuglednejša voditeljica japonskega ženstva je 20. aprila apelirala na Mrs. M. B. Ridgway, ženo amer. vrhovnega poveljnika na Japonskem, naj ameriške oblasti prepovedo svojemu vojaštvu posečanje japonskih bordelov (hiš sramote) in naj “izolirajo nemoralno a-meriško vojaštvo.”
Tozadevni apel je bil vsebovan v obliki “odprtega pisma” Mrs. Tamaki Uyemura, članice Komisije za javno narodno varnost, katera komisija nadzoruje policijske aktivnosti. Mrs. Uyemura je tudi predsednica ustanove Young Women’s Christian Association.
To njeno odprto pismo je bilo objavljeno v “Fujin Koron” (ženski forum), ki je največji in najvplivnejši ženski mesečnik na Japonskem.
Mrs. Uyemura obtožuje ameriško vojaštvo “korumpiranja japonske moralnosti”.
“Mrs. Ridgway”, se pričenja njeno pismo, “ali veste, da se ameriško vojaštvo pajdaši z japonskimi pocestnicami? Stopite v Tachikawo (amer. letalsko bazo v zapadnem predmestju Tokija), pa boste videli ob ulicah stotine in tisoče žensk, okoli katerih postopajo ameriški ike in si prizadevajo, da bi se na-vojaki, ki si izbero vsak svojo,, učile angleško in bile prijazne
otoku), je prišlo na tisto bazo 3,000 japonskih pocestnic. Mnogi japonski otroci delujejo kot zvodniki (posredovalci), in dobe 200 jenov (55 centov) za vsakega vojaka, ki ga privedejo pocestnicam.
“Madame Ridgway”, je nadalje rečeno v tem odprtem pis-i mu, “mnogo nedolžnih japonskih mladenk obožuje zapadnja-
nakar ž njimi izginejo.
“Takih pocestnic je zdaj na Japonskem od 70,000 do 80,000 in zaslužijo približno $200,000,-000 (menda letno). To je velik “business”, največji poleg korejske vojne, ki stane $40,000,-000.
“Ko se je lansko pomlad oddelek letalstva nastanil v Iwa-kuniju (na glavnem japonsem
rejši teh otrok bodo prihodnje leto že pričeli hoditi v šolo. Izobrazba mater teh otrok je nizka, vendar dvomim, da očetje njihovih otrok zaslužijo ime gentlemani.
“Madame Ridgway, prepričana sem, da je v ameriški armadi mnogo vsega spoštovanja vrednih mož in fantov, katerih matere, sestre in neveste so zaskrbljene in molijo za zdravje in blagor ameriškega vojaštva na Japonskem. Prosim Vas, sodelujte z nami, Japonci, in ščitite svoje lastne mlade može. — Prosim, izolirajte nemoralne vojake in pomagajte japonski po-
Slovenska pisarna
6116 Glass A ve., Cleveland, O.
Telefon: EX 1-9717
ROKOVNJAČI. Vaja za igro (5. dejanje) jutri, četrtek, ob 7. v Slovenski pisarni. Skupna vaja prihodnjo nedeljo ob *11. dopoldne.
KNJIGE. Imamo še nekaj Ko-Idearjev Svobodne Slovenije za leto 1952 ($3) in v usnje vezanih knjig “Friderik Baraga” (spisal dr. Fr. Jaklič). Cena $4.
PAKETE za stari kraj pošiljajte preko Slovenske pisarne. S tem pomagate tudi Ligi.
POPRAVEK. Proslava 35 letnice društva Marije Magdalene (KSKJ), pri kateri igrajo in pojejo “Kovačevega študenta” igralci Slovenskega odra, bo 18. maja v SND na St. Clairju.
do Amerikancev.
“Te mladenke pa so kmalu zapeljane in končno postanejo pocestnice. Res je, da leži odgovornost za to tudi na Japoncih, | lici ji pri aretacijah kršilcev za-toda kljub temu je tudi res, da konov in naredb.” so to nedolžne žrtve našega po- Mrs. Uyemura je stara 62 let raza.	in je graduirala na Wellesley
“Te mladenke so porodile že kolegiju v Zdr. državah, štiri 200,000 nezakonskih otrok v zad-Jeta pa je študiral na univerzi v njih šestih letih in pol. Naj sta-j Edinburgu na Škotskem.
36 let kongresnik—
V	nedeljo je prispel iz Washington a v Cleveland R. Grosser, ki že 36 let zastopa državo Ohio v kongresu v Washingto-nu. V hotelu Carter mu je nad 700 prijateljev priredilo dobrodošlico. Grosser, ki je star 77 let in ki reprezentira v kongresu 21. distrikt, je prišel sem k otvoritvi svoje kampanje za ponovno izvolitev.
5,000 zdravnikov v Clevelandu—
V	Cleveland je prispelo 5,000 zdravnikov iz vse dežele, da se udeleže svoje konvencije zdravnikov, ki bo trajala teden dni. Kampanja se je pričela—
V	nedeljo se je začela kampanja Catholic Charity Corp. — Prvi del kampanje bo trajal do 30. aprila. Zastopniki fara in narodnostnih skupin se bodo obrnili na one, ki sodijo, da so voljni darovati v namene katoliške dobrodelnosti vsaj $20, Zbirko toplo priporočamo.
V	bolnišnici—
Mrs. Mary Perkovič, podoma-če Ljubljančanka, Medina, O. se nahaja v Medina bolnišnici. Obiski dobrodošli! Štiridesetletnica zakona—
Danes, 22. aprila, praznujeta Mr. in Mrs. Anton Race, 19800 Nauman Ave., 40-letnico srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji jima žele vse najboljše, čestitke tudi od naše strani!
V	bolnišnici—
Matt Modic Jr., 6219 Carl A-ve., je odšel v Polyclinic bolnico kjer se bo moral podvreči operaciji. Nahaja se v sobi št. 1, oddelek B. Obiski so dovoljeni od 2 do 3 in od 7 do 8 ure. Njegov oče Mathew Modic Sr. je tudin nevarno bolan.
Poročila sta se—
V	soboto 19. aprila sta se v cerkvi sv. Vida poročila Frank Centa in Jennie Levstik, ki ima trgovino in krčmo na 1169 E. 76 St.
V	službi Strica Sama—
Pvt. Tomaž Sfiligoj je na poti Nemčijo, kjer se bo pridružil svojemu bratu Marku. Obema želimo, da bi se zdrava vrnila domov!
Sestanek potnikov—
V	petek, 25. aprila, ob osmih zvečer, bo v SND, soba št. 1 sestanek onih rojakov, ki obiščejo letos svojo domovino pod oskrbo Kollandrove pisarne. Na tem sestanku bo navzoč tudi Mr. Kol-lander, ki bo dal vsem dragevo-Ije potrebna pojasnila. Predvajan bo tudi film, ki je bil posnet lansko leto v domovini.
NAJNOVEJŠEVESTI
JACKSON, Mich. — Neki jetnik je bil ubit in najmanj devet ranjenih včeraj, ko so stražarji in državni policisti zatrli del revolte v Southern Michigan kaznilnici.
WASHINGTON — Senat je zavrnil Trumanov apel ter od-glasoval s 44 glasovi proti 31 prepoved, da bi se vzelo kaj denarja od apropriacijske vsote $960,000,000 za obratovanje po vladi zasežene jeklarske industrije.
ZURICH, Švica. — Sir Stafford Cripps, socialistični angleški državnik, je snoči v Švici, kjer se je zdravil, umrl. Bil je star 63 let.
TOKIO — Komunistične obrežne baterije (sovjetskega izdelka), opremljene z radarjem, so obstreljevale ameriške bojne ladje, oddaljene skoraj deset milj. Od njihovih izstrelkov je bilo zadetih več ameriških ladij.
NEVADA. — Danes med 12 in 12:30 bodo razstrelili tukaj j atomsko bombo, ki bo vržena iz letala. Detonacija bo posneta na televizijo, da jo bodo!
lahke videli vsi, ki imajo tele-! Campbell, dočim je dobila njih vizijske aparate.	Imati nevarne opekline.
Predsednik Truman je določil dan molitve
WASHINGTON. — Predsednik Truman je podpisal resolucijo kongresa, s katero se določa vsakoletni Dan molitve. Dan bo določil predsednik toda ta dan ne bo nedelja, ki je že doslej dan molitve in počitka. Namen in želja kongpesa je, da bi se tega dne ljudstvo zbralo v svojih cerkvah in sinagogah ter molilo za svetovni mir.
Trije otroci zgoreli
KANSAS CITY. — V ognju, ki ga je povzročila pokvarjena peč na petrolej, so 18. aprila zgoreli trije otroci zakoncev E.
ttmaRTAKA DOMOVINA, APRIL 22, 1952
’ Vil
/Imeri$ka Domovina
/%/v% i	noi%<>
«117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.______
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
srednjem delu Unije pa se je ohranila še v dokajšnji meri misel, da je za Ameriko najboljše, če se briga v prvi vrsti samo zase in naj si ne beli glave s tem, kaj se godi onstran morij.
Ona skupina v republikanski stranki, ki zastopa to mnenje podpira Tafta, prva pa, ki zagovarja široko sodelovanje s prekomorskimi državami, posebno z Evropo, se zavzema za Eisenhowerja.
So pa seveda še tudi drugi vprašanja, ob katerih se vo-lilci odločajo za enega ali drugega kandidata.
BESEDA IZ NARODA |
Kt'l'4'ii'*********»***********************'Il,I,'t'I"I"*l****,I"*"I’,I'*
Slovenski večer v Brook- ^an vrže v obraz očitek’da
1 on (Urh) morivec svoja hčere.
Iynu, N. Y.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.____________________
No. 79 Tues., April 22, 1952
Ga. Kralj je bila odlična soigral-
hvaležni pa še g. Vladu Kralju, ki ja režiser nadpovprečne mere, da žrtvuje svoj prosti čas za slovensko dramatsko umetnost v tujem svetu. Prav tako gre priznanje scenografu g. Karlu Klezinu, ki je z lepim odrom pripomogel k tako velikemu uspehu.
Zamanov.
Eisenhower in Taft
Letošnje primarne volitve so ameriško javno mnenje precej bolj razgibale kot je bil to običaj druga leta. Med tem, ko demokratska stranka še ni na jasnem, koga naj bi postavila za svojega kandidata, odkar je Truman izjavil, da ne bo sprejel nominacije in je njegovemu zgledu sledil tudi iliinoiski governor Stevenson, nastopajo pri republikancih štirje kandidati. Warren se še kar dobro drži, Stassen pa ni pokazal prave moči. Tako se je tekma v glavnem ome-jila na dva; senatorja Roberta Tafta in generala Eisenhowerja. Taft je na politični pozornici doma in uživa med oti-cielnimi republikanci velik ugled. Mesece in mesece že potuje iz ene države v drugo in navezuje stike z republikansko strankarsko organizacijo. Uspelo mu je, da je zbral že lepo število delegatov okoli sebe.
Ime gen. Eisenhowerja kot predsedniškega kandidata se je pojavilo 1. 1948. Tako demokrati kot republikanci bi ga imeli radi kot svojega kandidata. Ike je tedaj odgovoril odločno; Ne! To je bilo pred štirimi leti. Kot predsednik Columbia univerze je Eisenhower večkrat govoril. Iz teh govorov je bilo razvideti, da se nagiba vsaj, kar notranjo politiko zadeva, na stran republikancev. Na drugi strani pa Ike tudi ni skrival, da v zunanji politiki ne sledi “nacionalističnemu” krilu republikanske stranke, ki ga vodita nekdanji predsednik ZDA Herbert Hoover in senator R. Taft. Ko sta se koncem leta 1950 ta dva upirala pošiljanju ameriških čet v Evropo, je Eisenhower pristal, da prevame poveljstvo nad NATO vojskami v Evropi. S tem je obrnil nase pozornost takozvanega internacionalnega krila v republikanski stranki. Že lansko jesen so ga voditelji te skupine nagovarjali, naj sprejme kandidaturo. Pritiskali so nanj, dokler ni januarja dovolil, da ga stavijo na kandidatno listo. Izjavil pa je tedaj, da ne bo odlagal svoje odgovorne službe, da bi si pridobil imenovanje za predsedniškega kandidata. Izida primarnih volitev v New Hampshire in Minnesoti sta ga prisilila, da je spremenil svoje stališče in se končno odločil za vrnitev v domovino pred konvencijo, ki bo predsedniškega kandidata imenovala, ni se pa odločil, da bi že zdaj stopil iz vojske. To, je dejal, bo storil šele v slučaju, če bo za predsedniškega kandidata imenovan.
Izgleda torej, da general ni popolnoma prepričan o svoji zmagi in hoče za vsak slučaj ostati le na varnem v armadi. Vse zatrjevanje njegovih prijateljev in podpornikov ga o tem ni moglo prepričati, verjetno ga ni niti izid volitev v New Jersey. Obljubil pa je, da bo v slučaju imenovanja vodil odločno kampanjo za zmago republikancev.
Politični opazovalci napovedujejo, da bosta prišla Taft in Eisenhower na konvencijo s približno enakim številom delegatov. Ne eden ne drugi nimata po mnenju teh izvedencev izgledov, da bi prodrla pri prvem glasovanju, pač pa je vsaka stran gotova — vsaj tako zatrjuje — da bo njen kandidat prodrl pri drugem ali vsaj pri tretjem glasovanju. Prerokovanje je kaj nehvaležen posel, zato se mu bomo raje izognili, povemo naj le, da sta Warren in Stassen Eisen-howerju precej bližje kot Taftu. Če bosta torej prišla senator in general na konvencijo z enakim številom delegatov, — zatrjujejo, da jih bosta zbrala vsak vsaj 500 — bodo odločili končno oni, ki bodo pri prvem glasovanju oddali svoje glasove za Warrena oziroma Stassena.
»je	*!»	• »k
Združene države so na zahodu in na vzhodu ločene, oddeljene od starega sveta z morji, le na jugu in severu imamo kopno zvezo s sosednjimi državami. Ko smo se v sredi druge polovice 18. stoletja odtrgali od Anglije, smo imeli dolgo dobo dovolj posla z domačimi zadevami in se nismo vmešavali v boje, ki so jih vodile med seboj države v starem svetu. Ko pa so skušale evropske države pomagati Španiji, da bi vzpostavila svojo nadoblast nad upornimi kolonijami v Južni Ameriki, je naš predsednik Monroe 1. 1824 smatral za potrebno, da je povdaril, da ZDA ne bodo trpele vmešavanja evropskih držav v zadeve novega sveta'. “Amerika Ame-rikancem” je postalo geslo naše politike. Monroe pa je ob tej priložnosti povdaril, da se tudi ZDA ne marajo vmešavati v evropske spore.
Tega pravila smo se v glavnem držali vse do prve svetovne vojne. Naša moč je zrasla, naša industrija in trgovina sta iskali novih trgov, tako kot pred stoletji Evropejci smo začeli sedaj tudi mi siliti preko morja, najprej na Pacifiku nato na Atlantiku. Hočeš nočeš smo se na ta način zapletli tudi v tuje spore. Moderna prometna sredstva so povezala ves svet v eno. V času, ko je Monroe postavil svoje načelo, je človek porabil za pot od New Yorka do Washing-tona, D. C. več časa, kot ga porabi danes za pot od New Yorka da Pariza ali Berlina. Načelo, ki je bilo dobro, morda celo odlično, je danes skoro neuporabno. Danes ima Amerika svoje interese vsepovsod, od nje zavisi v mnogo-čem usoda vsega sveta. To mnenje se je ukoreninilo zlasti v vzhodnem delu naše zveze in pa v državah ob Tihem oceanu Tam prevladuje misel, da moramo sodelovati z vsemi drugimi narodi za napredek in pravično ureditev sveta. V
Brooklyn, N. Y. — Slovensko pevsko in dramatično društvo “Domovina” je priredilo pred kratkim v Slovenskem domu v Brooklynu lep pevski in dramatični večer. Občinstvo, ki se je te prireditve v lepem številu u-deležilo, je bilo soglasno v sodbi, da je bil večer na visokem umetniškem nivoju in s pohvalo ni varčevalo.
V prvem delu je mešani zbor “Domovine” pod vodstvom gdč. Marice Šifrer zapel tri skladbe: Vprašaš č'mu da sem Slovenka, (narodna), Sattnerjevo Studenčku in Smetanov zbor iz opere Prodana nevesta. Zbor, ki je nedavno tega prebolel hudo krizo, je sicer zavoljo tega številčno šibek (14 članov), a lepo u-bran in za dvorano Slovenskega doma dovolj močan. Vidi se, da imajo pevke in pevci veliko smisla za muziko in dovolj potrpljenja za študij. Kar je posebno pohvale vredno, je to, da je izvajanje umirjeno in ustreza glasbeno lepotnim zahtevam. Tega človek pogreša celo pri zborih, ki so znani in priznani. Izgovarjava je bila tako dobra, da jo moram posebej pohvaliti. Skratka, zbor “Domovine” zasluži priznanje in pohvalo. Želimo mu, da bi pohmožil glasove z novimi vevci in šel vztrajno po poti gojitve slovenske pesmi v tuji deželi.
Drugi del večera je izpolnila znana Finžgarjeva drama “Razvalina življenja.” Finžgar je zajemal snov za svoja umetniška dela v prvi vrsti iz kmetskega življenja. Slovenskega kmeta pozna od blizu, saj je živel tesno z njim dolga leta svojega župni-kovanja na deželi. Zato so osebe njegovih iger žive in stvarne. Nič ni za lase privlečenega. Zato pa tudi vse drži, kar pisatelj polaga v usta kmetskih ljudi. Jedro drame obravnava znano snov prisiljenega zakona zaradi denarja. Dram s to vsebino je mnogo, a Finžgarjeva je pristno in tipično slovenska. Pohlep staršev po premoženju je tu tako pristno slovensko prepleten z globokimi čustvi za lepo bodočnost otrok, da človek včasih komaj more obsojati ravnanje starega vdovca Urha Kanteta, ki ima glavno vlogo in ki noče dati hčerke potepuškemu Ferjanu. V tej osebi človek čuti neko slabost drame, čeprav je Ferjana dobro igral g. Kregar. Ferjanu bi komaj kateri oče brez ugovora zaupal svojo hčer. Na drugi strani je prikazan Martin, trden kmetski fant, prav prikupno. Tudi igral ga je g. Dovjak zelo imenitno. Zato je bilo gledalcu skoro razumljivo, da se je stari Urh v osebi g. Vlada Kralja odločno upiral ljubezni med svojo hčerko Lenčko (ga. Kralj) in Ferjanom. Ravno v tem nasprotju leži moč drame in tudi moč igralcev. Videli smo, kako se je Lenčka udala volji svojega očeta m kako se je zaradi tega začela podirati vsa lepo zamišljena zgradba Urha in Martina ter se je vse skup končalo v popolni razvalini.
Upravičeno smem zapisati, da je bila drama podana z veliko umetniško resnostjo in z močnimi značaji na odru, ki bi se podali na vse drugačne deske. Vodil je ves čas Urh, ki je bil prepričevalen in tragično, dosleden do zadnjega prizora, ko mu Fer-
Brez O. ne bi mogla shajali
Jellicoe, Ont., Canada. — Že dva meseca prejemam vaš list, za katerega pa še nisem porav-
ka, ki je s svojim naravnim da- na^a naročnine. Oprostite, sem
namreč šele nekaj mesecev tu
J K sodobnim svetovnim problemom f
Zdr. države Amerike so, kot podpreti n. pr. iranskega pred-smo že večkrat zapisali, prevze- sednika vlade Mossadegha. Kjer le po zadnji vojni vodstvo svo- pa je vlada dežele v rokah fev-bodnega sveta. Na njih ramah dalnih mogotcev, jim mi ne bi
rom napravila iz Lenčke močen lik. Tona Justine Lapornik se je lepo podala v okvir in od svoje strani kot slaba vest Martino-
v Kanadi. Imela sem veliko stroškov in sem na ta dolg vsakokrat pozabila. Danes pa vam
va mnogo pripomogla k tako u- , pošiljam naročnino za pol leta. činkovitemu razvoju drame. | Drugo polovico bom plačala ka-Kmet Sirk, ki ga je igral Cvet-
ko Mišvelj, bi komaj mogel biti igran bolje. Tudi Mica Slana, potovka je bila dobra v svoji kratki vlogi (Katarina Pavlič). Zopet nas je prevzelo prepričanje, da ti ljudje živijo na odru in z odrom in da jim je'to delo kos življenjske potrebnosti. Le tako si je sploh mogoče razložiti žrtve, ki jih doprinašajo za u-prizoritev takih oderskih del. Hvaležni smo lahko naključju, da se j s ta igralska družinica našla tu v New Yorku; posebej
sneje, ker upam, da mi bo tedaj že lažje.
Brez slovenskega časopisa bi ne mogla več shajati. “Ameriška Domovina” mi je edina zabava v moji novi domovini.
Pozdravljeni!
Franica Jereb.
Zaročeni vdovec
— Marička, ti si ves svet!
— Tako si najbrž zatrjeval pokojni ženi.
— Saj imamo stari in novi svet.
fi°y*NSKA. t4,Q*©jK*
Obletnica ustoličenja slovenskih knezov
Danes teden smo v zvezi z novo “glavo” naše koroške kolone napisali par besed o pomenu knežjega kamna in vojvodskega prestola. Danes pa še par besed o samem ustoličevanju slovenskih knezov, posebno še ker smo pred kratkim obhajali obletnico ustoličenja zadnjega slovenskega kneza v svoji starodavni obliki. Menda se je te obletnice spomnil samo celovški “Naš tednik.”
Dne 18. marca letos je namreč poteklo 538 Let, kar je bilo na knežjem kamnu pri Krnskem gradu na Gosposvetskem polju zadnje ustoličenje koroškega kneza v slovenskem jeziku. Bilo je to leta 1414. Sicer so kesneje še nekajkrat ponovili slovenski cenemoniel, vendar ustoličenje Ernesta Železnega 1414. je bilo zadnje v redni vrsti. — Tako je n. pr. še 1597. poznejši nemški cesar Ferdinand II. zasedel knežji kamen m dajal odgovore v slovenščini. Leta 1651. pa je slovenski vojvodski kmet še zadnjič ustoličeval, toda takrat samo še vojvodcvega namestnika. Od tega zadnjega slovenskega ljudskega ustoličevanja je torej lani poteklo 300 let. — Pozneje se je ustoličevanje od časa do časa vršilo v celovškem deželnem dvorcu, vendar so bila vsa ta ustoličevanju samo še simboličnega značaja. — Zadnji ud iz družine slovenskega vojvodskega kmeta je umrl šele 1. 1800. Na zadnji poti so ga spremile velike množice ljudstva, kar izpričuje, kako živ je bil še spomin na zgodovino m pomen te družine.
Kar se samega vojvodskega prestola tiče, naj omenimo, da stoji še vedno na svojem prvotnem mestu, to je ob glavni cesti, ki pelje od Celovca na sever proti St. Vidu na Glini. Leta 1834. so ga obdali z visoko železno ograjo. -■*
Knjižnica Družbe sv. Mohorja v Celovcu
Družba sv. Mohorja v Celovca je imela v svoji celovški knjižnici nad 50,000 del. Vse te knjige so prav do zadnje izginile. Kam, na to vprašanje bo vedel odgovoriti avstrijski kancler, ko pride na uradni obisk v našo državo. Dejstvo je, da so bila vsa ta dela še junija 1945. v Celovcu, Gasometergasse 6. Mimogrede bodi omenjeno, da je tukaj kraljeval najyečji nemški slove-nožer zadnjih časov prosluli Maier-Kaibitsch.
S knjižnico je šel tudi ves dragoceni družbin arhiv, ki je sploh nenadomestljiv.
Kakor slovenska podeželska prosvetna in druga akulturn društva, ki so jim nacisti ravno tako izropali knjižnice in drugo imovino, tako tudi MD ni dobila za povzročeno škodo niti prebitega groša odškodnine.
Da so v Mohorjevi hiši v Celovcu pobrali tudi vse tiskarske stroje in vso drugo opremo, smo pa v našem listu že večkrat o-menili.
Mohorjev dom v Celovcu
S prispevki vseh Slovencev si je Mohorjeva družba postavila v Celovcu krasen dom, mogli bi ga imenovati naravnost palačo. Ta dom so leta 1940. nacisti zaplenili in so ga ' imeli v oblasti do prihoda Angležev 1. 1945. Takrat so ga britanske zasedbene oblasti kot dozdevno nacistično imovino zasegle. Po silno napornih posredovanjih je Narodnemu svetu koroških Slovencev pred par leti uspelo, da so Angleži izpraznili vsaj polovico palače, polovico pa jo še vedno drže v svoji 'pisesti, ne da bi za to dali kak denar. V palači so nadalje še danes avstrijski uradi, dasi je to očitno proti obstoječim avstrijskim predpisom, po katerih državni uradi ne smejo biti nameščeni v zaplenjenih hišah. Predstavniki Narodnega
leži vsa teža borbe za ohranitev svobodnega sveta pred nevarnostjo komunizma. Odgovornost je velika in mnenja, kako naj bi se to borbo uspešno vodilo, so deljena.
Milijarde denarja smo izdali v povojnih letih, da bi izboljšali gospodarske razmere in odstranili nezadovoljstvo v še svobodnih predelih sveta. S samim denarjem pa se vseh težav rešiti ne da. To spoznanje polagoma prodira ne samo v krogih odločujočih ljudi, ampak tudi v širšem ameriškem javnem mnenju. Borbi je treba dati tudi trdno idejno osnovo. Nezadovoljstva v Evropi, Afriki in Aziji se je treba lotiti pri korenini.
Zanimive, čeprav precej svojevrstne poglede na način in sredstva te borbe ima član vrhovnega sodišča William O. Douglas.
Po njegovem mnenju naj bi Zdr. države podpirale kmečke pokrete za osvoboditev iz gospodarskih in političnih vezi v državah, ko sta Iran in Egipt. Tehnična pomoč sama ne more roditi uspeha. Po Douglasovem mnenju mnogo' teh zaostalih dežela trpi pod jarmom fevdalizma, ki se ga je Evropa osvobodila že pred stoletji. Če nam tudi uspe, pravi Douglas, da izboljšamo zdravstveno stanje v teh deželah in zmanjšamo umrljivost dojenčkov, ki danes ponekod doseže skoro dve tretjini, s tem vprašanja še dolgo ne bomo rešili, nasprotno postavljeni bomo pred novo, kako preskrbeti dovolj živeža za vsa ta mala usta. Če bomo s tehnično pomočjo dosegli večjo žetev, od tega ne bodo imeli toliko koristi mali ljudje kot lastniki velikih posestev, v katerih rokah je ogromna večina vse rodovitne zemlje.
Douglas sodi, da bi morali
sveta in Mohorjeve družbe so bili v tej zadevi ponovno pri kanclerju Figlu kakor tudi pri koroškem deželnem glavarju Wedeningu, pa brez uspeha.
Hotel Trabesinger v Celovcu
Družba sv. Mohorja ima v Celovcu hotel, ki se je nekoč imenoval Hotel Trabesinger, danes pa je to Hotel Haimlinger. V njem je 45 tujskih sob, torej tudi kar čedna zgradbah Sedanji najemnik pa plačuje Mohorjevi družbi za ta hotel reci in piši mesečno po 150 šilingov 'najemnine, to je toliko, kolikor velja v Celovcu navadno dvosobno stanovanje. Na ponovne pritožbe Mohorjeve družbe odnosno Narodnega sveta je pristojni urad odgovoril, da ni pristojen za določanje najemnine. V resnici pa je stvar taka, da zastopa hotelirja pravnik, ki je bil še nedavno tega član celovške deželne vlade, iz katere pa so ga vrgli zaradi neke korupcijske afere. Seveda pa ima ta gospod v vladi še tako vplivne tovariše, da mu ni moči priti do živega. — Kaj pravi gospod kancler na vse to?
Kaj tudi Amcrikance zanima
Naši koroški rojaki bijejo že leta hud boj za kmetijsko gospodarsko šolo, pa ne morejo nikamor naprej. V koroški deželi je kar 12 nemških kmetijskih šol. Vse te šole so bistveno spopolni-li in popravili z denarjem, ki je bil Avstriji brezobvezno nakazan iz našega ameriškega sklada za gospodarsko obnovo Evrope. 1951. so Amerikanci namenili iz omenjenega sklada tudi 300,000 šilingov za slovensko kmetijsko šolo. Pod tem pritiskom je tudi koroška dežel, vlada v svojem preračunu dotirala v ta namen 200,000 šilingov. Ta denar pa je brez sledu izginil. Slovenske kmetijske šole pa tudi ni. — Tudi za take stvari je gospod zvezni kancler v prvi vrsti odgovoren!
smeli dajati podpore. Kajti s tem, da pomagamo ustaliti razmere v takih deželah in pomagamo ohraniti oblast teh fevdalnih mogočnikov, v resnici ne bomo pomagali niti deželi niti ne bomo imeli od tega sami nobene koristi. (V zvezi s tem bi bilo zanimivo slišati Douglasovo mišljenje o Titu in podpori, ki mu jo nudi vlada Združenih držav). Naša podpora revolucionarnim gibanjem v posameznih zaostalih deželah bi bila po mnenju Douglasa najboljše sredstvo za preprečenje širjenja komunizma v teh deželah.
Douglasove ideje so znane vsepovsod. Prizadeti ljudje na Srednjem vzhodu in drugod jih radi poslušajo in pri tem često sodijo, da je to uradno mnenje naše vlade. Vlade prizadetih dežel pa tega in podobnega govorjenja niso posebno vesele.
Naša vlada ne podpira nobenih revolucionarnih gibanj, ona skuša pomagati, kjer le more, skuša ohraniti mir v upanju, da se bo polagoma za vsa ta težka vprašanja že našla rešitev. Revolucije so same na sebi le redko koristne. One najprej vse podero in napravijo s tem škodo, ki je ne morejo popraviti desetletja. Mirni razvoj je dale-ko boljši in uspešnejši. Obstoječe razmere je treba načrtno izboljševati, ne pa najprej vse do tal podreti in nato začenjati znova. Zanimivo je pri tem, da takozvani progresivci zagovarjajo podporo revolucionarnih gibanj samo v nekomunističnem sveftt, hudo se pg jaze, če kdo kaj takega predlaga za dežele onstran železnega zastora.
* * *
V	TUNIZIJI so naši predstavniki do neke mere naklonjeni nacionalistom in zagovarjajo samoupravo dežele. Kritizirajo sicer francosko vojaško vlado, toda v Varnostnem svetu Združenih narodov so se ob priliki pritožbe Tunisa proti Franciji — vzdržali glasovanja. — Smo pač v nerodnem položaju, ker imamo v sosednjem francoskem Maroku važna letalska oporišča. Francozi so naši zavezniki in mi ne moremo proti njim odkrito nastopiti, skušamo na nje le prijateljsko vplivati. v
V	EGIPTU smo predlagali skupno poveljstvo za Srednji vzhod, ki naj bi prevzelo obrambo Sueza, predno bi se Angleži umaknili. Ne maramo nobenih nemirov v deželi, kot so bili oni v januarju v Kairu. Podprli smo angleško stališče in u-pamo, da bo prišlo med Egiptom in Anglijo do sporazuma.
V	IRANU smo se tudi približali angleškemu gledanju, da 3 sedanjim predsednikom Mossa-deghom ni mogoče ukreniti nič pametnega. Mi želimo, da bi dežela ostala mirna in da bi se razmere počasi spravile v red. Nemire bi utegnili Sovjeti izkoristiti in se dežele polastiti.
* * *
In v JUŽNI AMERIKI? Tu nismo vezani na mnenje svojih evropskih zaveznikov. Revolucija na Kubi, sedaj v Boliviji, težave imamo v Guatemali in Argentini. Evropejci nam često pravijo, da imamo vse polno nasvetov, kadar gre za urejanje razmer v deželah Azije in Afrike, ne moremo pa ohraniti miru in reda v svoji neposredni soseščini.
Bilo bi morda trenutno za nas pametnejše posvetiti več skrbi nezadovoljstvu v Srednji in Južni Ameriki, kot pa po nasvetu raznih “progresivcev” delati s podpiranjem revolucij težave našim zaveznikom v Severnoatlantski zvezi. Kjerkoli pa že poskušamo pomagati, poskušajmo odstraniti zlo pri korenini, kajti le tako bomo mogli doseči trajne uspehe.
H.M \ <
DOHOTIKX, APRIL 22, 1952
f-Vutuce.
/lMERi$Kyi Domovina
i/m-n/»-Bwe/%ni—HOtwiE
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
St. Lawrence River spet v ospredju
Ameriški kongres bo v bližnji bodočnosti odločil ali bodo U. S. A. polnomočno sodelovale pri poglobitvenih in elektrarniških izboljšanjih na reki Sv. Lovrenca.
Kanada si na ta ali drugi način prizadeva, da bi prignala nameravana izboljševalna dela na reki Svetega Lovrenca (t. j. reka, ki veže jezero Ontario in z njim vsa ostala Velika Jezera v Severni Ameriki z zalivom sv. Lovrenca in z Atlantskim o-ceanom)- do stvarnih zaključkov in da bi s temi deli končno vendarle začeli. Pred nekaj meseci je naša vlada spričo oklevanja U. S. A. oznanila, da bi začela z izbolj sevalnimi deli sama, če bo Amerika vztrajala pri svojem dosedanjem stališču. Toda zdaj je očividno, da se bodo začele v Washingtonu, D. C. končne debate, ki bodo odločile, ali se bo Amerika polhomočno udeležila izboljšanja reke Sv.
Lovrenca. O tem, ali naj bi Amerika sodelovala, se menijo bradorju, ki bodo v bližnji bo-v ameriškem kongresu domala že pol stoletja.
Naš zunanji minister g. Pear-
To pomeni, da se predsednik Truman nagiba pravzaprav sao-mo k delni rešitvi vprašanja o ameriškem sodelovanju pri iz-boljševalnih delih na reki Sv. Lovrenca: k temu, da naj bi U. S. A. sodelovale samo pri gradnji vodnoelektričnih naprav na svoji strani reke.
Toda kakor smo že zadnjič nekoč omenili, ima problem poglobitve in siceršnjega izboljšanja reke Sv. Lovrenca z gospodarskega stališča danes mnogo več izgleda, kakor ga je imel na primer tedaj, ko se je za kanadsko - ameriško sodelovanje pri tem gigantskem izboljšanju nadvse pomembne vodne
Težko je verjeti, da bi bili stari Rimljani kdaj hodili po Kanadi, toda pri arheoloških izkopavanjih blizu Winnipega v Ma-nitobi so pretekli teden našli rimski novec, o katerem trdijo winnipeški zgodovinarji, da datira iz let 38 do 60 po Kristusu. Starinski kovanec spominja na novce cesarja Nerona.
navduševal republikanski ame-
son je pri enem svojih zadnjih obiskov pri ameriškem predsedniku Trumanu uspel v toliko, da bosta poslali kanadska in ameriška vlada Mednarodni Zvezni komisiji formalno prošnjo, v kateri naj bi zaprosili za, odobritev gradnje velikanskega jeza, ki naj bi segal s kanadske na ameriško stran razširjene reke Sv. Lovrenca. S tem jezom nameravajo preplaviti takoime-novane International Rapids. Poleg tega pričakujejo, da bo država New York zaprosila a-meriško zvezno Komisijo za pogonsko silo a dovoljenje gradnje in pogona vodnoelektričnih naprav na ameriški strani reke.
riški predsednik Hoover: velika škode.
najdišča železa na polotoku La-	. " j	.. ,
Po osemindvajsetem aprilu le-
dočnosti postala zadnje največ-;tos, bosta Kanada in Japonska je (doslej znano) rudniško 0. spet vzpo_stav.li redne diplomat-
, • v	, KovUr, ske odnosaje z odgovarjajočimi
zemlje za zelezno rudo, bodo j	,v . J , , , v , ,
, j	--i a. u -Ura poslaništvi v obeh deželah,
brez dvoma pomenila steber bo- ^
doče severnoameriške
železne
industrije. To je eden velikih pomislekov, ki se imajo z njimi baviti tisti, ki bodo v Washingtonu odločevali o tem, ali naj polnomočno sodelujejo pri izbolj ševalnih delih na reki Svetega Lovrenca. In še eno:	če
kanadske oblasti res mislijo tako resno in v vsakem primeru tudi same začeti na poglobitvenih oziroma plovitbenih delih, se Amerika lahko zaveda, da bo dobiček, ki ga bo v bodočnosti deležna od plovbe z Velikih Jezer v Atlantski ocean po reki Sv. Lovrenca Kanada, samo kanadski in nikogar drugega.
Dramatičen beg iz Jugoslavije
Dva Kanadčana jugoslovanskega porekla sta pretekli teden prisilila pilota jugoslovanskega potniškega letala, da je pristal v Gradcu namesto v Ljubljani
Dunaj, Avstrija, 18. aprila. — pravni zastopnik, avstrijska po-Dva naturalizirana Kanadčana licija pa je dognala, da je bilo
sta danes z naperjenimi revolverji prisilila pilota in posadko jugoslovanskega potniškega letala, da so odleteli čez mejo in tako omogočili beg njihove matere in sestre. Temu pobegu sta se pridružila tudi znan beograjski pravni zastopnik in njegov tajnik.
Oblasti v Gradcu na avstrijskem štajerskem, koder je letalo pristalo, pravijo, da sta beg organizirala dva Kanadčana jugoslovanskega porekla, po imenu Jovan in Nikolaj Mariancu, ki sta se kmalu po drugi svetovni vojni zakonito vselila v Kanado. Za časa svojega večletnega bivanja v Kanadi sta uspela dobiti pri kanadskih oblasteh vselitveno dovoljenje za njiju mater in trinajstletno sestro, toda jugoslovanske oblasti materi in njeni hčeri niso pustile v Kanado. To je privedlo oba brata k drznemu načrtu: sklenila sta, da bosta dobila preostalo svojo družino v Kanado s pomočjo zakona, ki ga bosta sama postavila.
Danes zjutraj sta se skupaj s svojo materjo in sestro vkrcala na belgrajskem letališču na potniško letalo, ki je bilo namtnje-no v Ljubljano, ičdm se je letalo dvignilo, sta vdrla v pilotovo kabino in vso posadko s pištolami prisilila, da so odleteli 75 milj v stran z običajne poletne proge in pristali na letališču v Gradcu, Avstrija. Prva poročila so vedela povedati, da se je letala polastil Mrvojovič, zgoraj omenjeni
Z juga na sever
(Kako je g. Martin Turk potoval iz Chile v Kanado)
Skupno je trajala vožnja po zraku iz Santiaga v Chile pa do New Yorka v tej deželi 28 ur. Ko sem zapuščal Buenos Aines, so vedeli povedati, da imajo najbolj vroč dan njihovega poletja, ko pa sem pristal v New Yorku, so trdili, da imajo najhladnejši dan letošnje newyor-ške zime. Prispel sem torej v nekaj več ko enem dnevu iz poletja, kjer je kazal toplomer 37 stopinj C. pa v ostro zimo s 15 stopinjami C., a reči moram, da nisem čutil nikakih posledic, nasprotno: ni°wyorški mraz mi je prav prijetno del. Tam sem ostal dva dni, si ogledal zanimivosti, potem pa sem se odpeljal z vlakom proti Clevelandu, d,a si ogledam tudi ameriško “Ljubljano”. Teden dni svojiega bivanja v Clevelandu sem prebil pri gostoljubnem msgr. Omanu, ki je župnik pri fari sv. Lovrenca. G. kaplan Baznik me je vozil s svojim “zapravljivčkom” po mestu in mi razkazoval znamenitosti, drugače pa jie preč. g. Jul-če Slapšak skrbel, da mi ni bilo nikoli dolgčas. Obiskal sem več znancev in čas je minil, kot bi trenil.
Iz Clevelanda sem odpotoval v Buffalo in se na kanadski meji sešel s svojim bratom Francetom, ki me je prišel za to priliko počakat iz Toronta. Brž sva Ko se je v pozni ponočni uri uredila formalnosti na meji in
Pomladanske povodnji, ki so v Ameriki zasegle ponekod cele pokrajine in prisilile k begu na desettisoče ljudi, tudi Kanadi niso prizanesle. Iz Eastenda, Sašk. poročajo, da je zaradi povodnji v Saskatchewan Valley zapustilo svoje domove nad tisoč ljudi. Narasla reka Frenchman Creek te!v Saskatchewanu je povzročila s žile'Svojimi poplavami v preteklem
[tednu vsaj za milijon dolarjev
S podpisom japonske mirovne konference se bo poleti oživel na Tihem oceanu tudi promet ka-n a d s k e trgovske mornarice. Družba “Canadian Pacific Steamships” bo začela s predvojno čeztihomorsko tovorno službo v Japonsko, na Filipine in v Hongkong.
to delo bratov Mariancu.
Medtem, ko sta oba brata s pištolami strahovala letalce, da so preleteli mejo in se spustili na-graško letališče, sta bila oba tako vznemirjena, da sta v Gradcu pozabila v avijonu 37 tisoč dolarjev vredno prtljago advokata Mrvojoviča. Letalo je s štiričlansko posadko in petimi drugimi potniki po krajšem zasliševanj avstrijskih in britanskih oblasti odletelo v Ljubljano. Bratje Mariancu, njihova mati in sestra, advokat Mrvojovič in njegov tajnik pa so zaprosili za politični azil. Izgleda, da jim bodo ustregli.
Urad jugoslovanske letalske družbe, ki bo v teku enega tedna začela z novovpeljanimi vsakdanjimi potniškimi poleti med Gradcem in Belgradom, je izdal zvečer poročilo, ki se je glasilo, da “je letalo pristalo v Gradcu zaradi slabega vremena in ker je želelo nekaj potnikov osta ti v Gradcu.” Tanjug, jugoslovanska tiskovna agencija pa je v Beogradu izdala drugače zveneče poročilo, ki. pravi, “da je pet beguncev ugrabilo letalo in orožjem prisililo posadko, da je odletela in pristala v Gradcu.”
vračal anglikanski pastor J. Loat po Queen Elizabeth Highway domov v London, Ont., je opazil pri kraju Grimsby, Ont. ob strani ceste avtomobil in človeka, ki mu je mahal z rokami, očividno proseč pomoči. Pastor je ustavil, odprl okno, vprašal, kaj je, izvedel od neznanca, da z njegovim avtomobilom nekaj ni v redu in stopil iz svojega avtomobila, da bi izkazal samaritansko pomoč. Plačilo: neznanec ga je udaril s kolom po glavi, z namenom, da ga bo oropal. K sreči pastor svojega denarja ni nosil v denarnici ampak v nekem žepu. Pastorja so našli nezavestnega in ga odpeljali v bolnico, kjer so mu s šestimi šivi zašili rano na glavi.
— Kake tri milje od mesta North Bay, Ont., je zaposlenih šeststo delavcev, ki bodo kmalu dogotovili prvo vsevremensko pristajališče za jet letala. Površina tega letališča bo obsegala približno šest tisoč akrov, stalo pa bo osemnajst milijonov dolarjev. Prve edinice naše zračne sile so se nastanile v dotlej dograjenem delu letališča že preteklo jesen; ukvarjajo se z vežbalnimi poleti.
se odpeljala z avtobusom mimo Niagarskih slapov proti Torontu. Naslednji dan sem po slovenski službi božji pozdravil številne znance in ko sem jih potem obiskoval na njihovih stanovanjih, se nisem mogel načuditi, kako imenitno se imajo. — Resnica je, naši ljudje po Severni Ameriki imajo mnogo udobneje življenje kakor pa Slovenci po državah Južne Amerike.
Po potovanju sem se hotel odpočiti, pa sem se zato odpravil k prijazni Ambrožičevi družini na Malvern, kjer sem se kmalu počutil ko doma. Veliko naših rojakov po Torontu se je zanimalo za okoliščine, v kakršnih žive naši Slovenci v Južni Ame-riki, zlasti pa v državi Chile in sem se za to prav rad odzval prošnji g. dr. Kolariča, naj bi mladim kanadskim Slovencem o tem predaval. To predavanje sem imel na prosvetnem sestanku 24. februarja. Ostal sem v Torontu še do drugega marca, zlasti zaradi slovenskega koncerta, katerega sem se res udeležil in ki ga je tako dobro pripravil preč. g. Mirko Rener.
Nepojasnjena drevesna bolezen
Ontario. — Drevesna bolezen neznanega izvora čedalje bolj prizadeva ontarijske gozdove. Po angleško so jo imenovali “Birch-Die-Back.” Kljub temu, da raziskujejo to čudno bolezen že skoraj dvajset let, niso prišli do zaključka, kaj naj bi jo povzročalo. Rastlinski patologi pravijo, da gliva ni vzrok te bolezni in torej nimajo pri njej nič opraviti. Gozdarske entomološke (žuželkoslovne) postaje po Kanadi so bile v stanju ugotoviti verjetnost, da bolezen ne prihaja od kake znane žuželke, n. pr. prleca ali lubadarja. Drugi znanstveniki spet, ki se bavijo s proučevanjem rastlinskih virusov, pravijo, da virusi ne povzročajo te bolezni. Zadnja domneva, ki se je bila razširila nedavno, pravi, da utegne biti vzzrok te bolezni sprememba temperatur^ pri drevesnih koreninah.
Dosedanje opazovanje te nedognane bolezni pravi, da napade bolezen najprej mlade poganjke, nakar se posuši ena veja, za njo druge, pol drevesa in naposled vse drevo. Zanimivo in zagonetno pa je, da so se nekatera drevesa, ki so jih bili imeli že za mrtva, obrasla. Gozdarske postaje po vsem Ontariu zdaj temeljito preiskujejo vso zadevo, saj se je eden znanih kanadskih veščakov izjavil, da utegne povzročiti ta bolezen, če je ne bodo v bližnji bodočnosti ustavili, mnogo več škode, kakor pa jo povzroče tendenčno razkričani gozdni požari. V Torontu, kakor je čuti, bodo zgradili za to proučevanje poseben institut. Ento-mologi naših gozdarskih postaj pa bodo ponovno proučili vse možnosti, ali morda pri tej stvari ni udeležen znani škodljivec zelo nedolžnega videza, t. j. neke vrste borov prelec.—
Vancouver pridobiva na velemestnosti
Vancouver, B. C. — V središču prestolnice Britske Kolumbije bodo začeli graditi veliko osemnajstnadstropno pisarniško palačo, ki bo veljala kot nekakšni živčni vozel vancouverskega trgovskega in industrijskega življenja. Ta palača bo prva svoje vrste, odkar so bili leta 1931 zgradili dvajsetnadstropno Marine Building. Nova nebotič-niška zgradba bo veljala pet in pol milijonov dolarjev. Zgradili jo bodo na oglu ulic Burrard in Georgia. Z delom bodo pri-ečli v treh mesecih; gradnjo bo financiral vancouverski sindi-kat. Z novo palačo bo Vancouver mnogo pridobil na modernem in velemestnem licu.
j Torontski kulturni prireditelji gredo v Beamsville
Toronto, Ont. — Slovenski mali orkester in pa torontski dramski igralci slovenske skupnosti so se namenili v nedeljo 26. aprila iti gostovat s svojimi glasbenimi in dramatskimi točkami v Slovenski kmetski dom v Beamsville, Ont. Med drugim bodo v Beamsville igrali tudi šaljivi prizor “Čebelarjevi spomini.” Brez dvoma bodo torontski slovenski orkestraši zaigrali kaj poskočnega za ples. Pri tem Slovenskem malem orkestru, katerega je bil organiziral in ga vodi g. Tekavc, sodelujejo še sledeči muzikantje: Bolta, Deržaj, Kramaršič in Šinkovec.
DELO DOBIJO
Pomivalci posode
se iščejo. Kratke ure. Vprašajte v
Somovi restavraciji
6036 St. Clair Ave.
(80)
Moikl dobijo delo
Delo na farmi
Moški, ki se razume na kmetijstvo, dobi delo z dobro plačo. Pokličite John Drenika, WIckliffe 3-0886 po 7 uri.
(x)
SALESMEN WANTED
Want representatives to assist in sales work. Salary and commission basis can earn you $100.00 per week and more, you being assisted by sales supervisor. Call at 1812 St. Clair Ave. or phone Superior 1-9645 for interview with Joseph J. Vassall.
Chamberlin Co. of America
1812 St. Clair Ave. (79)
Delo v tovarni
Truckers, lathe hands, tool-makers, die makers, set up men, za dnevni šift. Dobra plača od ure. Prosta bolniška zavarovalnina ali proti nesreči.
‘ Bishop & Babcock Mfg. Go.
vogal E. 49 in Hamilton
(79)
Najdaljši “letalski most” na svetu
Naša vojaška letalska prevozna služba je prepeljala več kot 90,000 potnikov in 20,000 ton blaga na Daljni vzhod v času prvega leta akcije Združenih narodov, da ustavi komunistični napad na Koreji. Pacifiški letalski most je najdaljša dobavna letalska proga na svetu.
Ženske dobijo delo
JANITRESS
Začasni
popoldanski šift
AMERICAN STEEL & WIRE DIV.
U. S. STEEL CO.
1230 Marquette Rd.
(E. 55 in St. Clair okolici— TO 1-2000, Ext. 742)
(81)
ŠIVILJA
Ženska od 25 do 40 let stara dobi delo, da bi popravljala predpasnike in uniforme za trgovine. Mora biti izkušena.
Izvrstni delavni pogoji. Pet dni v tednu, plača od ure. —
Vprašajte pri Personnel Dept.
FISHER FOODS
2323 Lakeside Ave.
(Vzemite St. Clair trolley bus)
(80)
ženske za čiščenje
IZURJENE
Delo ponoči, plača od ure. Stalno delo v okolici East Cleveland na Euclid Ave.
OHIO WINDOW CLEANING COMPANY 1230 E. 9th St.
CH 1-7515	(82)
ftiALl OGLASI
— Trdi žulji, moderni stroji in rodovitna zemlja so prinesli lani kanadskim farmarjem bogat izkupiček: Zvezni statistični urad poroča iz Ottawe, da so iz-kupili leta 1951 kanadski farmarji skoraj tri milijarde dolarjev, kar pomeni rekord v zgodovini naše dežele.
Poizvedovalni kotiček
MAKS PLANINC, ki se je zadnjič javil iz Edmontona, Alta., naj pošlje svoj novi naslov Milanu Pavlovčiču, 1153 E. 61. St., Cleveland 3, O.
— Ko so mestni svetniki v Prince Albert, Sašk., pretekli leden izglasovali sedem dolarjev poviška svojim plačam za vsako posamezno sejo mestnega sveta, a hkrati enodušno protestirali proti povišanju županove plače s 1500 na 1700 dolarjev, je dejal župan: “Kakšna bo moja plača, sem vedel, preden sem šel v volilno borbo. Rad bi pa videl, da bi moj naslednik užival povišanje županske plače.”
Ali je bila to res samo ljubezen za svojega naslednika ali pa je bilo zraven tudi kaj dalekovid nosti, je težko reči.
— Novih priseljencev je kanadska vlada zmerom vesela. Naljubše pa so ji trdne in številne nizozemske družine. Razlog za to tiho simpatijo do Nizozemcev oziroma do njihovih celokupnih družin so velike površine prazne ali polprazne zemlje na kanadskem zapadu, ki jih je moči uspešno naseliti samo z družinami, ki na zemlji ostanejo, se je privadijo in uspešneje pozabijo na domotožje, ki rado tare samske prihodnike. V Rotterdamu se je pretekli teden vkrcalo na ladjo “Waterman” spet sto nizozemskih a: u-žin. Največ je kmetov. V Halifax, N. S. prispo 23. aprila.
Ottawski katoličani proti Dohujšljivemu čtivu
Moške kakor ženske katoliške organizacije v ottawski nadškofiji organizirajo popoln bojkot vseh knjigarnic in drugih raz-pečevalnic'nedostojnega in po-hujšljivega čtiva, bodisi knjig ali časnikov. Pokret bodo vodili člani organizacije Kolumbovih vitezov in društvo “Catholic Parent-Teacher’s Ass’n”. Na zborovanju, katerega so imeli v Ottawi v namen začetka tega pokreta, je govoril E. D, Fulton, konzervativni poslanec iz Kam-loopsa v B. C., ki je bil leta 1950 tudi osnoval zakonski načrt za “Fulton Bill”, ki prepoveduje razpečavanje pohujšljive literature po Kanadi. Fulton je dejal, da je treba javnost z nevarnim dejstvom naraščanja pohujše-valne in nedostojne literature spoznati in da je le to pravi način, če hočejo prepoved prodajanja take literature uzakoniti.
TAPC0
potrebuje
moške
izurjene in novince ZA
Press Loaders Press Operators Polishers Buffers Miscellaneous Machining Utility Operators Acetylene Welders Bench Inspectors Hand Truckers
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Visoka plača od ure. Izvrstni delovni pogoji. Stalno delo. Prinesite dokaz državljanstva.
Uradne ure:
8 zj. do 5 pop. dnevno 8 zj do 4 pop. v soboto in nedeljo
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
Naprodaj
Delikatesna trgovina s popolno opremo in s pripadajočim stanovanjem sredi slovenske naselbine na St. Clair Ave., blizu E. 63 St. in z neomejenimi možnosti je naprodaj. Za podrobnosti kličite Realtor FA 1-1788 ali MU 1-1018.	(79)
Sobe se odda
Oddasta se dve lepi sobi za dva fanta. Kdor se zanima naj kliče po 6 uri zvečer EN 1-1664 ali UT 1-7609.	(79)
IŠČEJO STANOVANJE
Zakonski par bi rad 3 sobe v St. Clairski okolici od E. 65 do E. 79 St. Pokličite RA 1-2928 do 3. ure in potem na TY 1-1299.
(79)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, na 1133 E. 78 St. Lastnik sam prodaja.
— (83)
Farma naprodaj
Naprodaj je farma 27 akrov. Hiša ima 4 spalne sobe, stanovanjsko sobo, jedilno sobo, 2 verandi, veliko podstrešje. Farma ima hlev, svinjak, kokošnjak, velik skedenj, mle-karija, 2 in pol akrov pšenice, 6 akrov sadovnjaka (jabolka in hruške). Poizve se pri Joe Vene, R. 3, Geneva, Ohio.
(80)
23555 Euclid Ave.
(81)
DELAVCI
Dnevno in nočno delo Plača od ure vsake starosti
THE E. W. FERRY SCREW PRODUCTS, Tnc.
Smith Rd. off Brookpark Rd.
(X)
Iščejo stanovanje
Zakonski par brez otrok išče 4 ali 5 neopremljenih sob v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj naj pokliče UT 1-2802.
— (81)
Ne zamudite!
Krasna lesena hiša, 4 velike sobe zdolej. Veliko prostora zgorej za nadaljno zidavo. Klet pod vso hišo. 815,500. Blizu Chardon Rd., Willoughby, Ohio.
W. J. Gabriel, Broker
EX f-5647
4
HENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
“Razdeli jim smodnika in krogle.”	,
“Že razdieljeno!”
“Ponoči stopimo na breg in se dvignemo kar naj tiše po stepi. Zajamemo jih iznenada.” “Gun sehr gut! Ali bi se ne približali nekoliko z bajdaki? Do trdnjave so še štiri milje. Malo daleč je za pehoto.” “Pehota sede na konje seme-nov.”
“Sehr gut.”
“Ljudje naj leže tiho v ločju, naj ne hodijo na breg in ne delajo hrupa. Ognjev ne zažigajte, dim bi nas izdal. Ne smejo vedeti o nas.
“Megla je taka, da dimov ne uzro.”
In res, reka, panoga, zarastla z bičjem, v katerem so stali bajdaki, in stepe so bile pokrite z belo nepredirljivo meglo, kamor je oko seglo. Toda ker je bil šele svit, bi mogle megle še upasti in razgaliti stepno planjavo.
Flik je odšel. Ljudje na baj-dakih so se počasi bodili; takoj so se razglasila povelja Krze-čovskega, da bi bili mirni—zato so si pripravljali zajutrek brez vojaškega trušča. Kdor bi šel po bregu ali pa plul po sredi reke, bi si ne mogel misliti, da se v stranski panogi skriva nekaj tisoč ljudi. Konjem so podajali krmo iz rok, da ne bi rezgetali. Bajdaki, zakriti v megli, so ležali oprezujoč v trstju. Le tu-patam se je premikala mala “pi-dizdka’ na dve vesli, razvažajoč suhor in ukaze, sicer pa je vladala povsod grobna tišina.
Kar se v travah, bičevju in obrežni goščavi okoli vse panoge zaslišijo čudni in mnogoštevilni glasovi, kličoči:
“Pugu! Pugu!” . . .
Tišina.
“Pugu! Pugu!”
In iznova je nastal molk, kakor bi oni glasovi, kličoči na bregovih, čakali na odgovor.
Toda odgovora ni bilo. Klici so se odzvali še tretjič, pa nagle-je in nestrpljiveje.
“Pugu! Pugu!”
Vtem se je razlegal od čolnov sredi megle glas Krzečov-skega:
“Kdo je?”
“Kozak iz Luga!”
Semenom, skritim na bajda-kih, začno srca nepokojno utripati. To tajinstveno klicanje jim je bilo dobro znano. Na ta način so se Zaporošci medsebojno sporazumevali na zimiščih, tako so vabili v vojni na razgovor brate Kozake registrirane in grajske, med katerimi je bilo mnogo takih, ki so bili udani bratstvu.
Thomas Flower Shop
CVETLICE z« v*e prilik« šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3100
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221
18115 NEFF ROAD
• » . .................
Glas Krzečovskega se je zopet razlegel:
“Kaj hočete?”
“Bogdan Hmielnicki, hetman zaporoški, naznanja, da so topovi obrnjeni proti rečnemu rokavu.”
“Povejte zaporoškemu hetma-' nu, da so naši namerjeni na bregove.”
“Pugu! Pugu!”
“Česa hočete še?”
“Bogdan Hmielnicki, hetman zaporoški, prosi na razgovor svojega prijatelja, gospoda polkovnika Krzečovskega.”
“Naj da talnikov!”
“Deset kurzenovih.”
“Dobro.”
V tem hipu so se bregovi kakor s cvetjem obsuli z Zaporošci, ki so vstajali sredi trav, kjer so ležali skriti. Od daleč v stepi je šla konjiča in topovi, pokazalo se je desetero in stotero praporov, znamenj, bunčukov. Šli so pevajoč in bijoč ob kotle. Vse to je bilo podobnejše radostnemu pozdravu nego li spopadu sovražnih sil.
Semeni z bajdakov so odgovorili s kričanjem. Vtem so pripluli čolni, vozeči atamane kur-zenovske. Krzečovski je sedel v enega in odplul na breg. Tam so mu podali konja in ga takoj odvedli k Hmielnickemu.
Ko ga je Hmielnicki uzrl, je dvignil čapko in ga srčno pozdravil.
“Gospod polkovnik,” je rekel, “stari moj prijatelj in kum! Ko ti je gospod kronski hetman u-kazal, da me ujameš in odvedeš v tabor, nisi hotel tega storiti, temveč si me opozoril, naj se z begom rešim; za ta čin sem ti-dolžan hvaležnost za bratsko ljubezen.
Tako govoreč je prijazno iztegnil roko, toda ogoreli obraz Krzečovskega je ostal mrzel kakor led.
“Sedaj pa, ko si se rešil, gospod hetman,” je dejal, “si pod-netil pobuno.”
“Za svoje, tvoje in krivice vse Ukrajine grem, da se potegnem, s kraljevskimi privilegiji v roki in v nadi, da mi naš milostivi gospod tega ne bo štel v zl6.” Krzečovski je začel bistro gledati Hmielnickemu v oči in rekel s poudarkom:
“Kudak si oblegal?”
“Jaz? To bi moral res biti z uma. Kudaka sem se ognil in ni strela nis§«i oddal, dasi me je stari slepec pozdravil s topovi. Meni se je mudilo na Ukrajino, ne do Kudaka, pa tudi k tebi se mi je mudilo, do starega druga, dobrotnika.”
“Kaj torej hočeš od mene?” “Jezdi z mano malo v stepo pa ti razložim.”
Zapodila sta konja in zdirjala. Mudila sta se celo uro. Po povratku je bil obraz Krzečovskega bled in strašen. Takoj se je začel poslavljati od Hmielnic-kega, ki mu je dejal na pot:
“Na Ukrajini bodeva midva, a nad nama samo kralj in nihče drugi.”
Krzečovski se je vrnil do bajdakov. Stari Barabaš, Flik in starešine so ga nestrpno čakali.
“Kaj je tam? Kaj je tam?’ so izpraševali od vseh strani.
“Na breg!” je odgovoril z zapovedujočim glasom Krzečovski.
Barabaš je dvignil zaspane trepalnice; nekak čudovit plamen mu je blisnil iz oči.
“Kako to?” je rekel.
“Na breg! Podamo se!”
Val krvi je buhnil na bledi in porumeneli obraz Barabaša. Vstal je s kotla, na katenem je sedel, zravnal se in vtem se je ta sloki, upognjeni starec izpre-
AMERISKA DOMOVINA, APRIL 22, 1952

menil v velikana, polnega življenja in sile.
“Izdaja!” je viknil.
“Izdaja!” je ponovil Flik ter hlastnil za ročaj rapira.
Tozda preden ga je izdrl, je gospod Krzečovski švisnil s sabljo in ga z enim mahom zvalil na pomostje.
Potem je skočil z bajdaka v tu stoječi čoln, ki so sedeli v njem štirje Zaporošci z vesli v roki, in kriknil;
“Med bajdake!”
Čoln je šinil kakor strela. Gospod Krzečovski pa je, stoječ v srledi, s čapko na okrvavljeni sablji, z očmi kakor plamen, kričal z mogočnim glasom:
“Otroci! Ne bodemo morili svojih! Naj živi Bogdan Hmielnicki, hetman zaporoški!”
“Naj živi!” je ponovilo stotero in tisočero glasov.
“Na pogibel Lahom!”
“Na pogibel!”
Vriskom z bajdakov so odgovarjali kriki Zaporošcev na bregovih. Toda mnogo ljudi na čolnih, stoječih dalje, ni vedelo še, za kaj gre; šele ko se je povsod raznesla vest, da gospod Krzečovski prehaja k Zaporošcem, je objela semene prava nora radost. Šest tisoč čapek je zletelo kvišku, šest tisoč pušek je počilo. Bajdaki so se tresli pod koraki molojcev. Nastalo je vrve-
nje in zmešnjava. Vsekako se je morala ta radost obliti s krvjo, zakaj stari Barabaš je rajši poginil, nego da bi izdal prapor, pod katerim je preslužil vse življenje.
Kakih deset čerkaskih ljudi se ga je oklenilo in začela se je bitka, kratka, strašna — kakor vse bitke, v katerih se peščica ljudi, zahtevajoča ne milosti, temveč smrt, brani celim krdelom. Niti Krzečovski niti eden izmed Kozakov ni pričakoval takega odpora. V starem polkovniku se je zbudil davni lev. Na poziv, naj odloži orožje, je odgovoril s streli — in videl si ga lahko z bulavo v roki, z razmr-šenimi, belimi lasmi, ukazujočega z grmečim glasom in z mladeniško energijo. Njegov čoln so obkolili od vseh strani. Ljudje s teh bajdakov, ki se niso mogli dotisniti, so poskakovali v
vodo, plavajoč ali brodili med trstjem, zgrabili za stene čolna in se udirali s steklostjo nanj. Odpor je bil kratek. Verni Ba-rabaševi semeni, blatni, seseka-ni ali raztrgani z rokami, so pokrili s svojimi trupli pomost — starec s sabljo v roki pa se je še branil.
Krzečovski se je preril k njemu.
Podaj se!” je kriknil.
“Izdajica! Na pogibel!” je odgovoril Barabaš in dvignil sabljo, hoteč zamahniti.
Krzečovski se je naglo umaknil med trumo.
“Bij!” je zakričal Kozakom.
Toda zdelo se je, da noče nihče prvi dvigniti roke na starca. K nesreči pa je starec zdrsnil ob krvi in padel.
Ležeč, že ni zbujal več takega spoštovanja ali pa strahu in takoj se je pogreznilo kakih deset
MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD
LICENZIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St.	KE 1-3177
KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH Ambulančna postrežba noč in dan NOTARY PUBLIC
N0VICE--zvsegasve,a
N'0 VSCE--kiiih P0,reNele
N 0 V! C E „ (u t'li dobile še sveže N 0 VIC E - - PopeteoM neprislranske NOVICE--ko,ll(or m°9ote originalne
NOVICE-kho renimive
ostrin v njegovo telo. Starec je mogel le še vzklikniti: “Jezus, Marija!”
Začeli so ležečega sekati in razsekali so ga na kose. Odsekano glavo so metali z bajdaka na bajdak, igrajoč se z njo, kakor s kroglo, dokler jim ni po nespretnosti padla v vodo.
Ostali so še Nemci, ki je bilo z njimi težje opravilo, ker je polk setajal iz tisoč starih in v raznih vojnah izvežbanih vojakov.
Vrli Flik je res padel pod sabljo Krzečovskega, ali na čelu regimenta je ostal Johann Vernier, podpolkovnik, veteran še iz tri-desetlene vojne.
Krzečovski je bil sicer gotov
1 zmage, ker so bili nemški bajdaki obkoljeni od vseh strani od Kozakov, vendar je hotel Hmielnickemu ohraniti tako znatno število neprimerljive in izborno oborožene pehote, zato i se je rajši začel z njimi pogaja-! ti.
Zdelo se je nekaj časa, da se ! Werner strinjaj pogoji, ker se je s Krzečovskim mirno razgovar-jal in pozorno poslušal vse obete, s katerimi verolomni polkovnik ni štedii. Mezda, ki jo je Poljska dolgovala, naj bi se takoj izplačala za pretekli čas in še za eno leto povrh. Po e-nem letu bi knehti lahko šli, kamorkoli bi hoteli, pa tudi do samega kronskega'tabora.

Ali veste, da je 15 milijonov ljudi v Ameriki
izpostavljeno vsled svoje odvisne teže najrazličnejšim boleznim? Zavarovalnice zahtevajo od njih višje pristojbine, ker računajo z njihovim krajšim življenjem, če ste tudi Vi med njimi, Vam je sedaj mogoče odvrniti nevarnost, ki Vam preti.
S stalno rabo enkrat na teden, po zdravniškem predpisu tudi večkrat, boste dobili nazaj ono zdravo težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v naši delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 z vpošteto poštnino, zavarovalnino in sales-taxo. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
GHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
^—	....... 'Z-
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
vam vsak dan prinata v bilo AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte io sosedu, ki še ni naročen nanjo
»IIP
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet
iet, 111. J
:;^=--------------—----------------------------
MALO ODMORA — Dva naša utrjena vojaka na korejskem bojišču sta našla nekaj časa in poiskala zavetje pod prikolico, da se malo spočijeta. Pogajalci za premirje, se pregovarjajo že osem mesecev, pa se zdi, da so še vedno daleč od cilja, naši vojaki morajo pa še vedno stavljati na kocko svoja življenja.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
n