319
         Novice.
—   Nemški nacijonalci in Bisinarck. Naravnost izdajalsko se mora zvati vedenje nemških nacijonaleev ob smrti Bismarckovi. Njihovi koraki tem povodon^ presegajo vse meje. „Ostdeutsche Rundschau" poroča o nekem sklepu te Bismarck-ove klike, ki meri na to, da se „dostojno" proslavi spomin velikega Germana povodom žalnih dnij. DoMčne konference na Dunaju so se udeležili zastopniki 45 nfemško-nacijonalnih društev. Sklenilo se je sledeče: Kot zunanji znak velike žalosti mora nositi vsak član teh prusaških dru&tev žalni trak na levi roki in naravno plavico, in sicer tako dolgo, dokler se na Dunaju ne završi oficijelna žalna slovesnost, ki se vrši še le po pogrebu Bismarckovem. Vse veselice in slavnosti morajo v tem Času izostati, le strogo nacijonalni shodi so dopuščeni. Odbor zaupnikov mora pri pogrebu zastopati dunajske nemške nacijonalce in v njih imenu položiti na krsto venec. Nadalje se določa: Leto 1898, ali germansko 2011, se proglasi na žalno leto in vsled tega se morajo sodrugi v tem letu vzdržati vseh slavnostij in razveseljevanj,^ izvzete so le take slavnosti, ki služijo nemško-nacijonalnemu namenu. Sodrugi v dunajskem mestnem svetu se poživljajo, da stavijo predlog, da se jedna glavnih dunajskih cest imenuje Bismarckova cesta in naj se njemu na čast na Palffjevi palači na občinske stroške vzida spominska plošča.
—   Papeževa enciklika. Znano je, da je italijanska vlada ob zadnjih nemirih na Laškem, obdolžila pred vsem katoliško duhovščino, da je huakala k uporu. Kaznovala je občutno katoličane. O tem je papež minole dni izdal okrožnico na italijanske škofe in narod, v kateri govori o najnovejih odredbah italijanske vlade glede razpusta raznih katoliških društev in prepovedi katoliških časnikov. Okrožnica naglasa, da take odredbe žalijo principe pravosodja in zakonov, posebno pa papeža, otežujejo verski boj in oslabujejo močno konservativno silo proti socijalizmu in anarhizmu. Katoliki ne bodo spremenili svojega stališča niti vsled groženj in sile. Uklonili se bodo sicer sedanji usodi, toda podpirali teh teženj ne bodo dokler se skuša zatreti papeštvo. Sv. Oče protestuje proti tem naredbam in poživlja prebivalstvo, naj ostane zvesto škofom ia duhovščini, ter čaka ugodnejših časov.
—   Grozen umor. V Glelwitzu v pruski Šleziji se je zgodil minuli mesec grozen umor. Dve mladi dekleti, hčer in pasterka posestnika Marondela, prva 21, druga 23 let stara, sta bili najdeni kakih 10 metrov od ceste v hosti, umorjeni in v krvi ležeči. Mlajša je imela vrat popolnoma prerezan, starejša pa mnogo ran na vratu, na glavi in po vsem životu ter jedno uho odtrgano; usta pa je imela z robcem zamašena. Iz tega se sklepa, da sta se ubogi dekleti silno branili lopov-skim napadovalcem, ki so ju napadli in onečastili na cesti in potem po storjenem zločinstvu zavlekli v hosto. Silno sumna sta dva mlada cigana, katera je gozdar videl blizu mesta, kjer sta bili najdeni umorjeni dekleti. Doslej se sumnih dveh ciganov še ni našlo, ker sta izginila.
—   Velik požar. V vasi Feketvaros pri Šopronju je navstal požar, ki je vpepelil 103 poslopij. Zgorelo je tudi mnogo žita. Škode je nad 100.000 gld
—   Klub samomorilk. V New Yorku se je baje osnoval klub samomorilk, kakor je tudi že pred tremi leti obstojal moški klub samomorilcev, kateri je redarstvo razgnalo, ko mu je prišlo na sled. Statuti kluba samomorilk zapovedujejo, da se mora vsak mesec jedna članica usmrtiti. Pri vsaki mesečni seji določijo klubovke naslednjo svojo žrtev. Zadnja je bila neka Besija Dunbar, katera je poklicala svojo prijateljico k sebi ter z besedami: „Danes je na meni vrsta umreti", za-* vžila toliko karbolne kisline, da je takoj umrla.
320
—   Umor. V PrzemyslaDy pri Lvovu se je izvršil grozen umor. NaŠli so umorjeno neko rodbino obstoječo iz peterih osob. Morilci niso znani.
—   Umrl je v Lvovu grško-katoliški nadškof kardinal Silvester Sembratowiez.
—   Sest bratov duhovnikov. V Protivanovu na Mo-ravskem živi udova Marijana Kolisek, katere šesti sin je mi-nolo nedeljo imel novo mašo. Srečna mati ima šest sinov ¦— duhovnikov, ki vsi žive. Sam cesar je čestital materi ob tem redkem slučaji.