(S(o)lMiKf(JJ©ISJIGLAS Leto XLVI - št. 5 - CENA 45 SIT Kranj, torek, 19. januarja 1993 POTREBUJETE KREDIT? VGOTOVTNJl iasite se pri nas! Skupaj uresničimo Vaše zelje in ideje. Najboljši trije na tekmi na Voglu - Kazahstanec Vladimir Smirnov, Šved Torgnv Mogren (levo) in Norvežan Bjorn Daehlie (desno) so bili najboljši na sobotni tekmi za svetovni pokal na Voglu. Bohinjci so v izredno težkih razmerah speljali tekmo in zato poželi vse pohvale. Najboljših šest si je razdelilo 12.000 švicarskih frankov "težak" nagradni sklad. Smirnov je dobil tretjino. Tretjeuvrščeni Daehlie, ki je dobil 1800 frankov, je po dogovoru norveškega olimpijskega komiteja nagrado poklonil skladu za pomoč olimpijskemu Sarajevu! Poteza velikega športnika in človeka. Več o bohinjskem tekmovanju v Stotinki, kjer objavljamo tudi pogovor z zmagovalcem Smirnovom. - J.Košnjek, slika D. Gazvoda Phare pomaga malemu gospodarstvu Na Gorenjskem pet podjetniških centrov Bled, 16. januarja - Komisija Evropske skupnosti je v okviru razpisa Phare odobrila denar tudi za projekt Tehnična pomoč malemu gospodarstvu Slovenije. Projekt, ki je pretežno omejen na Gorenjsko, so začeli uresničevati minuli konec tedna, ko so na Bledu predstavniki republiškega ministrstva za malo gospodarstvo, fondacije Phare in tržaškega SEED-a, ki je glavni koordinator, podrobno seznanili z vsebino projekta slovenske (gorenjske) podjetnike ter predstavnike občinskih oblasti, gospodarskih in obrtnih združenj ter drugih ustanov. Kot je povedal republiški minister za malo gospodarstvo dr. Maks Tajnikar, je malo gospodarstvo za zdaj edini del slovenskega gospodarstva, ki odpira nova delovna mesta in omogoča go- spodarsko preobrazbo. Čeprav je malo gospodarstvo v Sloveniji že precej močno razvito, saj mu pripada kar 90 odstotkov podjetij (le 480 podjetij ne), pa mu je tehnična pomoč kljub temu nad- Med odmorom zasedanja - Foto: D. Gazvoda vse dobrodošla. Da je bila za poskusno regijo izbrana Gorenjska, je bil razlog v tem,, da je zaradi navezanosti na velike gospodarske sisteme podjetniško nekoliko zaostala za ostalimi deli Slovenije. V okviru programa Phare bodo na Gorenjskem razvili svetovalno mrežo, oblikovali pet pospeševalnih podjetniških centrov, usposobili svetovalce in informatorje za delo z evropsko borzo ponudbe in povpraševanje, na nekaj izbranih projektih vzpostavili mednarodne poslovne povezave in v usposabljanje vključili večje število podjetnikov. Vse gorenjske občine so že imenovale projektne ekipe in pripravile predloge, kje naj bi bili pospeševalni podjetniški centri. (Več na 7. strani) • C. Za-plotnik Sindikat in strokovni odbor na sodišču Eleko terja odškodnino zaradi stavke Včeraj zjutraj se je na Temelj- ski zahtevi tovarne Eleko d.d. z nem sodišču v Kranju začela Blejske Dobrave proti sedmim glavna obravnava v odškodnin- članom stavkovnega odbora Unitela, Svetu kranjskih sindikatov in Republiki Sloveniji zaradi škode, povzročene Eleku s stavko delavcev Unitela novembra 1990. Eleko, ki je od tožbe prvoobtoženega podjetja Unitel odstopil, od preostalih devetih toženih strank terja odškodnino več kot sedem milijonov tolarjev. Po zaslišanju direktorja holdinga Iskra Telekom, ki je stoodstotni lastnik Eleka, Blaža Kavčiča in takratnega direktorja Eleka, pred tem pa direktorja Unitela na Blejski Dobravi, Sreča Vengerja, je predsednica senata Senka Šifkovič obravnavo prekinila. Nadaljevanje bo 4. februarja. Več na 3. strani. • H. J., foto: G. Šinik Uspeh mojstranškega slalomista Košir v slogu Križaja in Petroviča Kranj, 11. januarja - Konec preteklega tedna so nas razveselejevali naši športniki. Veliki podvig je uspel 21-letnemu sialomistu Jureta Koširju iz Mojstrane, ki je bil na slalomski tekmi za svetovni pokal v Lechu drugi, za Fogdejem in pred Tombo. Je to znak, da se v dalomu vračajo časi Križaja, Petroviča in Benedika. Juretov uspeh je dopolnila Urška Hrovat z devetim mestom v slalomu v Cortini, odlično pa so tekli tudi naši biationci. Le naši tekači so imeli na Vogiu manj uspeha. • J.K. Divje privatizacije podjetij Zahteve za revizijo le še do 5. februarja Gorenjska policija in javno tožilstvo sta na republiko posredovala predlog za revizijo dosedanjih (divjih) privatizacij v 17 gorenjskih podjetjih. Kranj, 18. januarja - Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij določa, da je zahteve za revizijo dosedanjih privatizacij v podjetjih treba vložiti v dveh mesecih od uveljavitve zakona; to pomeni najkasneje do 5. februarja letos. Po zakonu lahko revizijo t.i. divjih privatizacij zahtevajo organi za notranje zadeve, javni tožilec, javni pravobranilec, družbeni pravobranilec samoupravljanja, sklad za razvoj, agencija za privatizacijo, odškodninski sklad, denacionalizacijski upravičenci, pokojninski sklad, občinske skupščine, nekatere republiške skupščine komisije. Pobudo za revizijo lahko dajo tudi sindikati in vsi, ki ocenjujejo, da so dosedanja lastninska preoblikovanja podjetij že povzročila škodo družbenemu premoženju. Koliko tovrstnih zahtev in pobud je na Gorenjskem? Vojko Bernard, predsednik gorenjskega sindikata Neodvisnost, je povedal, da za zdaj še niso dali nobene pobude za revizijo t.i. divjih privatizacij, ampak jo bodo verjetno dali ob koncu tega tedna, ko bodo že preverili, ali imajo sumničenja o oškodovanju družbenega premoženja realno osnovo. Gre za tri podjetja, za katera pa Vojko Bernard za zdaj ni želel povedati niti tega, iz katerih gorenjskih občin so. Gorenjska policija in javno tožilstvo sta na republiško ministrstvo za notranje zadeve posredovala usklajen spisek podjetij, za katera zahtevajo revizijo dosedanjih privatizacij. Kot smo izvedeli, je na spisku sedemnajst gorenjskih podjetij. Katera so to, pa nam tudi ni uspelo zvedeti. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja v kranjski občini doslej formalno še ni dalo nobene pobude za revizijo t.i. divjih privatizacij, verjetno pa bo dalo pobudo za dva ali tri podjetja. V kranjskem sindikatu so v glasilu Iks pozvali sindikate podjetij in ustanov in član Sveta kranjskih sindikatov, da se "pridružijo organizirani akciji odkrivanja in onemogočanja divjih privatizacij"; poziv pa so končali z mislijo: "Čas je, da se vrči, ki so tako dolgo in tako veselo hodili po vodo, končno razbijejo." Sindikat je doslej dal le eno pobudo za revizijo divjih privatizacij, in sicer za Iskrino podjetje Merilne naprave; pričakuje pa, da bo morebiti kakšna pobuda prišla še iz podjetij. • C. Zaplotnik Stranka demokratične prenove Kranj Ogorčenje nad županom ne pojenjuje Več kot tisoč podpisov za razrešitev od posameznikov in podjetij Kranj, 18. januarja - Glasove, da se podpisi za zamenjavo predsednika občiske skupščine občine Kranj Vitomira Grosa zbirajo v kar nekaj krajevnih skupnostih in na nekaterih kranjskih političnih strankah, ki so v Kranju že kar nekaj časa prisotni, je bilo težko preveriti, saj vsak, ki je o tem govoril, ni vedel povedati, v kateri KS oz. stranki to poteka. Že razprava na zadnjem zasedanju družbenopolitičnega zbora je pokazala, da je bilo v nekaterih KS o tem le več idej in le en konkreten poskus (v KS Bratov Smuk), ki pa je bil zaradi nesporazuma na eni strani, ter poudarjanja potrebe po nestrankarske vlogi KS na drugi, zavrnjen. Edina stranka, ki se je lotila zbiranja podpisov med svojim članstvom, je občinski odbor SDP Kranj, ki je svojim članom poslala predlog za podpis zahteve po razrešitvi župana in, kot so nam povedali, doslej zbrala več kot tisoč podpisov v potrditev te zahteve. Podpisov pa ne dobivajo le od svojih članov, pač pa tudi od dru- gih iz podjetij in posameznih dejavnosti. Tako so jim podpise poslali tudi iz kranjskega zdravstva, kjer so podpise z zahtevo po razrešitvi poslali občinskim poslancem. Izvedeli smo tudi, da formalnih stikov med strankami o tem še ni bilo, da pa bo verjetno to reševano na osnovi vsestrankarske zahteve po rekonstrukciji občinskega predsedstva, v katerem zaradi odstopov in zamenjav že kar nekaj časa manjkajo nekateri člani. Vsesplošno je namreč prepričanje, da bo Vito-mir Gros na vse možne načine te postopke oviral. • Š.Ž. TECHNO FOTO HI-FI VIDEO Ljubljanska 1, KRANJ tel.-fax.: 064/221-112 /za hotelom Jelen/ \ Salon vozil CIMOS-CITROEN . Gregorčičeva 8, Kranj JTjgj Posebno UGODNE cene za omejeno število CITROENOVBH vozil do 23. januarja CD SLOVENCI PO SVETU Odločata delo in zanesljivost Ferdo SAJEVEC, doma je v Muti na Koroškem, je uspešen hotelir v Goepingenu pri Stuttgartu in eden tistih Slovencev v Nemčiji, ki so poslovno uspeli. V Nemčijo je odšel leta 1965, sedaj pa razmišllja, da bi v Sloveniji odprl srednje velik hotel. "Kot izučen trgovec, tudi z dokončano ekonomsko šolo, sem po prihodu v Nemčijo najprej delal v skladiščih in hodil v večerno gimnazijo ter se učil jezika. Vedno sem želel biti samostojen. Leta 1977 sva z ženo prevzela manjši bar in vztrajala v njem osem let. Potem se človek počasi naveliča večernega in nočnega dela, tekanja med mizami in stanja za točilnim pultom. Najela sva hotel s 44 posteljami v bližini letališča v Stuttgartu. Po petih letih uspešnega poslovanja sva prihranila nekaj denarja in začela po južni Nemčiji iskati primeren hotel. Mogoče bi ga severneje lažje dobila, vendar nisem želel iti še dlje od doma. Dva ali tri mesece je bila moja ponudba na agenciji, ki me je obveščala o možnostih nakupa, vozil sem se na oglede ponujenih hotelov, vendar mi ni bil nobeden všeč. Potem je prišla ponudba za nakup hotela International v Goepingenu. Vendar je bil dražji, kot sva z ženo pričakovala. Pripravljena sva bila vložiti 2 ali 3 milijone mark, lastnik pa je International ponujal za 6 milijonov mark. Vseeno sva se odločila za nakup. Hotel je bil moderno narejen, prav primeren za poslovni turizem in poslovne konference. Marsikaj je bilo treba v njem še postoriti. Vložili smo blizu milijona mark, uredili konferenčne dvorane, sauno, turško kopel, solarij in vse drugo, kar mora imeti hotel take kvalitete. S tako ponudbo se lahko dosega višja cena prenočitev, čeprav je treba več delati, saj se gostje, razen ob sejmih, menjavajo praktično vsak dan. Hotel nižje kategorije ne zagotavlja take rentabilnosti." Šlo je za velik denar. Kako ste ga uspeli zbrati? "Lastnega denarja je bilo nekaj nad milijon mark. Torej bistveno premalo. Tu so odigrale svojo vlogo banke in njihovi strokovnjaki, ki so ocenili možno donosnost hotela na daljši rok, svojo oceno pa so gradili tudi na letnih bilancah prejšnjega lastnika, ki jih je dolžan ob prodaji predložiti. Na tej osnovi pa potem banke pomagajo s posojili, ob tem pa temeljito ocenijo zanesljivost novega lastnika. Če se vse skupaj dobro izteče, potem s pomočjo ni problemov." Ste med tistimi Slovenci, ki so v Nemčiji poslovno uspeli. Kaj je v Nemčiji bistveno za poslovni uspeh? "Delo. Ljudje v bankah, pivovarnah in podobno te morajo spoznati za zanesljivega in delovnega človeka, sicer rečejo: spet en auslender! Če pravočasno plačuješ račune in se postaviš na noge, zaupanje vate zraste in predstavniki raznih finančnih ustanov in podjetij sami pridejo k tebi in svetujejo, kje in kam bi lahko še vlagal. Če si v banki dobro zapisan, lahko dobiš toliko denarja, da pred tem še pomisliti nisi upal. Dajmo mu, rečejo, saj je bilo doslej vedno vse v redu. Banka ima enak interes za prodajo denarja kot pivovarna za prodajo piva. Če pa zatajiš, ne dobiš od njih niti 10 mark." Je bilo dejstvo, da ste bili tujec, ovira? "V začetku da. Povsod te morajo spoznati. Najprej ti dajo malo, da te preiskusijo. Če v redu vrneš, ti vsoto podvojijo ali celo po-trojijo, posebno če se predstaviš z dobrim programom." Imate hotel s 100 posteljami. Koliko ljudi je redno zaposlenih? "Šest skupaj z ženo in menoj. Imamo 4 vajenke, pa še 2 do 3 občasne delavke. Skupno torej obvladuje hotel 12 ali 13 ljudi. Za občasno zaposlene ni problem. Vsak dan se ponujajo, posebno ženske iz Bosne. Država jim je izdala delovna dovoljenja. Več zaposlenih tak hotel ne prenese. En zaposlen te tukaj stane najmanj 4000 mark. K temu je treba prišteti še božični denar, ki znaša najmanj 600 mark, dodatek za dopust med 300 in 400 markami, in razni drugi dodatki. Vse je treba plačati, če je tako določeno v delovni pogodbi. Če obveznosti ne izpolniš, te izterjajo." Kaj je odločilno v vaši dejavnosti? Prijaznost, urejenost hotela, lokacija? "Prijaznost. O gostu lahko misliš vse najslabše, vendar moraš biti z njim prijazen. Ljudje imajo toliko ponudb in izbir, da gredo drugam lahko samo za to, ker jim tvoj obraz ni všeč. Za restavracijo odloča kuhinja, pri hotelu, kakršen je naš, pa čistoča. Hotel mora biti vsak dan kot nov. Če tega ni, ostaneš zelo hitro sam in lokal lahko zapreš." Se vam zdi, da slovenskemu turizmu in gostinstvu manjka prav to? "Da. Čudim se, zakaj, saj so ljudje izučeni za svoj poklic. Žal so pri vas ljudje dobivali plačo ne glede, kako so delali. Pri nas slabega zelo hitro odslovimo. Izbire je dovolj. Dobro delo je interes posameznika. Če je postrežba v redu, če je recimo natakar prijazen, je več napitnine. Veliko se je nabere, če da gost samo dve ali tri marke. Nekateri pa dajo tudi 10 mark in od tega se da skoraj preživeti." Bo kdaj tudi v Sloveniji odprt vaš hotel? Slišim, da vas vedno bolj vleče domov. "V Sloveniji bi rad odprl srednje velik hotel. Počasi se moram obračati proti domovini. Vsaj ena noga naj bo doma. V Nemčiji nočem ostati vse življenje. Če bi imel doma hotel, bi lahko šel večkrat domov. Upam, da mi bo uspelo." • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Evropsko združenje krščanskih demokratov Lojze Peterle podpredsednik Ljubljana, 15. januarja - V evropskem parlamentu je bila ustanovna skupščina Evropskega združenja krščanskih demokratov. Za predsednika so izvolili nekdanjega belgijskega premiera Vilfrieda Martensa, za enega od petih podpredsednikov pa predsednika slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta. Peterle bo opravljal funkcijo nepoklicno. Peterle se je ob obletnici priznanja Slovenije s strani Evropske skupnosti zahvalil za priznanje in pomoč krščanske demokracije pri osamosvajanju in mednarodnem priznavanju Slovenije. I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA V petek se je sestal državni svet Svetniki nočejo biti peto kolo Člani državnega sveta so izražali občutek, da so potisnjeni v podrejen položaj in da bi morali biti vlada in ministri odgovorni tudi njim. Kljub mnogim ugovorom so sprejeli zakon o vladi, ki tako velja. Pravice "suspenzivnega" oziroma odloženega veta niso uporabili. Ljubljana, 15. januarja - Če bi bil sprejet predlog svetnika dr. Petra Glaviča, da se zakon o vladi zavrne, ta zakon še ne bi veljal in bi ga moral državni zbor ponovno obravnavati in sprejemati z večino vseh poslancev. Za Glaviča je sporen 41. člen zakona o vladi, ki določa vladnim možem izračunavanje svojih plač na osnovi zakona o poslancih, kar prinaša višje plače, kot jih ima državna uprava, kamor pa po Glavi-čevem mnenju sodi tudi vlada. Sploh naj se zakon o poslancih, ki določa take plače, spremeni. Tudi državni zbor in vlada naj delita usodo ekonomske krize. Od ljudi ni moralno terjati zategovanje pasu, če tega ne bosta naredila tudi parlament in vlada. Nihče od drugih razpravljalcev ni zanikal trditev dr. Glaviča, vendar so bili za potrditev zakona ob zahtevi, da se morajo plače vlade urediti oziroma prilagoditi plačam drugih državnih uradnikov. Dagmar Šuster je ugotovil, da je šlo pri zakonu o vladi v državnem zboru za politični kompromis, ki ga ne bi bilo smiselno Zakonodajne pobude Državni svet je državnemu zboru predlagal spremembo zakona o vladi, prav tako pa tudi začetek postopka za spremembo zakonov o delavcih v državni upravi in o funkcionarjih v državni upravi. S spremembami naj bi izenačili izhodiščne plače v državnih organih z izhodiščnimi plačami v negospodarstvu. rušiti že zato, ker vlado potrebujemo čim prej. Za gospodarstvo bi bilo po njegovem boljše, če volitev sploh ne bi bilo in bi vlado že imeli. Do konca leta naj se pripravi nov zakon, ki bo lahko boljši, saj ne bo obremenitve z volitvami. Sedaj je za vsakim členom vsak že videl svojega ministra. Vlada pa je dolžna zagotoviti enakopraven položaj vsem interesom, tudi tistim, ki so zgubili svoje ministrstvo. Dr. Dušan Plut je ocenil, da je vladni zakon zno- Odvetniki, branilci samoupravljanja Član državnega sveta, odvetnik dr. Peter Čeferin je dal pobudo, da državni zbor čimprej sprejme zakon o odvetništvu. 137. člen ustave določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, v praksi pa odvetništvo še vedno ureja Zakon o pravni pomoči iz leta 1979, ki pravi, da je odvetnik lahko tisti, "kdor se zavzema za razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov", tistemu, ki želi biti odvetnik, pa ni treba niti dneva preživeti na praksi v odvetniški pisarni. Dr. Čeferin sodi, da bi bila potrebna vsaj enoletna pripravniška praksa v odvetniški pisarni. Tako imajo urejene vse države. Slovenska odvetniška zbornica je tudi članica Mednarodne unije odvetnikov in če se že vključujemo v evropske integracije, je nedopustno, da parlament tako dolgo odlaša s sprejemom zakona o odvetništvu. Stara skupščina je osnutek zakona sprejela marca lani, predlog pa je bil pripravljen konec maja. Od takrat dalje se ni zgodilo ničesar, ugotavlja dr. Peter Čeferin. STRANKARSKE NOVICE Ta teden odločitev o vladi Včeraj je o sodelovanju v vladi odločal svet Slovenskih krščanskih demokratov, danes pa bo o sestavi vlade razpravljal svet Liberalno-demokratske stranke. Tudi demokrati in socialdemokrati bodo povedali stališča ta teden. Ljubljana, 19. januarja - Predsednik nove vlade dr. Janez Drnovšek bo konec tedna objavil sestavo vladne koalicije in predlog ministrov. Kakšna bo sestava nove vlade še ni odločeno. Slovenski krščanski demokrati bodo povedali svoje stališče danes, po seji sveta stranke. Po besedah glavnega tajnika stranke Edvarda Staniča se stališča krščanskih demokratov in liberalnih demokratov do večine vprašanj ujemajo. Prizadevanja temeljijo na domnevi, da se bo stranka pridružila vladni koaliciji. Tak korak svetuje slovenskim krščanskim demokratom tudi evropska krščanska demokracija. V stranki naj bi bili glede tega razdeljeni. Viktor Blažič in dr. Andrej Capuder menita, naj ostane stranka v opoziciji, Peterle, Oman, Polajnar in Stanič pa naj bi bili za sodelovanje v vladni koaliciji, v kateri pa naj bi bila Združena lista le pridruženi član. Združena lista ocenjuje, da je vsakomur zanesljiv partner, kar se je pokazalo tudi pri glasovanju za dr. Drnovška. To je zaupanje med LDS in Združeno listo še utrdilo. Združena lista in njene stranke želijo v vladi enakopraven položaj in ministre na gospodarskem in socialnem področju, če ne tudi vsaj enega ministra med državnotvornimi resorji. Da želi Drnovšek sestaviti čim širšo in trdno koalicijo, potrjuje pogovor s predsednikom Slovenske ljudske stranke Marjanom Podobnikom. Podobnik je za dčs-nosredinsko koalicijo brez Združene liste. Drnovšek je ponudil Ljudski stranki kmetijsko ministrstvo, le-ta pa želi tri ministrstva: enega s področja gospodarstva, enega s področja državotvornih resorjev in enega s področja infrastrukture. Prav tako tudi še niso znana stališča demokratov in socialdemokratov. Tudi znotraj strank so različni pogledi: ali v desno ali levosredinsko vlado. V obeh strankah imajo pomisleke glede sodelovanja z Združeno listo. Pri demokratih je najglasnejši dr. France Bučar, pri socialdemokratih pa Janez Janša in Vitodrag Pukl. Obe stranki naj bi nekatera stališča usklajevali skupaj. Drnovšku zamerita, da se je pogovarjal o veliki koaliciji za njunim hrbtom, pomembno pa je tudi napovedano združevanje levo-sredinskih strank: ali bo središče združevanja Združena lista ali socialdemokrati. Danes bo seja sveta Liberalno-demokratske stranke in na njej naj bi se dogovorili za dokončno sestavo vladne koalicije in vlade. • J. Košnjek S petkove seje državnega sveta. Levo Jože Resman, svetnik iz jeseniške in radovljiške občine. - Slika G. Šinik Svet ni drugorazredni zbor Nekateri svetniki so negodovali zaradi-poskusov, da bi razvrednotili pomen državnega sveta, in nejasnih relacij do državnega zbora in vlade. Franc Grašič iz Tržiča, predstavnik delodajalcev je vprašal, kakšen je sploh odnos med vlado in državnim svetom. Marcel Štefančič je izrazil občutek, da postaja državni svet vedno manj pomemben in se smu skuša zmanjševati vloga, ki jo ima po ustavi, dr. Dušan Plut pa je terjal, da morajo vlada in ministri odgovarjati tudi državnemu svetu. Upam, da ne gre za zavestno podcenjevanje, je dejal, in predlagal, da bi kazalo v državi oblikovati svet za nacionalno varnost oziroma za obrambo, v katerem bi morala biti tudi dva predstavnika opozicije. Rešitev, da bodo delo varnostnoinformativne službe nadzorovali trije ministri, ni dobra. sen kompromis, vendar je treba plače poslancev in ministrov spraviti v meje zmožnosti. Sploh pa je postalo sestavljanje vlade nacionalni šport, kjer kar mrgoli selektorjev. Državni svet je zakon o vladi potrdil. Proti je bilo le 5 svetnikov. Potrdil je tudi spremenjena zakona o delavcih in funkcionarjih v državni upravi. Državni zbor ju je sprejel pretekli torek, svet pa je njuno obravnavo naknadno uvrstil na dnevni red. Državni svet se je dolgo ukvarjal s sprejemom začasnega poslovnika. Na koncu so ga vendar- le sprejeli. Med drugim so se odločili, da ne bodo imeli predsedstva zbora, ampak bodo imele posamezne skupine svoje vodje. Svetniki so bili pozvani, katere komisije naj bi imel državni svet. Glede glasovanja so odločili, da je odločitev sprejeta z večino opredeljenih glasov, vendar mora za glasovati vsaj 11 svetnikov. Prav tako ni nujno, da morajo biti pri glasovanju zastopane vse interesne skupine. Vse pa kaže, da bodo poslovnik še dopolnjevali. • J.Košnjek, foto G. Sinik KOMISIJE DRŽAVNEGA ZBORA f*\ 1 •1 * ' a V*l • V T 1* V»V Sodniki in tožilci želijo Jelinčiča Ljubljana, 15. januarja - Mandatno-imunitetna komisija državnega zbora bo od ljubljanskega temeljnega sodišča in od temeljnega tožilstva v Mariboru zahtevala pojasnilo, ali se je Zmago Jelinčič v kazenskih postopkih sploh skliceval na poslansko imuniteto. Žogica je tako ^vrnjena pravosodju, ki je to komisijo zaprosilo, naj sproži postopek glede odvzema ali neodvzema imunitete Zmagu Jelinčiču. V Mariboru ga dolžijo pomoči pri poskusu umora ter napeljevanja k storitvi kaznivih dejanj, v Ljubljani pa obrekovanja uradna osebe, preiskovalnega sodnika Petra Grdiniča. Imuniteta ščiti Jelinčiča pred uvedbo kazenskega postopka. Jelinčič sam pa je povedal, da se na imuniteto ni skliceval. Sprejem nujnih gospodarskih zakonov Ljubljana, 15. januarja - V zapuščini stare skupščine je veliko nes-prejetih gospodarskih in finančnih zakonov. Posebna poslanska delovna skupina se je odločila, da bodo šli najnujnejši zakoni, sicer dopolnjeni, v sprejem na zasedanju državnega zbora 25. januarja Brez teh zakonov ne bo mogoče izpeljati letošnje gospodarske politike in sprejeti proračuna. Gre za spremenjen zakon o davkih občanov, ki naj bi uredil odmero davkov od dediščine in daril, premoženja in dobitkov v igrah na srečo, za zakon o plačevanju odloženih davkov in prispevkov tistih podjetij, ki so prenesla družbeni kapital v razvojni sklad, in za zakon o obveznostih teh podjetij. Državni zbor naj bi sprejel tudi zakon o varstvu terjatev v preoblikovanju podjetij, spremenjen zakon o financiranju javne porabe, pa tudi za zakon o poravnavanju obveznosti iz neplačanih deviznih vlog občanov. • J.K. Nadzor nad premoženjem funkcionarjev Ljubljana, 15. januarja - Državni zbor ima od preteklega tedna naprej tudi komisijo za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in za nadzor nad premoženjem funkcionarjev. Komisija ne bo odločala, ampak bo obravnavala prijave funkcionarjev o svojem premoženju. Če bo odkrila kršitve, bo obveščala ustrezne organe, bodisi tiste, katerih člani so funkcionarji, ali organe, ki so te ljudi izvolili. Sankcije so parlamentarna preiskava, obtožba pred ustavnim sodiščem, razrešitev ministra, in druge sankcije po zakonu. • J.K. GLAS Ustanovitelj In Udnjatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor lm glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna ■ redaka: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Vi.lcj.ik. Cveto Zaplolnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gora/d Sinik / Tlak: Podjetje DELO — TČR, Tisk časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: M ose Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, oprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7. — 17.00, / časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun — naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92). Posodobitev Vile Bistrica nad Tržičem Prenovitvena dela gredo h koncu Podoba notranjosti vile ne bo v ničemer okrnjena, morali pa so izboljšati funkcionalnost nekaterih prostorov pred ponovnim odprtjem stavbe za obisk, poudarja direktor podjetja Vila Bistrica Dušan Podrekar. Posebej za Gorenjski glas zagotavlja, da je stavba občinska, le podjetje je spremenilo lastnika. Bistrica pri Tržiču, 15. januarja - Lani smo že pisali, da je podjetje Vila Bistrica prešlo v roke Slovenske knjige iz Ljubljane. Predstavili smo tudi nacrte vodstva za prenovo vile, po kateri naj bi ponovno obudili življenje v njej. Uresničitev teh načrtov se je resda nekoliko zavlekla, vendar je bilo to povezano z ureditvijo vseh formalnosti. »Najemno pogodbo za uporabo objekta je sklenil z občino z* prejšnji lastnik podjetja Vila Bistrica, kot novi lastniki pa smo pogodbene obveznosti le revidirali. Torej, podjetje Vila Bistrica je sedaj samostojno podjetje v lasti Slovenske knjige, stavba pa še naprej ostaja občinska. Zato smo se dogovorili, kaj in kako lahko v njej obnovimo, da bi na novo zaživela,« pripove- Direktor Dušan Podrekar ima te dni polne roke dela z urejanjem notranjosti vile - Foto: S. Saje duje direktor Dušan Podrekar in razlaga: »Funkcionalnost objekta je bila slaba, saj je imel v pritličju le eno stranišče. Tudi kuhinja je bila zastarela. Slednjo smo opremili po zahtevah sodobne tehnologije priprave hrane, v kleti pa smo na novo uredili sanitarije za ženske in moške. Ob tem je bila potrebna tudi obnova vodovodnih in električnih napeljav. Za restavracijo smo kupili potrebno stilno pohištvo, urejamo pa še drug prostor za poročne obrede. Z deli, ki ne posegajo v prejšnjo pozidavo, ampak prinašajo boljšo funkcionalnost notranjosti, smo začeli septembra lani. Pri prenovi ni bilo moč hiteti tudi zaradi kvalitetne izvedbe del, saj pozneje vsi posegi ne bodo niti vidni. Sedaj hitimo z zadnjim urejanjem notranjosti ; zunaj smo za goste že uredili novo parkirišče za okrog 20 vozil, v prihodnosti pa nas čaka ureditev parka, igrišča za tenis in bazena. Namen našega podjetja ni, da bi samo jemalo brez vsakršnega vlaganja. To je tudi osnova, da bomo lahko začeli z delom.« Točni datum ponovnega odprtja vile zaenkrat ostaja še skrivnost. Tudi o svojem programu bodo več spregovorili takrat. Že sedaj je jasno, da bo vanj vključena gostinska dejavnost, ki bo dala kruh okrog 15 delavcem. Dopolnjena dejavnost je po izjavi predsednika tržiškega izvršnega sveta Frančiška Meglica tudi glavni predmet dopolnil v najemni pogodbi z novim lastnikom podjetja Vila Bistrica, ki veljajo od začetka letošnjega leta. • Stojan Saje Sprejeli letošnji program javnih del Javna dela kot socialna rehabilitacija škofja Loka, 18. januarja - Občinski izvršni svet je sprejel letošnji program javnih del in zaprosil Zavod za zaposlovanje Kranj ter ministrstvo za delo, da ga čim prej odobrita. V javnih delih, ki so namenjena brezposelnim, prijavljenim na zavodu, da bi lažje preživeli in hitreje našli redno zaposlitev, v Škofji Loki Loki vidijo tudi način socialne rehabilitacije. Kot smo namreč slišali na seji občinske vlade, je kar četrtina brezposelnih potencialnih alkoholikov, polovica pa jih je na poti ločitve. V občini se je na razpis za letošnji program javnih del prijavilo sedem izvajalcev, ki želijo v javna dela vključiti 97 brezposelnih delavcev za dobo od šest do enajst mesecev. Center za socialno delo načrtuje javna dela na področju preventivno vzgojne dejavnosti za otroke in mladoletnike ter svetovanje obsojencem in gojencem vzgojnih zavodov, za javna dela prevoz in spremstvo invalidov, gospodinjsko pomoč in nego na domu za ostarele in invalide. V knjižnici Ivana Tavčarja, v kateri niso uspeli s predlogom za redno zaposlitev,' so prijavili javna dela pomoč pri pripravi in obdelavi knjižnega gradiva in pr*i izposoji knjig, v občinski organizaciji RK javna dela v skladišču rabljenih predmetov, v GG Kranj na področju gojitve in varstva gozdov, v Vodnogospodarskem podjetju Kranj za čiščenje bregov rek in potokov ter sanacijo divjih odlagališč ob vodotokih, v Cestnem podjetju Kranj javna dela pri vzdrževanju in obnavljanju kategoriziranih cest, javna dela pa je prijavilo tudi osem škofjeloških krajevnih skupnosti, in sicer pri vzdrževanju cest in komunalnih objektov. Stroški celotnega letošnjega programa javnih del so ocenjeni na 21 milijonov tolarjev, od tega naj bi 9,8 milijona prispevala občina, glavnino pa izvajalci javnih del. • H. Jelovčan Bo nekdanji Maršalat dobil novega lastnika? . Bojan Križaj želi zamenjavo lttjjt P' ianuarJa - Na današnji seji tržiškega izvršnega sveta bodo sklepali tudi o pogodbi z Bojanom Križajem, ki ponuja občini hišo nekdanje družine Vlallv v Tržiču in stanovanje na Deteljici v zameno za objekte nekdanjega Maršalata z zemljiščem na Čegelšah. Znani Trži-can pričakuje, da bo glede na interes obeh strani dogovor uspešen. Nekdanji smučarski as Bojan pripadajočim stavbnim ter kme-K-nžaj se je dogovoril z Elanom, tijskim zemljiščem. Sam pravi, ki je imel v lasti Mallvjevo hišo v Tržiču, za odkup tega objekta. Kot je povedal med včerajšnjim pogovorom po telefonu, sedaj poteka še postopek za vpis objekta v zemljiško knjigo na njegovo ime. Ker sam ni zainteresiran za uporabo stavbe, občina pa jo kot kulturni spomenik zgodovinskega pomena uvršča v program revitalizacije mestnega jedra, je Predlagal zamenjavo. Znani Tržičan se zanima za kompleks na Čegelšah nad Trži-ccm, ki obrega dva protokolarna °b)ckta s pomožnimi stavbami in Nadaljevanje s 1. strani da je za Tržič velika sramota, ker tamkajšnje stavbe propadajo neizkoriščene vsem na očeh. Kot razmišlja, bi propadajoče objekte ob bazenu podrl in postavil novo hišo, v nekdanjem gostišču pa bi uredil zasebni smučarski muzej. Ker občina že dolgo išče primernega lastnika za ta kompleks, je v zameno zanj ponudil svoje nepremičnine z ustreznim doplačilom za razliko v ocenjeni vrednosti. Zaradi skupnega interesa obeh strani Križaj pričakuje, da bodo dogovor o zamenjavi uspešno sklenili. • S. Saje Ali bo v eni od stavb nekdanjega maršalata res Križajev smučarski muzej? - Foto: S. Saje Eleko terja odškodnino zaradi stavke Kranj, 18. januarja - Gre za prvi primer v Sloveniji, ko podjetje toži sindikat, delavce in državo; prvega zaradi napeljevanja delavcev Unitela k nezakoniti stavki, druge zaradi same stavke in zasedbe tujega" podjetja Eleko med trajanjem stavke, državo pa zato, ker s policijo nezakonite stavke ni preprečila. 1. november 1990 je uradni datum uveljavitve pogodbe med holdingom Telekom, Unitelom •n Elekom. Novo podjetje Eleko, zraslo iz zdravega jedra Unitela, Je po tej pogodbi od Unitela Prevzel osnovna in obratna sredstva, od Telekoma pa dobil v najem poslovne prostore. Delavci Unitela, ki so se s tem Čutili izigrane, so novembra '990, kmalu po uveljavitvi pogodbe, napovedali stavko, za deset dni zasedli "svojo" tovarno in J tem onemogočili poslovanje tuji" firmi Eleko. Ta naj bi zaradi tega izgubila obetavne posle z IMB in Siemensom. Stavka je segla čez zakoniti Okvir z razširitvijo stavkovnih Zahtev z zahtevo po "reviziji in razveljavitvi celotnega postopka ■"^organizacije bivšega Unitela", torej vprašanj poslovnih in premoženjskopravnih razmerij med Elekom, Unitelom in Teleko- mom, je med drugim zapisano v tožbi Eleka proti "krivcem" za škodo. In nadaljuje: stavka ni bila nezakonita le v okviru Unitela, temveč je bila naperjena in izvedena tudi proti Eleku, ki sploh ni delodajalec stavkajočih delavcev... Predsednica sodnega senata Senka Šifkovič je prvega dne glavne obravnave kot priči zaslišala direktorja holdinga Iskra Telekom Blaža Kavčiča in prvega direktorja Eleka (prej pa Unitela) Sreča Vengerja. Blaž Kavčič je zavrnil namigovanja, češ da je bil z reorganizacijo Unitel namerno poslan v stečaj. »Storili smo vse, kar je bilo mogoče, da do stečaja in odpustitve delavcev ne bi prišlo. Po razdelitvi Telematike so se mi zdeli ekonomski problemi Unitela neizogibni,« je povedal Blaž Kavčič in dodal, da je bila stavka zanj presenečenje. »Osnovni motiv po- godbe med Telekomom, Unitelom in Elekom je bil ohraniti zdravo jedro, sicer bi šla v stečaj vsa tovarna na Blejski Dobravi. Ta je bila do 25. maja 1990 last Iskre Telematike, od tedaj Iskre Telekom. Za Unitel nismo videli rešitve. Trenutno v Eleku in Torosu (ta je nastal po stavki) dela 180 ljudi. Zaradi 10-dnevne stavke je propadlo več obetavnih poslov, stavka je bila nekorektno pripravljena, normalen dialog je bil mogoč Šele potem, ko je bila škoda že povzročena.« Predsednik Sveta kranjskih sindikatov, ki zastopa delavce Unitela, Jože Antolin, je Kavčiča vprašal, zakaj se Telekom ne drži dogovora s sindikati o obojestranskem odstopu od tožbe. Kavčič je dejal, da Telekom nima vpliva na odločitve Eleka, ki nastopa kot tožeča stranka, da pa bo holding Iskra Telekom vse elemente pogodbe s Kranjskimi sindikati izpolnil. Odgovor je glede na to, da je Telekom stoodstotni lastnik Eleka, rahlo čuden, zato smo pojasnilo, zakaj tožba, poiskali še pri Viktorju Pavlicu, ki je direktor Eleka od marca lani. »Tožnik je Eleko. Zakaj naj bi od tožbe odstopali, če je bila vložena že pred dvema letoma, razmere pa se odtlej niso spremenile. V Eleku odločamo samostojno na kapitalski, ne na upravljalski osnovi,« je dejal Viktor Pavlic. Zanimivo je bilo tudi pričanje Sreča Vengerja, ki je bil ob ustanovitvi Eleka hkrati direktor Eleka in Unitela. Po njegovem naj bi delavci Unitela vedeli za reorganizacijo, potrdil jo je delavski svet. Eleko je od Unitela prevzel sprva 90 delavcev, vseh delavcev je bilo tedaj v Unitelu okrog 300. Kasneje so v Eleku "rešili" še 60 Unitelovih delavcev. Delavci* Unitela so po besedah Vengerja hoteli dogajanje preprečiti, vzeti stvari v svoje roke. Unitel ni imel denarja, s katerim bi izplačal tehnološke presežke. Firmi Unitel in Eleko sta bili fizično ločeni, imeli sta le del skupnih pisarn. Stavkajoči delavci so torej za deset dni zasedli prostore, ki niso bili last njihove tovarne. Tako kot je primer za Slovenijo nevsakdanji, je tudi zapleten. Pričakujemo, da bo k logičnemu razpletu pomagala nadaljnja obravnava, ko bodo prišli do besede tudi predstavniki sindikata in stavkovnega odbora. • H. Jelovčan Nezaposlenost prebivalcev tržiške občine Številke kažejo postopno zmanjševanje Tržič, 15. januarja - Novembra lani je podatek o brezposelnih prvič zdrsnil pod številko tisoč, ob koncu leta pa je bilo v Tržiču 942 ljudi brez službe. Denarna nadomestila je prejemalo 408 brezposelnih, pomoči pa je bilo deležnih tudi 168 oseb, ki so že izgubile to pravico.E Začetek stečajnega postopka v tržiški predilnici je leta 1991 prinesel nenadno povečanje nezaposlenosti v tamkajšnji občini. Tudi primerjava statističnih podatkov o zaposlenosti septembra 1992 z letom poprej kaže, da seje skupno število zaposlenih takrat zmanjšalo za 527 delavcev; v gospodarstvu, kjer je delalo 3762 zaposlenih, so zaznali 12,4-odstotno zmanjšanje, v negospodarstvu pa pri 484 zaposlenih 5,4-odstotno zmanjšanje. Pri zasebnikih, kjer je delalo 330 ljudi, se je število zaposlenih zmanjšalo za 9,5 odstotka. Tako je bilo v občini septembra lani 4920 delovno aktivnih prebivalcev in 1059 brezposelnih. Oktobra 1992 so v Tržiču našteli 1076 brezposelnih. Z 18-odstotno stopnjo nezaposlenosti so daleč prednjačili pred drugimi Gorenjci, kjer so izračunali manj kot 14-odstotno nezaposlenost. Razmere pa so se začele izboljševati ob koncu leta, saj so novembra imeli v evidenci 961 brezposelnih, decembra pa le še 942. Zato je tudi stopnja nezaposlenosti v tržiški občini upadla, kar se ni zgodilo drugod na Gorenjskem. Velik vpliv na gibanje brezposelnosti imajo dogajanja v predilnici. Tam ponovno zaposlujejo delavce na čakanju, kar izkrivlja statistično sliko o brezposelnosti, ugotavljajo v tržiški enoti zavoda za zaposlovanje. Bolj problematične od evidence pa so dejanske razmere, saj nastajo novi tehnološki presežki v nekaterih tržiških firmah, k njim pa prihajajo po pomoč tudi Tržičani, ki so izgubili delo v Kranju, zlasti v Iskri. Kljub zmanjševanju števila brezposelnih je po podatkih ONevenke GradišarE še novembra dobilo denarna nadomestila 408 iskalcev službe, 168 osebam pa so namenili denarno pomoč. Ker te podpore ne zadoščajo za preživetje, ljudje iščejo možnosti honorarnega in pogodbenega dela. Kot opažajo v zavodu za zaposlovanje, tako delo pri nekaterih zasebnikih celo odklanjajo zaradi slabega plačila. Samozaposlitev je izboljšal natečaj za nova delovna mesta; prijavilo se je 16 delodajalcev za 48 delovnih mest. Razen tega so brezposelnim pomagali tudi s svetovanjem in dodatnim usposabljanjem. Začetek februarja letos načrtujejo seminar o podjetništvu za okrog 40 udeležencev, za seminar o marketingu pa še zbirajo prijave. Prihodnji mesec naj bi steklo tudi skupinsko svetovanje o možnostih izobraževanja in pridobivanja dela • S. Saje Denarna pomoč za zaposlitev 184 brezposelnih Jesenice, 18. januarja - Tudi jeseniška občina se je po svojih zmožnostih vključevala v program aktivnega zaposlovanja, ki je sicer domena republiških in območnih zavodov za zaposlovanje. Tako so v minulem obdobju sofinancirali pripravništvo 100 osebam in se vključili v akcijo tisoč novih delovnih mest, ki jo je vodil republiški zavod za zaposlovanje. V tej akciji so vsi tisti, ki bi zagotovili delo brezposelnim, ki so prijavljeni pri enotah republiškega zavoda za zaposlovanje, dobili po 150 tisoč tolarjev nepovratnih zagonskih sredstev. Na natečaj se je iz jeseniške občine prijavilo 21 ljudi, ki bi skupaj zaposlili 184 brezposelnih. Vse vloge so pozitivno rešili. 13 brezposelnih je tudi dobilo denarno nadomestilo v enkratnem znesku, ki so jih morali vložiti tako, da so s tem rešili problem svoje zaposlitve. V izobraževanje iskalcev zaposlitve se je vključilo 165 brezposelnih, v pripravo na zaposlitev težje zaposljih oseb 32 brezposelnih in v pripravo za samozaposlitev 23 brezposelnih, medtem ko se je delovno usposabljalo 9 brezposelnih invalidov. • D.S. PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA? Pokličite <5Š? 064/403-871 M -SORA MERCATOR - SORA Kmetijsko gozdarska zadruga p.o. Žiri Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri Na podlagi sklepa Upravnega odbora Mercator - Sora KGZ p.o. Žiri ODDAJA V NAJEM poslovni prostor v stavbi Zadružnega doma v Žireh, Trg osvoboditve 1, primeren za opravljanje različnih dejavnosti. Poslovni prostor se nahaja v pritličju stavbe, izmera znaša 40 m2. Interesenti se na objavo prijavijo s ponudbo, v kateri navedejo tudi dejavnost, ki jo nameravajo opravljati. Ponudniki z dejavnostmi, ki bi pomenile konkurenco dejavnostim zadruge, so izključeni. Ponudbe sprejema Mercator - Sora KGZ Žiri 8 dni po objavi tega razpisa. O izbiri bodo ponudniki pisno obveščeni. Dva od dvanajstih Vabilo Zelenih na posvetovanje, ki ga je v imenu kranjske občinske skupščine podpisal predsednik Vitomir Gors, bi težko opredelili za prepozno, saj je imelo datum 8. januar, posvetovanje pa je bilo sklicano za 14. januar v Kranju. Namenjeno je bilo gorenjskim oziroma poslancem državnega zbora iz 1. volilne enote. Seznanili naj bi se s problematiko voda na področju območne vodne skupnosti Gorenjske in dela območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava. Pa bi se lahko, če bi prišli, saj so se posvetovanja udeležili domala vsi povabljeni gostje oziroma strokovni razlagalci, od Republiške vodne uprave. Oddelka za gradbeništvo in geodezijo ljubljanske Univerze, Vodne izpostave iz Kranja in Podjetja za urejanje hudournikov. Tako pa se je zgodilo, da so prišli povabljeni gostje oziroma strokovni razlagalci, prišli so predstavniki kranjske občine in prišli smo tudi novinarji. Menda po večini opravičeno izostali pa so poslanci. Od dvanajstih povabljenih sta prišla le dva: Ivan Oman, in prav neverjetno, da ni bila pot predolga tudi za Janeza Podobnika iz Cerknega. Od Zelenih pa je poleg Tadeja Markiča iz Kranja prišel celo dr. Vladimir Topler iz Mute. Namen posvetovanja je bil nedvoumen. Čeprav so potem strokovnjaki tako rekoč prepričevali sami sebe in je vse skupaj potekalo v znamenju strinjanja strokovno prepričanih, morda zdaj vendarle lahko vsaj upamo, da bodo poslanci prebrali vsaj povzetke razlag in ugotovitev (morda se bo celo našel kdo, ki se bo dodatno pozanimal o nekaterih ugotovitvah), ki jih je v imenu Zelenih napovedal Tadej Markič. Lepo bi bilo, saj nenazadnje problematika, tudi in predvsem finančna, ki zadeva vode na Gorenjskem oziroma Slovenskem, ni ravno majhna. Za poslance v 1. volilni enoti oziroma na Gorenjskem pa je očitno ta trenutek tako nepomembno nezanimiva, da pravzaprav vzbuja že vprašanje, ali ne bi bilo še najbolje, da bi že na samem začetku njihovega mandata katerega (vsaj za vzorec) odplavilo. • A. Zalar Živahna kulturna dejavnost Bohinjska Bela, januarja - Kulturno prosvetno društvo na Bohinjski Beli v radovljiški občini deluje že več kot 40 let. Med nedavnim obiskom v krajevni skupnosti je član društva in dramske skupine Anton Kelbel povedal, da ima danes veliko zaslug za to, da društvo deluje in dobro sodeluje s krajevno skupnostjo, predsednik društva Milan Ravnik, ki je zelo dober organizator. Lutkovna sekcija pri društvu je imela na primer pred novim letom kar sedem predstav v občini in je gostovala oziroma nastopila po različnih krajih v radovljiški in jeseniški občini. "Dramska skupina, ki ima več kot 20 članov, vsako leto naštudi-ra po eno predstavo. Z njo potem pripravimo tudi po 15 gostovanj po Gorenjskem. Zdaj pripravljamo komedijo Dušana Jova-noviča Slovenski plejboji. Predstavili pa se bomo najprej nam domačem odru v začetku prihodnjega meseca," je povedal Anton Kelbel, ki je hkrati tudi rešiser in že od začetka član dramske skupine in kulturno prosvetnega društva Bohinjska Bela. Kulturne stike so na Bohinjski Beli navezali tudi z vojašnico, kjer zdaj krajani enkrat na teden lahko obiskujejo tudi knjižnico. Sicer pa sodelovanje z vojašnico pozdravljajo tudi domači gasilci, ki so prevzeli skrb za požarno varnost, v zameno pa so si modernizirali svojo opremo. • A. Ž. KRATKE GORENJSKE Brezplačno drsanje - Kranj - Če snega ne bo in bo takšno pomladansko vreme, kot je bilo minuli teden, šolarjem v kranjski občini prihodnji teden med počitnicami vseeno ne bo dolgčas; vsaj tistim ne, ki se radi drsajo. Od ponedeljka do sobote prihodnji teden bo namreč na drsališču na Gorenjskem sejmu v Kranju vsak dan od 10. do 12. in 15. do 17. ure brezplačno drsanje. Letos sta ga omogočila Skupščina občine Kranj in PPC Gorenjski sejem. Gasilske vrste se redčijo - Kranj - Na Gorenjskem je pred novim letom odšlo mnogo delavcev iz podjetij v pokoj ali na čakanje, kot temu tudi pravijo. Med njimi so bili tudi člani industrijskih gasilskih društev. Tako se prostovoljne gasilske vrste redčijo. Ker novih ne sprejemajo na delo, tisti, ki še delajo, pa nimajo interesa, da bi se vključili v gasilska društva, ostajajo osamljeni le plačani poklicni gasilci, kar pa je premalo, če bo prišlo do požarov. • (ip) Bile SO kolede - Gorje - Vse do začetka druge svetovne vojne so bile ob koncu leta in po novem letu kolede. Tudi prva leta po vojni so bile, potem pa so običaj začeli odstranjevati. Pa je bila koleda star slovanski običaj, ko se je skupina fantov podala okoli treh kraljev od hiše do hiše in s pesmijo voščila sreče in zdravja. Zgrešili niso nobene hiše, sicer je bila velika zamera. Dobili so tudi različna darila oziroma priboljške in po končanih obiskih so potem nabrano v eni od domačij skuhali, spekli in se s pesmijo in plesom veselili v jutro. Čeprav so danes spet možnosti za kolede, jih mladi ne prirejajo. • (ja) LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA LINHARTOV TRG 1, RADOVLJICA razpisuje naslednje JEZIKOVNE TEČAJE: — angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine od 1. do 5. stopnje, angleške in nemške konverzacije, nemščine in angleščine za gostince in trgovce, video tečaj poslovne nemščine, obnovitveni tečaj angleščine — slovenščine za tujce v TEČAJE: — šivanja, strojepisja, za krneči turizem, oddajanje sob, za snažilke in sobarice, voznike viličarjev, knjigovodstvo za obrtnike — avtogeni trening, metode učenja, kreativno pisanje USPOSABLJANJE ZA: — računovodje, turistične animatorje, knjigovodstvo osnovno šolo za odrasle Prijavite se osebno ali po telefonu 715-265. Bodo vode "odnesle" integralni proračun? Poplave so naravna danost Čas je, da rečemo bobu bob in da z vodami v Sloveniji nasploh začnemo gospodariti. Kranj, 18. januarja - Takšen, kot je danes, sedanji integralni proračun ni več ničemur podoben. Prav gotovo ne bomo več zbirali denarja po regijah in tudi regionalnega trženja najbrž ne gre pričakovati, vendar pa je treba obliko delovanja sedanjega integralnega proračuna obogatiti in jo postaviti v okvire, kakršne danes pozna sodobni svet. To pa so na primer intervencijski, ekološki skladi in podobno. Razprava, ki je bila minuli teden v četrtek na pobudo Zelenih Kranja, in je bila namenjena predvsem poslancem državnega zbora v prvi volilni enoti, posvetovanje pa je sklical predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros, bi bila nedvomno lahko še živahnejša in predvsem prepričljivejša, če bi se je povabljeni tudi udeležili. Tako pa so prišli le razlagalci stanja oziroma predstavniki stroke s področja urejanja vodotokov in obrežij. Gorenjska ima sicer na tem področju, kljub poplavam v zadnjih dveh letih, precej urejeno sliko. Posebno, če upoštevamo razlago, da so poplave bile in bodo naravna danost, s katero je treba računati in se ji seveda v možnostih in stroko- vno naravnemu urejanju prijazno čimbolj zoperstavljati. Posebno Poljanska dolina z Žirmi v škofjeloški občini je danes veliko bolj urejena, kot je bila pred kakšnim desetletjem. Ekološko so vode na Gorenjskem zaradi dosedanje gradnje čistilnih naprav veliko boljše Na posvetovanju v četrtek v Kranju je stroka še enkrat tudi z udeležbo potrdila, da so stvari pri vodah resne. Poslancev pa ni bilo. -Foto: G. Sinik kot marsikje drugje v Sloveniji-Industrija na Gorenjskem je v minulem obdobju nenazadnje veliko naredila za to, da danes lahko govorimo o sorazmerno čistih, predvsem pa čistejših vodah kot izven Gorenjske. Res pa je, da smo tako na Gorenjskem, kot v Sloveniji nasploh, še daleč od urejanja vodotokov, saj še pri urejanju in obnavljanju jezov, ki jih je na Gorenjskem več kot 1300. ne moremo slediti dinamiki-Pravzaprav je ta v zadnjih letih sploh zastala. Zato je skrajni čas, kot je poudaril tudi Anton Kovač z Republiške Vodne uprave, da način financiranja oziroma sedanji integralni proračun začnemo drugače vsebinsko opredeljevati. Sploh pa ne na način, kot se je zgodilo lani, ko so na primer Vodarji realno planirali, pa so potem "mate-matičarji proračuna" po pravilu, da je vsakdo pač v predlogu dodal 100 odstotkov več, vse skupaj razpolovili in potrebnih 0,4 odstotka od družbenega proizvoda "zbili" na 0,12 odstotka. Gorenjski poslanci te ocene in utemeljitve na posvetovanju sicer niso slišali, prav pa bi bilo, da bi jo vsaj zdaj (na podlagi gradiva, ki ga bodo dobili o posvetovanju) vzeli na znanje in potem temu primerno izoblikovali stališče in nastopanje tudi v parlamentu. • A. Zalar Krajevna skupnost Trata Cesta mimo vasi Lipica Z uresničevanjem programa v zadnjih letih so uspeli približati vasi Draga, Gosteče in Pungart središču krajevne skupnosti. Cesta mimo vasi Lipica pomeni zaključek takratnih načrtov. Skofja Loka, 18. januarja - Sedanjemu vodstvu v krajevni skupnosti Trata v škofjeloški občini se bo spomladi izteklo programsko izredno obsežno in delovno obdobje. Na območju celotne krajevne skupnosti je bila urejena telefonija, v zemljo položena napeljava za javno razsvetljavo, zgrajen je bil most čez Soro, ki je povezal vasi Drago, Gosteče in Pungart, gradili in urejali so ceste, odvodnjavanje in v zadnjem obdobju so se lotili tudi urejanja parka v središču krajevne skunposti. Začrtani program, ki so si ga v vodstvu zastavili na začetku obdobja, je tako praktično uresničen. Ostala je le še cesta mimo vasi Lipica, ki pa ni pomembna le za Trato, marveč za celotno Škofjo Loko. Kar zadeva cesto mimo vasi Lipica to oceno v krajevni skupnosti ob sedanjem oblikovanju letošnjega občinskega proračuna še posebej izpostavljajo. "Po izgradnji mostu čez Soro in lanski ureditvi odseka od mostu do Lipice, ki je veljala kar 5 milijonov tolarjev, pri čemer je znašal delež občine 1,4 milijona, je tako ostal zdaj še zadnji odsek mimo vasi Lipica. Gre za okrog 250 metrov nove trase na območju pod vasjo, kjer je predvidena tudi širitev poko- pališča, in za rekonstrukcijo okrog 600 metrov ceste od sedanje Ljubljanske ceste. Idejni načrti so gotovi in cilj, ki smo si ga že pred leti zastavili, da približamo vasi onkraj Sore, bo tako dosežen. Sicer pa bo ta urejena cestna povezava velika prometna pridobitev za celotno Škofjo Loko," je med obiskom v krajevni skupnosti poudaril predsednik KS Jože Galof. Lansko doganje v krajevni skupnosti pa je bilo v veliki meri (poleg ureditve ceste do mostu) podrejeno urejanju središča, kjer v prihodnje načrtujejo športni park s centralnim objektom, športno halo in bazenom. Še posebej so zadovoljni v krajevni skupnosti z javnimi deli, zato jih načrtujejo tudi za letos; v sedanjem obdobju najprej dva, potem pa štiri delavce. Letos bodo na območju centra KS priključeni na plin tudi že prvi objekti. Ko pa bo zgrajenih tudi okrog 150 garaž, bodo odstranili sedanji garažni objekt pri šoli in na njem uredili parkirišče za športni center. "Poleg ceste mimo vasi Lipica imamo letos v programu tudi asfaltiranje ceste mimo železniške postaje, ureditev dela ceste na Suho, urejanje meteorne kanalizacije v Dragi in v Pungartu in kanalizacije na Trati ter Suhi. Vendar slednja, kar zadeva denar, še ni zanesljivo v programu. Prizadevali si bomo, da bi Skupaj s sosednjima krajevnima skupnostima Sv. Duh in Reteče si v KS Trata prizadevajo, da bi z novo samoupravno organiziranostjo postali tudi samostojna občina. Mnenja o tem so na sedanjem mestnem območju sicer deljena, vendar Jože Galof pravi, da bi se le pod pogojem, da bi temu delu sedanje občine ostalo več denarja, kot ga je zdaj, morda bili pripravljeni pogovarjati drugače. naredili čimveč in upamo, d* nam bo tudi uspelo; posebno, če bomo tudi letos imeli pomoč, kakršna je bila lani od firm Termo, Difa, Tehnik, LIO in lij mos, ki se jim ob tej priložnosti za lansko sodelovanje in podporo še posebej zahvaljujem; p* tudi Lokainvestu oziroma Petru Zormanu. Precejšnje načrte z* letos pa imamo tudi pri urejanju športnega parka in celotnega območja okrog njega. Cilj je namreč, da bi ta del krajevne skupnosti, ki je z nekaterimi novimi lokali in ponudbo že začel dobivati podobo urejenega središča, dobil še površine, ki bi g« "izvlekle" dejansko iz dosedanjega več ali manj spalnega blokovnega naselja." • A. Zalar Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela Plin in daljinsko ogrevanje V krajevni skupnosti je že delno zgrajeno omrežje za daljinsko ogrevanje. Že letos pa nameravajo graditi tudi plinsko omrežje. Javornik - Koroška Bela, 18. januarja - Podjetji Kres in Vodovod, ki sta v jeseniški občini zadolženi za daljinsko ogrevanje in plinifikacijo oziroma dobavo zemeljskega plina, nameravata že letos na območju krajevne skupnosti Javornik - Koroška Bela vključiti na daljinsko ogrevanje ali povezati na plin čimveč stanovanj. Tam, kjer je že zdaj zgrajeno omrežje za daljinsko ogrevanje - vročevod, naj bi praviloma tudi pri izgradnji omrežja imela prednost tovrstna ureditev, na drugih območjih pa bi se lotili plinifikacije. Za začetek pa nameravajo z anketo ugotoviti zanimanje in s tem v zvezi tudi možnosti za dinamiko gradnje. Izvršni svet jeseniške občinske skupščine je že 1991. leta imenoval posebno komisijo za plinifikacijo v jeseniški občini. Zemeljski plin, ki se je pred slabimi dvajsetimi leti začel širiti po Sloveniji, in je bil namenjen do nedavnega samo industriji, je zdaj postal realnost tudi za ostalo potrošnjo. Sicer pa so v občini že 1972. leta začeli toplificirati mesto in na Jesenicah ima tako že kar precej objektov urejeno tako imenovano daljinsko ogrevanje. "V komisiji za plinifikacijo delamo na tem, da plin zagoto- vimo do Kranjske Gore. Traso po dolini je treba še opredeliti, na območju krajevne skupnosti Javornik - Koroška Bela pa je plinifikacija mogoča že zdaj. Zaradi daljinskega ogrevanja se pravzaprav v tem delu občine lahko pogovarjamo celo o obeh možnostih; o vročevodu in plinifikaciji. Načelna opredelitev je, da bi tam, kjer bi lahko izkoristili obstoječe naprave daljinskega ogrevanja, izkoristili to možnost, kjer pa takšnega omrežja za daljinsko ogrevanje ni, pa bi bila smotrna plinifikacija. Tako smo skupaj s Tehni- čnim birojem že pripravili okvirne projekte, kje bi gradili plin in kje vročevod," sta pred dnevi pojasnjevala direktor Kresa Branko Noč in Iztok Šimnic iz razvojnega oddelka podjetja Vodovod Jesenice. Plin in možnost vključevanja širšega območja na daljinsko ogrevanje ali plinifikacijo med krajani v krajevni skupnosti že vzbujata zanimanje. V komisiji oziroma obeh podjetjih so se zato odločili, da najprej med stanovalci oziroma gospodinjstvi izvedejo anketo, s katero želijo ugotoviti zanimanje in poznavanje. Odgovore iz ankete, ki naj bi jo po gospodinjstvih izpolnili do konca januarja in oddali (ali poslali) v pisarno krajevne skupnosti, bi potem uporabili za planiranje, projektiranje in določanje dinamike plinifikacije oziroma toplifikacije v krajevni skupnosti. Še prej pa bodo pripravili Izgradnje na območju krajevne skupnosti se nameravajo lotiti še letos, dinamika pa bo seveda odvisna od zanimanja, možnosti, pogojev, da se bodo krajani lažje odločali za strošek... Sicer pa nameravajo podobno anketo izvesti tudi v krajevni skupnosti Žirovnica in Mojstrana. tudi zbore krajanov in na njih razložili vse podrobnosti ene in druge oblike ter možnosti energetskega urejanja. "Čeprav je načelno res, da bo strošek za sleherno gospodinjstvo in tudi za investitorja oziroma izvajalca manjši, če bo interesentov čimveč, je treba že zdaj ugotoviti, da bi se v tovrstno energetsko urejanje morala ■>* neki način, saj gre za vseslovensko akcijo in možnost, vključiti tudi država. Za posameznika bi v sedanjih razmerah, pa tudi si' cer, bil strošek prav gotovo previsok. Sicer pa na primer v (sosednjih) državah, z višjim standardom, z ugodnimi krediti a'' drugimi oblikami za zniževanje stroškov pri priključevanju ** posebej spodbujajo posameznike k lažjemu in hitrejšemu odločanju za tovrstno ekološko čistejšo energijo." • A. Zalar Otroci v begunski šoli trepetajo pred cirilico Bežali smo pred - cirilico! Že dva meseca imajo tudi na Jesenicah šolo za begunske otroke. Najprej je bilo vanjo vpisanih okoli 260 otrok in je bila največja »begunska šola« na Gorenjskem, zdaj pa je v njej 234 malih beguncev, ki v več izmenah, v osmih oddelkih in v štirih učilnicah obiskujejo pouk od 1. do 8. razreda. Otroci jočejo, ko pišejo spis o vojni in so v otroški duši prepričani, da so bežali pred cirilico! Jesenice, 18. januarja - Otroke, ki s svojimi starši živijo pri sorodnikih in znancih po vsej jeseniški občini, poučuje osem pedagogov, ki so vsi begunci iz Bosne in dva pedagoga z Jesenic, ki poučujeta angleščino in matematiko. Vsi pedagogi imajo ustrezno kvalifikacijo. Jeseniška šola ima med vsemi tovrstnimi šolami najbolj strokovno usposobljen kader. V teh razmeroma neuglednih Prostorih nad jeseniškim GE-Zem smo se pogovarjali z učiteljem Slavkom Mamičem, Ismeto Hadžiabdič, ki poučuje nemški jezik in ravnateljico Vanjo Ibrahimovič. Več kot sto je vozačev Vanja Ibrahimovič vezni begunski otroci, ki s svojimi starši živijo v jeseniški občini,« pravi ravnateljica. »Če pomislimo, da je bilo v begunskem centru na Hrušici 612 otrok, se je to število do danes kar precej zmanjšalo. Starši s svojimi otroki namreč odhajajo po Evropi, obenem pa je res, da prihaja nekaj novih. To so predvsem otroci ttstlh očetov, ki jih izpuščajo iz taborišč po Bosni, iz Manjače in drugih. Pedagogi smo neizmerno hvaležni pomoči, ki nam jo nudi Rdeči križ Jesenice, občina, pomoč prihaja iz sosednje Italije, Avstrije, za novo leto je otroke obdarila Stranka demokratične akcije. Predvsem so to učni pripomočki, torbice, zvezki... Občina je omogočila, da se več kot sto učencev lahko dnevno brezplačno vozi v šolo in nazaj, saj učenci prihajajo tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot je Kranjska Gora ali Mojstrana. Učbeniki so prišli iz Ljubljane, sredstva je prispevala mednarodna organizacija za pomoč in so tako vsi dobili učbenike za pouk materinega jezika, medtem ko si nekaj ostalih učbenikov otroci izposojajo. Na vsake štiri učence pride po en učbenik. Več znaš, več veljaš Učni plan smo dobili iz ministrstva za šolstvo Bosne in se v tem času ni spremenil. Poučujemo po tem planu, ki še vedno predvideva, da se v 2. razredu poučuje cirilica, ki se v 3. razredu ponavlja. In pri tem smo naleteli na hude odpore in velike probleme. Na Jesenicah živijo pri sorodnikih večinoma Muslimani iz Prijedora in Sanskega mosta in tudi v naši šoli je okoli 90 odstotkov otrok muslimanskih staršev, ostali so Hrvati in drugi. Starši so se nam ostro Slavko Mamic uprli, da bi v šoli sploh omenili cirilico, kaj šele, da bi jo poučevali! Kot pedagogi pa nekako zagovarjamo načelo: zakaj ne bi otroci poznali cirilice, saj v življenju velja: več znaš, več veljaš! Prizadeti smo bili tudi ob očitkih, ki so prihajali iz Bosne, češ da poučujemo v srbskem jeziku. To sploh ni res, mi poučujemo v materinem jeziku! Kako radi bi sporočili v Bosno, kakšen je sploh pouk in kako si prizadevamo, da bi bil kar najbolj kvaliteten! Oče je na risbi vedno največji Na hud odpor proti cirilici smo naleteli tudi pri učencih. Ne morete si zamisliti, da so v tretjem razredu jokali samo zato, ker jih je bilo pred cirilico tako strah! Otroci vedo, da so izseljeni, ne vedo pa zakaj. In ko jih vprašate, zakaj so morali bežati, vam bodo rekli: »Pobegli smo od cirilice!« Dopovedujemo jim, da vsi Srbi niso četniki, da smo še vedno vsi Bosanci. Ko so v 8. razredu pisali spis Kako sem doživljal vojno, so ob njem vsi jokali. In ob risbah, ko rišejo svojo družino, je oče vedno največji. Zakaj? Zato, odgovar- Ismeta Hadžiabdič jajo učenci, ker se on bori, zato je največji... Drugače pa se pri pouku izogibamo tem o vojni in počasi so se le umirili. Taka šola je koristna tudi iz drugega vidika: otroci niso prepuščeni ulici, niso v nikakršno nadlego in nejevoljo občini, saj jih poskušamo tudi drugače poučevati. Mi se povsem zavedamo, da je velika razlika v mentaliteti in otrokom poskušamo dopovedati, kako se morajo v tem okolju obnašati. Veliko jih je, ki so prišli iz vasi, kjer nikoli niso videli avtobusa, kaj šele kakšne stolpnice. Prav razveselili smo se, ko so nam na mestni policiji povedali, da učenci naše šole niso bili še nikoli udeleženi v kakšnem prekršku!« Pedagogi iz Bosne so vsestransko hvaležni za vse, kar jim nudi občina. Le obotavljaje so ob koncu povedali, da so brez vsake obrazložitve za svoje delo prejeli do zdaj nekako le 3.000 tolarjev. Povsem jim je jasno, da plač ne morejo dobiti, vendar pa so kot begunci brez dohodkov in v breme družinam, zato bi za opravljanje vsakodnevnega dela lahko dobili kaj več. In ko smo jih povprašali, ali imajo otroci pouk telovadbe, so odkimali. Za telovadnico niso zaprosili, ker si ne upajo! Na Jesenicah pa je telovadnic več kot dovolj in zelo hvalevredno bi bilo, ko bi Jeseničani pomislili na to, da si tudi begunski otroci kot vsi otroci tega sveta zelo želijo telovaditi, iger z žogo. Kaj je res .tako presneto težko poiskati telovadnico za begunske otroke? • D. Sedej Pouk za begunce v Tržiču Otroci se spet veselijo petič Tržič, 15. januarja - V prostorih tržiške delavske univerze poteka od konca novembra lani pouk za begunske otroke. Pet oddelkov obiskuje 70 osnovnošolcev, ki se ponovno potegujejo za najboljše šolske ocene. Ne le znanje, tudi sprostitev v mladostni družbi je pomembna za te otroke, ugotavlja njihov pedagoški vodja Šacir Sehović iz tajnica. Ob vstopu v stavbo tržiške delavske univerze med petkovim dopoldnevom je povsod vladala taka tišina, kot v njej ne bi bilo nikogar. V eni od učilnic je bilo vendarle slišati glasove. Za odprtimi vrati so se prikazali učenci, ki so v hipu vstali izza klopi, učiteljica pa je prijazno pomagala najti zbornico in napovedala skorajšnji odmor. .-*.?.Pou!L" hunske otroke iz tržiške občine poteka od 10. ure do 13. ure in 40 minut,« je za uvod nojasnil pedagoški vodja kacir Sehović in nadaljeval: »Takrat imamo na razpolago pet učilnic, v katerih smo organizirali po-"* za 70 osnovnošolcev. Trije odliki so kombinirani - za prvi in "rugi, tretji in četrti pa sedmi in °smi razred. Zvezke in šolski pri-Jor smo dobili od Rdečega križa, *u i" drugih, dovolili pa so nam uporabljati tudi učne pripomočke nekdanje tukajšnje šole. Za vso pomoč in razumevanje pri zagotavljanju osnovnih pogojev za delo bi se rad zahvalil vsem v občini in Sloveniji. Pomembno je, da naši otroci nadaljujejo šolanje, ob pridobivanju znanja pa ima enako vrednost psihološka razbremenitev v družbi vrstnikov. Ker v šoli ni dovolj možnosti za razvedrilo, bomo v centrih v Medvodju in na Ljubelju poleg učenja organizirali tudi delo v športnih in kulturnih sekcijah.« Nova prijateljstva v razredih Odmor je ponudil priložnost za kratek obisk med šolarji. Dvanajst petošolcev - med njimi so tudi Josip, Mario, Mladen, Adis, Dijana, Božana in Suada - se je pohvalilo z dobrim razumevanjem, čeprav so prišli iz različnih krajev; večina jih je iz Tesliča. Od tam je doma tudi šestošolka Dragana Katic, ki sta ji postali Pedagoški vodja Šaćir Sehović ima za seboj 30-letno učiteljsko delo v Čajniću. začela učiti v osnovni šoli Modrica, v Tržiču pa poučuje begunske otroke v materinščini, je ocenila kombiniran pouk za nekoliko zahtevnejši, a je vseeno zadovoljna z rezultati dela med 19 učenci 7. in 8. razreda. Emira Falan iz Sarajeva, ki je bila že štiri leta upokojenka, se je tukaj ponovno lotila poučevanja najmlajših šolarjev; kot je potožila, zanje še vedno manjka matematični delovni zvezek. S podobnimi težavami zaradi pomanjkanja učbenikov se srečujeta tudi Ranka Ler pri matematiki, fiziki in kemiji ter Kerima Tihić pri angleščini. Perzija Kamber, ki je prej delala v računalniškem centru v Sarajevu, se je prvič srečala s poučevanjem drugih otrok; svoja osnovnošolca ima v 5. m 8. razredu, sama pa uči 3. in 4. razred. Pravnica Agira Salkičevič je priskočila Učiteljica Hatidža nabira prve izkušnje v razredu. gana, Sanela in Aida so se spoprijateljile v 6. razredu. Foto: S. Saje najboljši prijateljici v razredu Sanela Muratovic iz Ključa in Aida Hot iz Brčkega; celo popoldneve preživljajo skupaj ob reševanju nalog, zabavnih igricah in gledanju televizije. Najmlajši šolarji so priznali, da so samo včasih nagajivi, sicer pa se tudi oni najraje potegujejo za petice. Največji učenci pa so spoštljivo pozdravili svojo mlado učiteljico. Hatidža Sarvan, ki je komaj na pomoč pri pouku geografije, zgodovine in biologije. Kot je ob koncu povedal pedagoški vodja Sehović, pouk poteka po šolskem programu, v katerem je nekaj manj ur le za telesno in likovno vzgojo. Ob nameravanem skrajšanju počitnic bodo načrt uresničili do poletja v celoti; celo več, kmalu naj bi v višje razrede uvedli tudi po eno uro slovenščine vsak teden. • Stojan Saje Raziskava o razširjenosti droge med kranjskimi osmošolci Problem kranjskih otrok je alkohol Kranj, 18. januarja - Na Centru za socialno delo v Kranju so v četrtek predstavili rezultate raziskave o razširjenosti droge med kranjskimi osmošolci, ki prvič konkretno odgovarja na večkrat zastavljeno vprašanje in posplošene ocene o razširjenosti droge med mladimi, hkrati pa je tudi dobra osnova predvsem za načrtovanje preventivnih akcij oziroma programov za preprečevanje zlorabe drog. Raziskava, katere avtorica je Lilijana Lesar, je zajela 932 osmošolcev v devetih osnovnih šolah kranjske občine, opravljena pa je bila septembra lani. Pokazala je, da je droga med osmošolci tako v mestu kot na podeželju relativno visoko prisotna, so le pomembne razlike po vrstah droge. Največ je alkohola, izkušnje z njim ima skoraj 83 odstotkov osmošolcev. Približno tretjina ga je prvič poskusilo že med devetim in desetim letom, tretjina pa leto pozneje. Zaskrbljuje podatek, da v četrtini primerov mladim ponudijo prvi alkohol starši. Najpogostejša alkoholna pijača, ki jo uživajo mladostniki, je pivo, sledi vino. Fazo prve izkušnje z alkoholom je prestopilo slabih osem odstotkov 14-letni-kov, ki se ocenjujejo za že skoraj redne oziroma pogoste uživalce alkohola. Druga najpogostejša droga kranjskih osmošolcev so cigarete oziroma tobak. O eni izkušnji z njim je poročalo približno 55 odstotkov vprašanih, redno jih kadi dva do tri odstotke. Delež nikotinskih abstinentov je torej pomembno večji kot alkoholnih. Starostna meja prvega eksperimentiranja s tobakom je podobno nizka (med devetim in desetim letom). Precej manj osmošolcev kot z alkoholom in tobakom, torej dovoljenimi drogami, je priznalo svoje izkušnje z nedovoljenimi drogami. Približno štiri odstotke jih je že eksperimentiralo z marihuano, hašišem, heroinom, LSD ali kokainom. Vsekakor pa ima posebno težo podatek, da 30 odstotkov vprašanih v svojem okolju pozna koga, ki uživa mamila. Osmošolci, ki eksperimentirajo z mamili, so to prvič storili med trinajstim in štirinajstim letom. Razlogi oziroma motivi za eksperimentiranje z drogo so zelo podobni. Pri vseh treh vrstah drog vodijo radovednost, družba in naključnost. Do podobnih rezultatov kot v kranjski občini so (v rahlo blažji obliki) že maja lani prišli tudi v Radovljici, kjer so v raziskavo zajeli učence od petega do osmega razreda osnovne šole in se že lotili načrtnega preventivnega dela z mladimi, medtem ko na Jesenicah, kjer so šolarje anketirali pred letom dni, v primerjavi s Kranjem ugotavljajo večji problem kajenja. V Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo so konec 1990. leta opravili raziskavo med 1300 slovenskimi dijaki prvih in tretjih letnikov srednjih šol. Osredotočili so se samo na alkohol in tobak. Mag. Eva Strgar je ugotovila, da vsak dan pije alkohol 2,5 odstotka dijakov, ne zaradi notranjih stisk, ampak predvsem zato, ker se brez alkohola mladi ne znajo zabavati, sprostiti. V tretjih letnikih je našla samo še tri odstotke dijakov, ki še niso poskušali alkohola, desetina vprašanih pa je odgovorila, da se pitju ne nameravajo odpovedati. Kadil je že vsak peti (v prvem) oziroma vsak tretji vprašani (v tretjem letniku). O svojem delu na področju preprečevanja zlorabe drog med mladimi je četrtkovim povabljencem (predvsem gorenjskim svetovalnim delavcem) govoril Slavko Gorup, šolski svetovalni delavec iz Ljubljane, eden redkih zglednih praktikov (laikov), ki poudarja predvsem nujno vzporednost kurative in preventive. Podatki o eksperimentiranju mladih z drogami, zlasti nedovoljenimi, namreč še niso zastrašujoči (čeprav je vsak primer zase zaskrbljujoč), lahko pa postanejo, če bodo rezultati raziskav sami sebi namen. Žal se vse prevečkrat zgodi, da obležijo v predalih, ko je treba probleme začeti reševati. V kranjskem Centru za socialno delo bodo zato rezultate posredovali vsem šolam in skupaj z njimi ter drugimi strokovnjaki poskušali izdelati učinkovite preventivne programe preprečevanja zlorabe drog. • H. Jelovčan OBČANI SELŠKE DOLINE AVTO ŠOLA ZŠAM ŠK0FJA LOKA organizira tečaj cestnoprometnih predpisov za A in B kategorijo v prostorih KMETIJSKE ZADRUGE NA ČEŠNJICI Pričetek tečaja v prvi polovici meseca februarja 1993. Vožnja na vozilih GOLF In OPEL CORSA. Informacije in prijave na telefon 631-729. OLJNI GORILNIKI IN KOTLI svetovno znane firme OERTLI iz ŠVICE že za 52.820 SIT V ceno je vključena tudi strokovna montaža gorilnika. Garancija 12 mesecev, servis zagotovljen. MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE. * POSEBNA PONUDBA: * Akcijska prodaja nizkotemperaturnih litoželeznih oljnih kotlov OERTLI z že vgrajenim gorilnikom in avtomatiko. LUMA TRADING d.o.o. NAKLO, PIVKA 8, tel./fax: 064/47-372 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Franc Berčič -Berko. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in kipov akad. slikarja Janeza Ravnika. JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled Grassijeve oltarne podobe iz cerkve na Stari Savi. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik Skenderja Bajrovića. V bistroju Želva je na ogled razstava tibetanskih in nepalskih tank, v pizzeriji Bistr'ca se predstavlja gimnazijec Damijan Hrovat s črnobelimi fotografijami. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled barvne fotografije Milana Polako. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Ivana in Josipa Generalica. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akrilna platna Bernarda Šmid iz Lesc. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled prvi del klubske razstave fotografij Foto kino kluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. V galeriji ZKO Knjižnica razstavlja slike Franc Rant. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Gigo de Brea, V avli LB, Ljubljanske banke na Titovem trgu razstavljajo fotografije Janez Pipan, Janez Tavčar in Ferdo Svajger iz Foto kluba LTH Škofja Loka. V galeriji Fara razstavlja Marjana Še-gula. V galeriji LTH razstavlja fotografije Peter Pokom. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik gorenjskih ljubiteljskih likovnikov. PRIREDITVE TEGA TEDNA TRŽIČ: ANAPURNA 92 - V tržiški knjižnici bo danes, v torek, ob 18. uri Filip Bence, vrhunski alpinist, član Planinskega društva in Alpinističnega odseka Tržič z besedo in 'diapozitivi predstavil pot alpinistične odprave Anapurna 1992. RADOVLJICA: AFRIČAN O AFRIKI - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 od diapozitivih predstavil Afriko in njene sodobne tudi ekološke probleme Ibra-him Nouhoum Maiga. ŠKOFJA LOKA: DIAPOZITIVI - Jutri zvečer, ob 20. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja v večeru z diapozitivi ing. Peter Pokom predstavil Škofjo Loko - velemesto. V četrtek, 21. januarja, ob 17.30 bodo v knjižnici predvajali diapozitive članov Foto kino kluba A. Ažbe z naslovom Dunajski vtisi. JAVORNIK: RAZSTAVA - V razstavnem prostoru V. Grego-rača bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo barvnih fotografij Adija Finka, kandidata za mojstra fotografije. Ob tem bo tudi predvajanje barvnih diapozitivov istega avtorja z naslovom Moje potovanje v Egipt. KLUBSKA RAZSTAVA _FOTOGRAFIJ_ Radovljica - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je te dni do 15. februarja na ogled prvi del klubske razstave fotografij, ki jo je Fotokino klub Radovljica pripravil ob svoji lanski pe-tinštiridesetletnici delovanja. Na tej posebni klubski razstavi sodeluje 16 članov, žirija pa je med 76 fotografijami za razstavo izbrala 41 barvnih in črnobelih fotografij. V žiriji sta bili Suzana Kogoj, prof. likovne pedagogike iz Ljubljane in Mihaela Gregorc, likovna pedagoginja iz Frankolovega. Najboljše fotografije so tudi nagradili. Prvo nagrado je prejel Tadej Rupel, drugo nagrado Benjamin Vrankar, tretjo pa Peter Čadež, pohvalo pa Edi Gnilšak. Drugi del klubske razstave bo na ogled od 15. februarja do 15. marca. Nova knjiga JANEZ ŠVAJNCER: MOJA LEPA ŽUPANJA Z letnico 1992 je v Založbi Petra Amaliettija v Ljubljani v zbirki Smeh je pol zdravja izšla knjiga pisatelja Janeza Švajcer-ja Moja lepa županja. To je njegova dvaintrideseta knjiga in ne edina humorno izpovedna. Vemo, da je pisatelj doma iz Maribora, da imajo tam lepo, sposobno in uspešno županjo, toda pisatelj nam ni hotel izdati imena svoje izvoljenke, njej je namreč posvečena vsa stošestinpetdeset strani trajajoča ljubezenska izpoved, napisana v prvi osebi. In jaz mu verjamem. Morda bo komu ta ljubezenski humorno napisani roman tako ugajal, da se bo pridružil tekmecem v ljubezni do njegove lepe županje. In pisatelj bo zanjo moral seči po meču v dvoboju za njeno naklonjenost ali pa ima raje pero in se bo maščeval ljubimcem z novo knjigo. Vsekakor pa nas bo prijetno razveseljeval s svojim humorjem. Zlata Volarje Kulturna dejavnost si išče prostor SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto PROFESORJA KEMIJE za poučevanje kemije z gradivi (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoji: - diplomirani inženir kemije ali kemijske tehnologije Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi v časopisu. Nastop dela po dogovoru. Prijave oddajte v tajništvu šole ali po pošti na naslov: Srednja kovinarska in cestnoprometna šola, 64220 škofja Loka, Podlubnik 1/b. PROSTORSKA STISKA KAMNIŠKE KULTURE Kamnik - Že bežen pogled na obvestila o koncertnih, likovnih in drugih dogodkih, ki so se v sezoni 1992/93 vrstili v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Kamnik, daje slutiti izredno živahno kulturno dogajanje. Vendar tudi vsa prejšnja leta kamniško kulturno življenje vsaj po številu prireditev ni dajalo videza zaspanosti; slabi časi, pomanjkanje denarja na vseh koncih, tudi v kulturi, pa očitno le še bolj spodbuja željo po ustvarjanju v kulturi. Pri tem je ta dejavnost toliko bolj zanimiva, neredko celo žlahtnega okusa, tudi zato, ker so kamniški organizatorji kulturne dejavnosti očitno dovolj srečne roke in vešče ter z obilo prave mere znajo ponuditi tako predstavitev dosežkov ljubiteljske ustvarjalnosti kot tiste s poklicnega področja in to tako domačih kot tudi z vabili gostujočim. Nedvomno ima pri tem veliko opraviti stoletna tradicija organiziranega kulturnega življenja, ki se nadaljuje od čitalniških Časov vse do danes v različnih oblikah, v pevski tradiciji s spoštovanja vredno sto let trajajočo pevsko organiziranostjo pri Liri in v drugih oblikah. Pri tem izstopa tudi likovna dejavnost, saj so samo v prvih dveh tednih tega leta kamniška razstavišča odprla vrata za troje likovnih razstav. Prav gotovo se današnja razvejanost kulturnega življenja v Kamniku v celoti ne more primerjati s prav tako živahnim in pestrim kulturnim utripom pred skoraj stotimi leti. Vendar pa zadnja leta v Kamniku prihajajo do spoznanja, da so skoraj povsem ob stran postavili problem prostorov za kulturno življenje in prireditve. Če ne bi imeli obnovljene stavbe nekdanje čitalnice z razstaviščem Veronika, v spodnjih prostorih je tudi kavarna Veronika, bi se kulturni dogodki še naprej odvijali le v neprimernih in za druge namene uporabljenih prostorih, kot so šolske avle, športna dvorana in podobno. "Vse bolj se kaže praznina, ki jo za Kamnik pomeni neob-stoj primerne dvoranice z odrom za gledališke, koncertne in druge prireditve. Pred leti je bilo sicer nekaj poskusov, ki pa so bili neuspešni. Morda je zdaj končno tisti pravi trenutek, ko so se vse dosedanje razprave, želje in interesi, iskanja o tem, kaj potrebujemo in kaj ne, našli na tistem križišču, od koder se kažejo obrisi tako zaželenega kulturnega prireditvenega prostora," je povedal Tone Ftičar, tajnik Zveze kulturnih organizacij v Kamniku. "Prav pred kratkim so bili predstavljeni idejni načrti (z diapozitivi in tudi z maketo) o prenovi Kina Dom v Kulturni Likovne razstave v razstavišču Veronika: ski ustvarjalci. profesionalni in iju bi tel j- Tone Ftičar: "Kamniški kulturni utrip je najživahnejši med gorenjskimi občinami - prostora pa žal premalo." Lani so bile v Kamniku - gledano statistično - po tri in pol prireditve na teden. Dve tretjini prireditev so predstavljale domačo ustvarjalnost, tretjina prireditev prihaja od drugod. Nekateri kulturni projekti so po tej plati zato še bolj zanimivi kot na primer Musica aeterna, kjer se izmenjujejo tako domači tudi gostujoči glasbeni ustvarjalci in skupine, tudi iz tujine. Dvanajst do štirinajst je likovnih prireditev v letu, ne manjka pa tudi prireditev za otroke. dom. Vrednost predstavljenih načrtov je prav gotovo v tem, da je možno s preprostimi re- Kamnik - Konec minulega tedna so v razstavišču Veronika odprli razstavo Ustvarjalnost ljubiteljskih likovnikov Gorenjske. Razstava, ki je bila pripravljena aprila lani in je bila prvikrat na ogled v galeriji na Loškem gradu, je že tradicionalna razstava, ki jo pripravi Zveza kulturnih organizacij Gorenjske. Selektorji Janez Ster, Damir Globočnik in Andrej Pavlovec so imeli zahtevno delo, da so iz množice kvalitetnih del izbrali dela 35 avtorjev, večinoma slikarjev, le trije med njimi se predstavljajo s skulptura-mi. Razstava je lani potovala tudi po ostalih gorenjskih razstaviščih - bila je še v kranjski galeriji Dežman, v domžalskem Likovnem razstavišču, četrta postavitev pa je zdaj na ogled v razstavišču Veronika. Otvoritev te brez dvoma kvalitetne likovne predstavitve je pospremil glasbeni nastop Boža Matičiča na harmoniki in solistov Joži Kališnikove in Roka Lapa. • L.M., foto: Gorazd Sinik šitvami sedanjo stavbo, ki ni v naši lasti, ZKO plačuje le najemnino, preurediti v uglednej-ši in funkcionalnejši prireditveni prostor. Izračuni kažejo, da bi z manjšimi posegi lahko nekajkrat ceneje kot z novogradnjo dobili dvorano z nekaj več kot 400 sedeži, odrom in spremljajočimi prostori. Načrte si je zamislil arhitekt Tomaž Šlegelj s skupino sodelavcev." Kamničani prav dobro poznajo stavbo Kina Dom, ne nazadnje tudi zaradi kina, ki je vse do pred tremi leti gostoval v tej stavbi. Ker pa se stavba ni vzdrževala, je postala povsem neprimerna za kakršnokoli prireditev. Občasno je v dvorani še kakšna narodno zabavna prireditev na ne posebno visoki ravni za občinstvo, ki prenese posedanje na klopeh gasilskega tipa. Stavba je v lasti Kemijske industrije Kamnik. Še pred leti je bilo mogoče v teh prostorih pripraviti koncerte, tudi gledališke predstave za abonma, plesne prireditve, skratka šlo je za široko kulturno ponudbo, ki pa se je seveda morala osuti, ker je stavba popuščala pred zobom časa. Zdaj se v Kamniku že srečujejo tudi s pojavom, da za nekatere dejavnosti praktično ni možen obstoj, saj primernega prostora enostavno ni. Nihče najbrž nima nič proti šolskim avlam, toda slovesen koncert ob stoletnici prvega pevskega društva Lira v avli srednje šole je pač nekaj drugega, kot bi lahko bil v primernejši dvorani... "Med dejavnosti, ki nimajo možnosti delovanja, je žal tudi folklora. Prav zaradi tega je po dvajsetih letih nehala obstajati znana folklorna skupina Kamniška Bistrica, plesne skupine so nastale in spet prenehale obstajati, ker niso imele kje delo; vati. Kaže, da so prostorski problemi v Kamniku narasli do te mere, da je trenutno prav to največji problem kamniške kulture. Obetov, da bi se kaj kmalu stvari spremenile, pa tudi ni. Kaže, da bodo zaradi nove organiziranosti občin imele v prihodnje prednost stavbe za druge dejavnosti, kot so na primer šole, prostori za kulturo pa bodo spet čakali na boljše čase. Če se bodo v Kamniku s takim razmišljanjem prehitro sprijaznili, potem se jim utegne zgoditi, da bodo ob stopetdesetletnj-ci kamniške čitalnice, ene najstarejših ustanov za širjenje kulture na Slovenskem, proslavljali ob ugotovitvah, da še vedno niso nastopili primerni časi, da bi se za kulturne potre; be kaj spremenilo. Utegnilo bi se kvečjemu zgoditi, da bi se nekaj od identitete, ki jo mestu od čitalniških časov dalje kultura prav gotovo daje, utegnilo porazgubiti. Tako kot se je je to zgodilo z zdraviliškim turizmom v Kamniku, ki so ga nekoč omenjali takoj za Bledom in Opatijo, danes pa ga je najti le še v arhivih. • Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik Nove knjige Dr. Veljko Rus: ZAPISKI IZ ŽIVLJENJA JOSIPA RUSA Ljubljana, januarja - Tik pred novim letom je v samozaložbi Društva piscev zgodovine NOB Slovenije izšla knjiga Zapiski iz življenja Josipa Rusa, posvečena 50-letnici OF slovenskega naroda in temu velikemu možu naše zgodovine. Zakaj se je dr. Veljko Rus lotil tega obsežnega, skordajda študioznega dela? Zato, je poudaril na predstavitvi knjige, ker je zadnja leta moral poslušati toliko pripomb na to temo: dr. Bučar danes, po 50 letih, meni, da je bila to zmotna odločitev, češ da je vnesla razdor v slovenski narod. Dr. Dimitrij Rupel se sprašuje, ali je OF sploh bila, ali je bila koalicija ali ne, ali je OF bila oboroženi odpor ali ne. Ta knjiga da odgovor na vse te dileme, pravi dr. Veljko Rus. Iz prvih mesecev obstoja O F ni dovolj pisne dokumentacije, zato je uporabil zapiske, ki jih je dobil od očeta že leta 1963 in iz številnih razgovorov z njim vsa ta dolga leta. Pisec seže v dogajanja že desetletja prej, v mladost Josipa Rusa, v njegova študijska in dunajska leta, v leta ob koncu prve svetovne vojne, ko seje pridružil Maistrovim borcem za severno mejo. Zanimiv je tudi opis njegovega življenja in dela med obema vojnama, ko je bil Josip Rus, Blejec po rodu, sodnik v Ljubljani, na Brdu, v Gornji Radgoni, Višnji Gori. Ves čas naprednjak, član Sokola, zaveden Slovenec. Podrobno so opisani dogodki tik pred začetkom 2. svetovne vojne, ki se je odražala tudi v sokolski organizaciji (v tej knjigi dobimo tudi odgovor, zakaj je ta organiza; cija po vojni ni na novo zaživela), ustanovitev OF in številni obrobni, a pomembni dogodki, začetek partizanstva, Dolomitska izjava, zasedanje AVNOJA in podobno. Posebno poglavje obdeluje odnos cerkve in OF. Iz knjige je zdaj jasno razvidno, da je bila OF namenjena oboroženemu odporu. O tem naj ne bo več dvoma. Bralcu, ki bo prebral vsaj tista poglavja, v katerih Josip Rus opisuje dogodke ob koncu prve svetovne vojne, nenadna odločitev za oborožen odpor ne bo videti več kot nepremišljen' avanturizem, temveč kot logični in celo nujni "popravni izpit", k' so ga Slovenci morali napraviti zato, da ne bi kot brezimno ljudstvo utonili v vrtincih druge svetovne vojne, je v uvodu v knjigo zapisal dr. Veljko Rus. # D. Dolenc GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gorenjska je poskusna regija pri uresničevanju programa Phare S Pharovo pomočjo k razcvetu malega gospodarstva? Strokovnjaki dokazujejo, da je Gorenjska podjetniško zaostala za ostalo Slovenijo. Bled, 16. januarja - Komisija Evropske skupnosti je iz fondacije Phare za letos odobrila Sloveniji 650 tisoč ekujev za tehnično pomoč njenemu malemu gospodarstvu, s pomočjo pa bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Kot ocenjujejo v republiškem ministrstvu za malo gospodarstvo, bo uresničitev programa, ki je letos pretežno omejen na Gorenjsko, slovenskim malim in srednje velikim podjetjem omogočila vstop v evropske podjetniške (svetovalne) mreže. Pri uresničevanju projekta bo sodelovalo okrog sto domačih in tujih svetovalcev in predavateljev. Projekt Phare predvideva tri oblike pomoči malemu gospodarstvu. Na prvem mestu je pomoč državi oz. ministrstvu pri oblikovanju programa za pospeševanje malega gospodarstva. Tuji strokovnjaki bodo v sodelovanju z domačimi proučili vpliv dosedanje politike in sklada za pospeševanje na razvoj malega gospodarstva ter predlagali spremembe v vladni politiki. Druga oblika pomoči je razvoj svetovalne mreže za podjetništvo na Gorenjskem, ki jo je že prejšnje ministrstvo za malo gospodarstvo izbralo za poskusno regijo. V okviru projekta bo na Gorenjskem potekalo usposabljanje svetovalcev in informatorjev za delo z evropsko borzo ponudbe in povpraševanja, pri nekaj izbranih projektih konkretno vzpostavljanje mednarodnih povezav; predvideno pa je tudi obsežno usposabljanje podjetnikov. Tretja oblika pomoči je razvoj pospeševalnih podjetniških centrov. Na Gorenjskem naj bi že na tej stopnji Pharove pomoči slovenskemu malemu gospodarstvu nastalo vsaj pet takih centrov, ki bodo prevzeli naloge pospeševanja podjetništva in predstavljali "vrh" podjetniške inkubatorske mreže. V teh centrih bodo svetovalci in informatorji, ki bodo usposobljeni za delo s podjetniki in za vzpostavljanje mednarodnih povezav. Pomoč podjetjem, ki obetajo gospodarski razvoj Kot smo slišali na blejskem srečanju, se bo pomoč Phare osredotočila na praktične primere in na podjetja, ki obetajo gospodarski razvoj, ne pa tista, ki so brez perspektive in socialno občutljiva. Napačno je tudi razmišljanje, da se bodo podjetniško inovativni centri osredotočili samo na ustanavljanje novih podjetij; nasprotno: ukvarjali se bodo tudi z vprašanji, kako povečati konkurenčnost že obstoječih in kako iz velikih sistemov napraviti dobra mala in srednjevelika podjetja. Od Pharove pomoči bodo več imeli v okoljih, kjer bodo pokazali večjo pripavljenost za sodelovanje in kjer bodo tudi znali bolje izrabiti ponujene mednarodne izkušnje tujih in domačih strokovnjakov. Kot je dejal minister dr. Tajnikar, projekta brez zavzetega sodelovanja ob- čin (in celo brez njihovega finančnega prispevka) ne bo mogoče uresničiti. Anton Sfiligoj, vodja projekta Pharove pomoči malemu gospodarstvu v Sloveniji, je med drugim povedal, da bo privatizacija, ki naj bi se pri nas začela v nekaj mesecih, spodbudila nastajanje malih in srednje velikih podjetij. Slovenija je po miselnosti in po marsičem drugem že zelo blizu Zahodni Evropi, vendar pa tehnološko še precej zaostaja. To je tudi eden od razlogov, da mora biti odprta za tuja vlaganja in da se ne sme zapirati za lastni prag. V mednarodni konkurenci je slovenskemu gospodarstvu zagotovljena dobra prihodnost, če bo dalo poudarek kakovosti in če bo sposobno slediti najnovejšim tehnološkim spoznanjem. Tudi v Sloveniji so dobri strokovnjaki in svetovalci, ki pa za zdaj pri razvoju podjetij še nimajo tako pomembne vloge kot v zahodni Evropi. Podjetniške "reference" Komisija Evropske skupnosti je uresničevanje Pharove- tehnične pomoči slovenskemu malemu gospodarstvu na podlagi razpisa zaupala tržaškemu podjetju SEED, ki bo glavni koordinator; pri izvedbi pa bodo sodelovali tudi Združenje nemških tehnoloških parkov ADT, Združenje italijanskih zasebnih industrialcev A1COD ter slovenska podjetja Gea College, Inin in lntersmew. Vodja projekta Phare Anton Sfi- ligoj je na blejskem srečanju predstavil njihove "reference". Podjetje SEED, ki ima sedež v Trstu in v katerem je eden od treh delničarjev tudi dežela Fur-lanija - Julijska krajina, se ukvarja predvsem z nastajanjem in razvijanjem malih podjetij. Nemški ADT je veliko svetovalno podjetje z 200 tehnološkimi centri v Nemčiji in s 35 v Srednji in Vzhodni Evropi. Ukvarja se z vprašanji regionalnega gospodarskega razvoja, v zadnjih dveh letih pa dela predvsem v Vzhodni Evropi, kjer uresničuje podobne projekte, kakršni je tudi Pharova pomoč slovenskemu malemu gospodarstvu. AICOD s sedežem v Rimu je najbolj priznano italijansko združenje podjetij z bogatimi izkušnjami pri razvijanju malega gospodarstva (v Italiji je kar 95 odstotkov malih in srednje velikih podjetij). GEA College je pripravil za podjetnike že več kot sto različnih predavanj, lani je usposobil dve skupini svetovalcev za podjetništvo, letos pa bo še dve. Mednarodno podjetje Inin, ki deluje tri leta in pol, se ukvarja predvsem z ustanavljanjem podjetniških inkubatorjev. V Sloveniji je doslej 15 tovrstnih inkubatorjev, med katerimi jih osem že deluje, sedem pa jih še nastaja. (Na Gorenjskem sta dva: jeseniški sodi med že razvite, tržiški šele nastaja.) Iz inkubatorjev se je doslej "zleglo" sto podjetij, ki so odprla 688 novih delovnih mest. Intersmew je mednarodni center za pospeševanje malega gospodarstva Vzhod - Zahod in deluje kot zavod, ki ga je ministrstvo za malo gospodarstvo ustanovilo zato, da bi navezoval stike z mednarodnimi organizacijami. Center se je že vključil v mednarodni program za pospeševanje inovacijske in investicijske dejavnosti, pri projektu Phare pa bo zastopal ministrstvo in pomagal pri organizaciji in koordinaciji s tujimi svetovalci. • C. Za-plotnik Zvezna dežela Koroška in Celovški sejem sta se predstavila v Ljubljani Korošci se ozirajo tudi na jug Da imajo na Koroškem Slovenijo dolgoročno za pomembnega gospodarskega partnerja, kaže tudi sestava delegacije, ki je prišla v petek v Ljubljano predstavljat gospodarske načrte dežele Koroške in Celovškega sejma. Ljubljana, 15. januarja - K pomembnosti srečanja koroških gospodarstvenikov in sejmarjev s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in slovenskimi časnikarji sta s svojo udeležbo prispevala tudi namestnik koroškega deželnega glavarja in prvak koroških socialdemokratov dr. Peter Ambrozv in veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani Jutte Štefan Basrl. Posebej prvi je slovenskemu avditoriju natančno razčlenil interes Koroške za sodelovanje s Slovenijo in novo gospodarsko strategijo Koroške. Dr. Peter Ambrozv je med drugim dejal, da ima zgodovinsko, naravno in kulturno Koroška več skupnega s Slovenijo in Furlani-jo in Julijsko krajino kot pa z nekaterimi avstrijskimi zveznimi deželami. Kljub mnogim zgodovinskim napetostim se je gospodarsko sodelovanje ohranjalo. S Političnimi spremembami in s samostojnostjo Slovenije pa lahko predstavlja to območje močan gospodarski dejavnik povezova- Ugledno koroško zastopstvo v Ljubljani. Od leve proti desni: namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozv, avstrijska veleposlanica v Ljubljani Jutta Štefan Bastl in direktor celovškega sejma dr. Jorg Pawlik. - Slika G. Sinik nja z ostalimi deli Evrope. Avstrija je gospodarsko in socialno trdna, ima trden denar in dober položaj pred vstopom v Evropsko Dopolnjen sejemski program v Celovcu se bodo tudi letos vrstili različni sejmi. Marca bo sejem Gast, sejem za gastronomijo in turizem, v začetku aprila Freizeit (Prosti čas), avgusta bo 60. tradicionalni potrošni sejem, v prvi polovici septembra pa lesni sejem, ki bo dopolnjen z dvema strokovnima sejmoma: Au-stro - Fenster (gradnja oken in vrat) in AVSTRO ZIDA (tesarstvo, pokrivanje streh, sanacija starih stavb). Konec septembra bo tradicionalni sejem Componenta za izdelovalce dobaviteljev komponent in posameznih rezervnih delov (Avstrija pri tem dobro trži. saj nima svoje avtomobilske industrije, izdela pa ogromno sestavnih delov za avtomobilsko industrijo), oktobra pa bo nov sejem Denar in vrednost, sejem starin, umetnin in kapitalskih naložb. Prihodnje leto pa bo v Celovcu prva turistična borza za območje Alpe Jadran. Takrat bodo na Koroškem svetovne turistične igre. gospodarsko skupnost, zato je sodelovanje z Avstrijo in Koroško za vsakogar koristno. Dežela Koroška gradi nov gospodarski koncept in v njem bi bilo marsikaj koristnega tudi za Slovenijo. Po oceni Franza Podlipniga, predstavnika Koroške trgovinske zbornice so gospodarske in politične reforme na Madžarskem in Češkem ter Slovaškem za Avstrijo zelo pomembne, Slovenija pa je še posebej za koroško gospodarstvo velik trg upanja. Lani so se pokazali znanilci uspešnejšega gospodarskega sodelovanja. V prvem polletju se je avstrijski izvoz v Slovenijo dvignil za 30 odstotkov, tej rasti pa je sledil tudi slovenski izvoz v Avstrijo, na Koroškem in v Avstriji pa so Slovenci rado videni gostje. Slovenija se lahko uvrsti med najpomembnejše avstrijske gospodarske part- nerje, sedaj sta na prvih dveh mestih Nemčija in Italija. Celovški mestni svetnik Walter Zwick, referent za finance, gospodarstvo in obrt v Celovcu je opozoril na še eno plat slovenskega sodelovanja s Koroško in Avstriji. Ker bo Avstrija zanesljivo sprejeta v Evropsko gospodarsko skupnost, v kateri si članice ne zaračunavajo carin, bi kaj takega še pred sprejemom Avstrije v EGS kazalo vpeljati med Slovenijo in Koroško oziroma Avstriji ter Furlanijo in Julijsko krajino. Tako bi bila Slovenija po tej plati tudi že pripravljena na vstop v EGS, za kar si bo prizadevala. Sloveniji je predlagal ustanovitev informacijskega središča, nekakšne kontaktne borze in borze podatkov, ter tehnološkega in razvojnega parka za mlade podjetnike po koroškem vzoru. Takšni parki pomagajo manjšim in srednjim podjetnikom. Predlagal je tudi ustanovitev koroškoslovenskega gospodarskega foruma, ki bi zasedal izmenično v Ljubljani in Celovcu. Koroška in njeno gospodarstvo veliko stavita na Celovški sejem, ki je organiziran kot družba, družabniki so pa mesto Celovec, dežela Koroška in Zbornica obrtnega gospodarstva. Sejemska dejavnost ima za koroško gospodarsko rast velik pomen in zato uživa veliko politično podporo. Kot je povedal predsednik sejemske družbe in celovški podžupan VVal-ter Dermuth, so vsi sejmi pisani Koroški na dušo, sejmarjev pa tudi ni treba priganjati, da bi sledili ali celo prednjačili pred gospodarskimi usmeritvami dežele in države. Pomen sejma za Koroško je podkrepil tudi direktor sejma dr. Hans Jorg Pawlik s podatkom, da letno sodeluje na celovških sejmih 3000 direktnih raz-stavljalcev, od katerih predstavlja vsak razen sebe še 3 ali 4 raz-stavljalce. Celovški sejem je tudi pobudnik za avstrijsko izvozno razstavo, ki bo s pomočjo koroške trgovinske zbornice organizirana novembra v Ljubljani, Slovenija pa naj bi enako razstavo za Avstrijo organizirala v Celovcu. • J.košnjek Posodabljanje poslovalnic tržiškega Mercatorja Lani veliko novosti in sprememb Tržič, 11. januarja - Največja lanska naložba Mercator-Preskrbe iz Tržiča je bil odkup Zlitovega salona pohištva na Deteljici. Dejstvo, da je urejena notranjost lokalov pomembna za kupce, jih je vodilo pri prenovi več poslovalnic v domačem kraju in Kranju. Lani so vrnili prvi lokal nekdanjemu lastniku, prodajalno pa imajo v najemu. V Tržiču ugotavljajo, da je glede na razširjanje gospodarske krize in upadanje kupne moči prebivalstva vse manj zaslužka tudi v trgovini. Direktor največjega trgovskega podjetja Mercator-Preskrba Rado Veselinovič ocenjuje zasebno trgovino kot zdravo konkurenco, ki tudi družbena podjetja spodbuja k razvoju, kritičen pa je do raznih oblik nelagalne prodaje, od katere država ne zna pobrati davkov. Čeprav je število trgovin v Tržiču morda že preseglo prag povpraševanja, so lani v tržiškem Mercatorju vseeno vložili veliko sil in denarja''v posodabljanje mreže poslovalnic. Na novo so odprli prodajalno ženske konfekcije Lady, prejšnjo tovrstno trgovino pa preuredili v prodajalno sadja in zelenjave. Od pekarne so prevzeli prodajalno kruha, največja naložba pa je bil odkup salona pohištva na Deteljici od tovarne Zlit. Preuredili so tudi samopostrežne trgovine v Križah in Pristavi ter v nebotičniku in na Planini v Kranju, odprli pa so še diskontni prodajalni na Deteljici in v Zgornji Bistrici pri Tržiču. V mestni blagovnici so uredili oddelek s čistili in mešalnico barv iz uvoza, prav sedaj pa tja selijo z Balosa oddelek železnine. V blagovnici nameravajo spraviti v uporabo tudi premične stopnice za kletno etažo in z izpopolnitvijo vseh kotičkov ustvariti pravi trgovski center. Takih nalog se lotevajo kljub postopnemu zmanjševanju števila delavcev. Sedaj dela v 40 poslovalnicah - od teh so 4 v Kranju - pa v upravi skupno 146 delavcev, kar je skoraj 15 odstotkov manj kot dve leti poprej. Seveda to prinaša večje obveznosti in obremenitve za posameznika. Zato sodi k posodabljanju prodajne mreže tudi uvajanje računalniške opreme; lani so kupili tri računalnike in letos jih bodo namestili prav toliko. Podjetje se je že lotilo tudi denacionalizacije; doslej je Mercator vrnil lokal v Spodnji Bistrici nekdanjemu lastniku in z njim sklenil najemno pogodbo. Podobno želijo reševati druge primere, saj odškodninski sklad še nima denarja za vračilo kupnin. Le-tako bi se izognili tudi nujnemu odpuščanju delavcev, ker bi ob vrnitvi 8 lokalov ostalo brez dela več kot 20 ljudi. • S. Saje Industrijska proizvodnja na Gorenjskem Le v jeseniški občini naredili več Kranj - Po podatkih zavoda za statistiko je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v lanskih enajstih mesecih za enajst odstotkov manjša kot v enakem predlanskem obdobju. Čeprav je bilo znižanje proizvodnje precejšnje, pa je bilo še vedno manjše kot v Sloveniji, kjer je bilo 14-odstotno. Med gorenjskimi občinami so le v jeseniški naredili več (za osem odstotkov), medtem ko je bila v vseh ostalih lanska proizvodnja manjša od predlanske: v kranjski za 17 odstotkov, v radovljiški za 12, v škofjeloški za osem in v tržiški za šest odstotkov. Proizvodnja je najbolj upadla v tekstilni in kovinsko predelovalni industriji. • CZ. Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta PROFESORJA MATEMATIKE IN FIZIKE (za nedoločen čas a polnim delovnim časom) Pogoji: - visoka izobrazba enopredmetne pedagoške smeri fizike ali visoko izobrazbo pedagoške smeri fizike z matematiko ali matematike s fiziko, pridobljene po programih, dokler eno-predmetni študij ni bil mogoč; -visoka izobrazba splošno naravoslovne, matematično-fizi-kalne, tehnične ali astronomske smeri fizike z dodatno pe-dagoško-andragoško izobrazbo. 4 UČITELJE STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoji: - diplomirani inženir strojništva in vsaj 2 leti delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi v časopisu. Nastop dela po dogovoru. Prijave oddajte v tajništvu šole ali po pošti na naslov: Srednja kovinarska in cestnoprometna šola, 64220 Škofja Loka, Pod-lubnik 1/b. TOVARNA OBUTVE "PEKO" TRŽIČ razpisuje 1. DIREKTORJA RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 2. DIREKTORJA FINANČNEGA SEKTORJA Zahtevani pogoji pod 1. in 2. diplomirani ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj na finančno računovodskem področju Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič. O izidu razpisa bomo kandidati obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letni mandat. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Citroen AX 4x4 Simbioza Natanko leto dni je od tega, ko so pri Citroenu svojemu najmanjšemu modelu nataknili drugačno podvozje, štirikolesni pogon in oznako 4x4. In tako je nastal eden najmanjših serijskih avtomobilov, ki je sicer povsem cestno eleganten, hkrati pa dovolj grob za sicer ne preveč zahtevne terenske vožnje. Uradna oznaka tega citroena je pravzaprav AX 14 4x4. Štirikolesni pogon ni zahteval kakšnih pomembnejših sprememb, je pa zato terensko višji, ima širše bočne plastične letve, rezervno kolo pa je zaradi zasnove podvozja in s tem tudi povečane medosne razdalje romalo v prtljažnik. Slednji tudi za svoj avtomobilski razred ni prav razkošen, ampak potrebno je vedeti, da je to majhen avto. In zato je pričakovana tudi velikost potniške kabine. Čvrsta prednja sedeža, ki sta tako kot pri ostalih predlanskim prenovljenih izvedbah zdaj nekaj višja, prijetno oblikovana, toda s preveč plastike "okrašena" armaturna plošča in sorazmerno veliko prostora za noge, zagotavlja dobro počutje tudi pri daljših vožnjah, potniki na zadnji klopi pa vam bodo hvaležni, če jih boste nekajkrat izpustili iz avtomobila. Na videz torej nič pretresljivega ali neznanega. Toda na spodnjem delu sredinske konzole je pnevmatsko stikalo s simbolom štirikolesnega pogona, katerega vključitev tovarna priporoča samo ob neugodnih HVALIMO: Svežina oblike -Okretnost - Lega na cesti GRAJAMO: Majhen prtljažnik - Namestitev rezervnega kolesa cestnih pogojih, ne pa tudi na suhi cesti. Se pa vozne lastnosti v hipu bistveno spremenijo in to že pri mokri cesti, kjer zna AX biti dolgo nevtralen avto, še posebej pa je štirikolesna odločnost vidna na makadamu ali v snegu. Zato ob siceršnji lahkotnosti tega vozila ni potrebna kakšna posebna vadba. Pa tudi to si je treba zapomniti, da je terenska nrav daleč pod ravnijo kakšnega džipa tipa fe-roza ali vitara, sploh pa se ne more primerjati s kakšnim zahtevnejšim terencem. Zato pa je tudi ta AX po svojih značilnostih takšen kot smo jih vajeni: na oko kljub svoji priletnosti še vedno svež, z značilnim francoskim ali bolje rečeno citroenovskim šarmom majhen avto, s katerim pa se lahko vedno brez sramu postavite ob bok večjim in močnejšim. Kajti AX, še zlasti tisti opremljen s 1360 kubičnim šti-rivaljnikom, še zdaleč ni počasen avto. Tudi v izvedbi s štirikolesnim pogonom doseže najvišjo hitrost 165 kilometrov na uro, kar pa seveda zadošča tudi za sorazmerno hitro potovanje. Poraba goriva se začne pri dobrih šestih litrih pri 90 kilometrih na uro in pri mestnih vož- ŠE SREČA, DA SEM ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU Ko gre za naS avlo, smo vsi zelo občutljivi.Trenutek naše ali tuje nepazljivosti nas lahko precej slane Prav tako je nemogoče predviden viš|o silo Ko ostanemo brez avta, nas /grabi panika Kako bomo prišli v sluzlx>, kako lx>mo peliali otroke v vrtec, in seveda, kako bomo plačali nastalo škodo Zalo |e najbolje, da smo popolnoma zavarovani Dosedanje možnosti avtomobilskega zavarovanja poznamo Zavarovalnica Triglav je \ prizadevanju za celovitejšo zavarovalniško ponudbo oblikovala vrsto novosli wa re t h 0 avtomobilsko zavarovanje Permanentni n a t / n zavarovanja V Sloveniji imamo iako prvič možnost da naš avto in vse druge vrste motornih vozil res pojtolnotn.i zavarujemo Odlomek iz novih prednosti in koristi za zavarovance i • prepričljivi popusti • ugodnc|ši pogo|i plačevanja premij • brezplačne zavarovalne vrste • brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil • enkratno zavarovanji' s polico. ki se po Zel|i avtomatično podal|šu|c • brezmejno število kombinacij ta valovanja • bonus se ohranja in prenaša Vseb ugodnosti, prednosti in koristi, ki jib prinaša nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, je toliko, da si boste teleti imeti avto samo zato, da bi ga lahko zavarovali Hov BONUSMALUS SISTEM. tltihilr M fst'fr [*>\loimh int'\tih /«/wm/w/i;ui' I nultu njah naraste na sedem litrov in pol. Terenska vožnja seveda zahteva nekaj kapljic več, ampak cestno-terensko povprečje se vseeno izide pod osmimi litri, kar sicer ni odraz kakšne presunljive varčnosti, pa tudi potraten ta avto ni. Cena: 1.235.000 SIT (v ceni so zajete carinske dajatve )(Cimos Koper) V Citroenovi ponudbi je to prijetna dopolnitev, povsem primerna za tiste, ki do takšnih stvari, kot je štirikolesni pogon, čutijo odpor. In AX 14 4x4 je zato povsem uspešno sožitje (majhnega) serijskega avtomobila in terenskih lastnosti. In majhnost pri tem sploh ni nobena ovira. Tehnični podatki: kombili-muzina s priklopljivim štirikolesnim pogonom. Motor: štirivaljni, prečna postavitev, 1360 cem, 55 KW (75 KM) pri 6200 motornih vrtljajih. Dolžina, širina, višina:'3525 x 1555 x 1355 mm. prostornina prtljažnika: 210 - 605 l. Najvišja hitrost: 165 km/h. Poraba goriva po ECE: 6.1, 7.7, 7.5 l neosvinčenega goriva na 100 km. • M. Gregorič, foto D. Gazvoda V Sloveniji 6.100 obrtnic LJubljana - Po podatkih Obrtne zbornice Slovenije ima danes status obrtnice približno 6.100 žensk, navajajo v januarski številki "Obrtnika". V frizerski obrtni stroki je približno 1.300 žensk, v trgovski 1.000, v tekstilni prav tako 1.000, v gostinstvu 320, v živilski stroki 300, med kemičnimi čistilci jih je 280. Celo v avtoprevozniških dejavnostih jih je 200 (največ taksistk). Po mnenju znane slovenske sociologinje ženske vsako stvar dobro premislijo, manj tvegajo in posvečajo manj pozornosti izobrazbi svojih sodelavcev. Ženske svoja podjetja zelo dobro poznajo in jih natančno vodijo. Še posebej so dobrodošle takrat, ko je potrebno neko zamisel uresničiti. Imajo pa ženske še nekaj lastnosti, to so čustvenost, pretirano reagiranje na probleme in osebno angažiranje, kar pa ni vedno na mestu. Svetovne cene hrane padajo Novembrska številka Biltena Banke Slovenije je zanimiva že zato, ker prinaša pregled gibanja svetovnih cen primarnih surovin in nafte. Iz pregleda je razvidno, da se je hrana od 1985. do 1990 leta dražila, medtem ko od 1990. leta dalje svetovne cene hrane nenehno padajo. V letu 1990 so padle za 1,7 odstotka, predlani (v primerjavi z letom prej) skoraj za 11 odstotkov, lani oktobra pa so bile za 15 odstotkov nižje kot oktobra predlani. Za mleko vse naenkrat Kranjska Mlekarna je vse plačilo za decembra oddano mleko nakazala kmetijskim zadrugam in posestvom včeraj, 18. januarja; kdaj pa bodo denar dobili kmetje, je odvisno od tega, kako hitre bodo pri izplačilu zadruge. Kot je znano, je bila decembrska odkupna cena enaka kot že prej pol leta. Kmetje so za mleko s 3,6 odstotka tolšče in s povprečnim dodatkom za kakovost prejeli 21,40 tolarja za liter, sicer pa je bila tolščobna enota vredna 5,5278 tolarja. Kar zadeva januarsko odkupno ceno, še ni nič novega. Znano je le zagotovilo dr. Janeza Drnovška, da stara vlada do sestave nove ne bo pristajala na povišanje cen, ki so pod državno kontrolo. Koliko za pujske in prašiče? Pregled po slovenskih prašičjih sejmiščih je dober "cenovni barometer" za to, koliko je treba odšteti za pujske in za prašiče za zakol. Klavne prašiče je zdaj mogoče dobiti že za 200 do 240 tolarjev za kilogram, medtem ko je bila decembra cena od 230 do 270 tolarjev. Cena je padla zato, ker so prenehale veljati nekatere omejitve zaradi klasične prašičje kuge in ker se je "čas kolin" že prevesil v drugo polovico. In kolikšna je cena pujskov? Razlike so precešnje: na sejmišču v Šentjerneju so jih prodajali po 420 tolarjev za kilogram, v Brežicah po 300 do 320 tolarjev, v Novem mestu, Škocjanu in Ajdovščini pa po 350 tolarjev. Cene kmetijskih zemljišč Tokrat navedimo le dva primera! V katastrskem okraju Ljubno je sadovnjak tretjega razreda, ki je kot kmetijsko zemljišče prve kategorije tudi v prvem območju, naprodaj po 400 tolarjev za kvadratni meter. Lastnik pašnika prvega razreda (III. kategorija, 1. območje) v katastrskem okraju Hraše (občina Radovljica) zahteva za vsak kvadratni meter 92 tolarjev. Odkupne cene živine V klavnicah Škofja Loka, Jesenice in Radovljica odkupujejo živino po enotnih cenah. Poglejmo najprej, kakšne so cene za MPG oz. za mlado pitano govedo! Extra je po 148,40 tolarjev za kilogram žive teže (preračunano na meso po 265 tolarjev), I. razred po 133,28 (238), II. razred po 122,64 (219), MPG zunaj razreda pa po 99,68 tolarja za kilogram (178). In kolikšne so odkupne cene za krave? I. razred je po 92,56 tolarjev za kilogram žive teže (178), II. razred po 83,20 (160), III. po 76,96 (148), krave zunaj razreda pa po 71,36 (118) tolarjev za kilogram. TlfinfTNrO Ljubljanska 1,KRANJ x uvnii vf tel-fax.: 064/221-112 POTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ A.Hausmann K CD. Grosistična trgovina za vse samostojne trgovce, obrtnike in podjetnike! Prodaja različnih vrst blaga (razen živil). Prinesite, prosimo, tudi vaš obrtni list! BELJAK St. M ag d a I e n e r s t r. 35, tel. : 9943/4242-41 512 Poslovni čas: ponedeljek - petek, 7.30 - 17. ure sreda 7 30 - 20 ure Veselimo se vašega obiskal MAJ Ste komunikativni, prijazni, vas veseli delo z ljudmi in vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi vam ponujamo vabljiv zaslužek! Iščemo POGODBENE SODELAVCE za kraje na Gorenjskem in sicer: Kranj s širšo okolico, Škofja Loka s širšo okolico vključno s Poljansko in Selško dolino, Tržič s širšo okolico, Radovljica, Bled in Bohinjska Bistrica s širšo okolico ter Jesenice s širšo okolico. Pisne ponudbe pričakujemo na naslov: Zavarovalncia TILIA, d.d. Novo mesto, Predstavništvo Kranj, Likozarjeva 1 a, lahko pa nas pokličete po telefonu 064/214-976, SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI zavarovalnica triglav d.d. Avtomobilska zavarovanja v paketni obliki sklepamo na vseh naših poslovnih mestih v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici in Škofji Loki od 7. -19. ure, ob sobotah od 7. ■ 13. ure, v Tržiču pa od 8. • 16. ure, in ob sobotah od 8. • 12. ure. IZJAVA TEDNA KDO JE NAJVEČ DELAL? GOSPOD GROS! Saj smo vedeli! Ko bo odšel gospod Gros iz parlamentarnih klopi, bo novinarjem neznansko dolgčas. Dolgčas pa se brž razblini, ko se Vitomir spet prikaže. Kakšno olajšanje! Oni dan je nekako takole dejal: »Seveda sem se upokojil kot državni funkcionar. Zakaj pa ne? Zakaj pa se ne bi smel, kot se denimo lahko upokoji tudi sto drugih, ki so delali v prejšnjem parlamentu! Med vsemi imam največ pravice, saj sem med vsemi največ delal!« Kar je preklemansko res! Če gospod Gros ne bi tako zelo delal, ne bi postal medijska zvezda. In medijska zvezda je zanesljivo bil, saj je bil non - stop v satiričnih in humorističnih rubrikah... • D.S. VREME Vremenoslovci nam za naslednje dni napovedujejo oblačno, a še vedno razmeroma toplo vreme. LESTVICA 5 + 5 V petkovi Panorami smo objavili lestvico Radia Žiri "5 + 5", ki jo pripravlja SAŠA PIVK. Oddaja bo na sporedu jutri (sreda), gostji v oddaji bosta IRENA VRČKOVNIK in ALENKA GODEC. Pomotoma pa je v petek izpadel kuponček za glasovanje - zato ga objavljamo danes. In ker je oddaja že jutri, Saša pa čaka na Vaše glasove in predloge: pisalo in škarje v roke, izpolnjen kuponček na dopisnico, nanjo napišite še kaj, nekoga čaka nagrada, po želji klepet z Ireno ali Alenko. "5 4- 5" je Vaša lestvica na Radiu Žiri s kupončki iz Gorenjskega glasa. NAJBOLJŠA PESEM PREDLOG_ NASLOV _ KUPONCKE POŠLJITE (na dopisnici) na naslov: RADIO ŽIRI. 6*226 ŽIRI 37. LESTVICA TRŽIŠKI HIT Th. Krokodilčki - čuki 2. Ti si moj sonček - Agropop 3. 25 ur na dan - Čudežna polja 4. Ostani mlad - Peter Pan 5. Ko noč zamenja dan - Don Mentonv Band 6. Ni važno - Zlatko Dobrič 7. I vvill always love you - Whitney Houston 8. Don't you love me - Felix 9. Lilly Marlen - Vlado Kreslin 10. Queen of rain - Roxette Predlogi: Tuji: Step it up - Stereo plus Domači: Nezmotljivi - Avtomobili Kupone nam pošljite do sobote, 23. januarja 1993, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Tokrat nagrada ostane Tržičanki, in sicer: Mateji Sajovic iz Kovorja. T. Predlog« Tuji RADIO Domači Naslov Zime so s snegom vedno manj radodarne, zato je tudi pozimi še kako dobrodošlo tudi kolo. Največji užitek pa je kolesarjenje po deželi. - Foto: Janez Pelko GLASOVA ANKETA USODNA SREČANJA Se spomnite tistega trenutka, ko ste prvič zagledali svojo drago ali dragega? Verjetno se mnogokrat skupaj spominjata tistega dne, ko ste se tako usodno zaljubili, da ste slišali travo rasti. In če vrtate še globlje po spominu, se boste zavedeli, da se je vse to zgodilo na povsem čuden in komičen način. Kaj je bilo na vašem partnerju tisto, kar vas je tako očaralo?" Damjan Rozman, Planina: "Svojo punco sem spoznal pri njej doma, saj se je ona prva zaljubila in naročila mojemu prijatelju, naj me pripelje na oglede. Tisto, kar sem videl, mi je bilo zelo všeč. Punca ima dosti v glavi in to je tudi tisto, kar me je tako zapeljalo." Tadeja Lepoša. Gozd Martuljek: "Fanta sem imela, a sva se tudi razšla. Njega sem spoznala na smučanju. Za mojega naslednjega fanta pa bo pomembno dobro srce, miren značaj, videz mi ni važen, pač pa je ljubeznivost tista karakteristika, ki je zelo pomembna." Peter Kordež, Rakovica: "Jaz sem poročen in ženo sem spoznal že pred mnogimi leti v Ljubljani. Po spoznaju sva se srečevala sedem mesecev, po tem pa sva se kar poročila in sedaj srečno živiva v hiši, ki sva jo zgradila skupaj. Zdi se mi, da se mladi sedaj spoznavajo na drugačne načine, kot smo se mi." 9 j. Markovič, foto: Gorazd Šinik Hiti počasi! Lep in pameten pregovor, ki pove, da je večino zadev v življenju treba delati s premislekom in s pametjo, ne pa na vrat in na nos. In da se počasi daleč pride, tudi dobro vemo. Saj bi bili v tem smislu lahko silno razumno - potrpežljivi tudi ob porajanju naše nove vlade, ki se meče zdaj v eno zdaj drugo koalicijo in se upogljivo in ponižno tolažili: to je zamotana zadeva, malodane izven razmišljajočega dometa navadnih smrtnikov. A kaj, ko je to dolgotrajno in mukotrpno pinkponkanje s koalicijami in ministri tako prozorno, čisto nič uglajeno in diplomatsko, da je moral že slehernik umerkati, da gre vsem za oblast in čast in funkcionar-sko plačo in penzion! Te naše stranke, ki jih gospod Drnovšek tako fino izčrpava, se zjutraj užaljeno cmerijo, zvečer pa spet kikirikajo kot petelin ne gnoju. In ob teh maratonskih besedovanjih, s kom bi oni šli v koalicijo, s kom pa že ne. da bi naslednji dan bilo ravno obratno, naj bi si čitatelji in gledatelji pulili lase! Še v sanjah ne! Meni ni in ni jasno, zakaj njim gor ne more biti jasno, Jo\ Zunanji sindikalni zaupnik Temeljne določbe zakona o delovnih razmerjih opredeljujejo položaj in pogoje za delovanje sindikata v podjetju, pri tem pa govore tudi o zaščiti sindikalnih zaupnikov. Komentar k omenjenemu zakonu predvideva možnost zunanjega sindikalnega zaupnika, denimo strokovnjaka za določeno področje. Prav ta možnost se je zdela odrešilna v primerih, ko se število zaposlenih v podjetju zmanjšuje, ne pa tudi obseg dela, in ko strah pred izgubo delovnega mesta veže roke sindikalnim zaupnikom v podjetju. Tako je po dogovoru med območnim sindikatom, vodstvom podjetja in sindikatom podjetja začel z novim letom v Gorenjski predilnici v Škofji Loki delati kot zunanji sindikalni zaupnik dipl. pravnik Marjan Thaler. Težišče njegovega dela je v strokovni pomoči sindikatu podjetja, na razpolago pa je tudi članstvu za pravno svetovanje in zastopanje. Podoben dogovor je sklenjen tudi v LTH. Z novo obliko dela si obetamo uravnoteženje strokovne moči na obeh pogajalskih straneh v podjetju, kjer je bila moč doslej pogosto na strani vodstva. Čas, izkušnje in rezultati bodo pokazali, če je ta usmeritev pravilna. Kako do revizije Če je bilo oškodovano družbeno podjetje Postopek revizije dosedanjih lastninskih postopkov se opravi v primerih, ko predlagatelji ocenijo, da obstaja utemeljen sum o oškodovanju družbene lastnine, zlasti če je prišlo: - do zmanjšanja premoženja podjetja - do nakupa podjetja ali dela podjetja ali preoblikovanja z večanjem lastniškega kapitala s strani zaposlenih ali dela zaposlenih v tem podjetju, njihovih družinskih članov ali tretjih oseb na podlagi kreditov brez revalorizacije ali z začetnim moratorijem na plačevanje glavnice ali z garancijo na osnovi depozita podjetja; - do prenosa poslovnih funkcij in učinkov na eno ali več podjetij, ki so pod lastniško kontrolo ali v delni ali popolni lastnini zaposlenih, njihovih družinskih članov ali drugih pravnih ali fizičnih oseb (by pass podjetja); - do ustanovitve podjetja v zasebni ali mešani lastnini, če so bili ustanovitelji ali soustanovitelji delavec ali delavci podjetja ali njihovi družinski člani; - do delne ali celotne prodaje podjetja; - do sklenitve škodljivih pogodb ali drugih pravnih poslov ter dejanj, na podlagi katerih je prišlo do oškodovanja družbene lastnine; - do izvedbe lastninske preobrazbe na osnovi izdaje prednostnih delnic za družbeni kapital; - do statutarnih določb ali določb v pogodbi o ustanovitvi ali drugih normativnih aktih, na podlagi katerih so bile posameznim skupinam ali posameznikom zagotovljene neupravičene prednosti; - do brezplačnih prenosov družbenega kapitala; - če je prišlo do vlaganja sredstev ali ustanavljanja novih podjetij v mešani lastnini v upravljalskih in drugih razmerjih, ki ne ustrezajo sorazmernemu delu vloženega kapitala. Predlagamo, da sindikati v podjetjih opravite naslednje aktivnosti : 1. Čimprej naj se sestane vodstvo sindikata in ugotovi, ali je v obdobju od 1. januarja 1990 prišlo do oškodovanja družbene lastnine na enega od prej navedenih načinov. 2. O ugotovitvah sindikata naj se sestavi zapisnik in po možnosti pridobi dokumentacija, ki bo podlaga za oblikovanje pobude za postopek revizije, na primer sklepi samoupravnih organov, pogodbe, statuti itd. 3. Zapisnik in dokumentacijo, če je bila zbrana, takoj pošljite na ZSSS Območna organizacija sindikatov Gorenjske, Kidričeva 1, 64220 Škofja Loka, da bo le-ta oblikovala in posredovala pobudo za revizijske postopke enemu od pristojnih organov. Če dokumentacije ni mogoče zbrati, pošljite samo pobudo. Pozivamo sindikalne poverjenike, da se zadolžitve lotijo z vso odgovornostjo. V primeru revizijskega postopka bo namreč mogoče dokazovati oškodovanje družbene lastnine in vzpostaviti prejšnje stanje. Vendar se lahko postopki zavlečejo in tudi preprečijo. Ker se rok zahtev za revizije izteče 4. februarja, pošljite zapisnike najkasneje do 29. januarja. • Sandi Bartol Dohodnima In prispevki xa moclmlno zavarovanje v primerjavi z noto plačo (Slovenija vi. 1990, druge države vi. 1989) Vir: OKCD in SPIZ OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Težnje po ukinitvi kolektivne pogodbe Splošni akti v podjetjih so za sindikat preteklost Zadnje čase, zlasti še po najavi Gospodarske zbornice Slovenije, ki želi z enostransko odpovedjo izničiti veljavnost kolektivne pogodbe za gospodarstvo in posredno številne panožne pogodbe, se je ta težnja prijela tudi nekaterih vodilnih ljudi v gorenjskih podjetjih. Kljub načelnemu dogovoru s sindikati v podjetjih za sklenitev podjetniških kolektivnih pogodb med drugimi ustavljajo postopke sklepanja pa tudi izvajanja teh pogodb. Slednje želijo nadomestiti s splošnimi akti ali pravilniki, delavcem in njihovim sindikatom pa pojasnjujejo, da je kolektivno pogajanje stvar sindikatov. Dodajajo tudi, naj bi pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev urejali splošni akti, ki jih enostransko sprejemajo in spreminjajo delavski sveti in drugi organi (vodenja), dokler ne bo do konca izpeljana lastninska reforma. Sindikatom pa velikodušno ponujajo možnost sodelovanja in udeležbo na sejah, kjer lahko celo razpravljajo o tej tematiki. Individualne ali tako imenovane menedžerske pogodbe pa ostajajo še naprej v veljavi, saj delavcem vztrajno zatrjujejo, da so menedžerji in stopamo v tržno ekonomijo, kjer se politika plač vodi na drugačnih principih. Tako stanje na področju delovnopravne zakonodaje odgovarja samo poslovodnim ljudem. Brez pogajanj z nadležnimi sindikati bi po svojih merilih in po mili volji delili raven pravic delavcem, tako glede delovnega razmerja kot glede cene dela. In kaj je lažjega, kot odločati o tem s sklepom delavskega sveta ali celo upravnega odbora v delniških družbah. Pri vsem tem jim je naklonjena tudi zakonodaja, zlasti 113. člen zakona o delovnih razmerjih, ki dopušča dve možni obliki urejanja pravic in obveznosti delavcev, in sicer s splošnim aktom ali podjetniško kolektivno pogodbo. Ob primernosti ene ali druge oblike sindikati vztrajamo pri kolektivnih pogodbah. Pogodba ima kot dvostranski akt večjo veljavo kot splošni akt, ki ga sprejme organ upravljanja. Pri sprejemu slednjega sindikat ne sodeluje neposredno, kar mu ne omogoča pogajanja in tudi ne razrešuje socialnega miru v podjetju. S splošnimi akti se lahko urejajo le tista vprašanja v podjetjih, ki po svoji naravi ne morejo biti predmet dvostranskega dogovora. Takoj ko v dvostranskem delovnem razmerju med delavcem in delodajalcem (podjetjem) neka pravica ene stranke hkrati predstavlja dolžnost druge stranke in obratno, pa je treba njeno vsebino in način uresničevanja dogovoriti pogodbeno. Večina pravic in dolžnosti na področju delovnih razmerij in plač pa je prav take naraVe. Prednost podjetniške kolektivne pogodbe za zaposlene je tudi v tem, da se z njo lahko zagotovijo večje pravice od minimalnih, določenih s splošno ali panožno kolektivno pogodbo. Tudi pravice, ki so v omenjenih dveh le deklarirane, se s podjetniško lahko podrobno uredijo. Vse to je kajpada odvisno od usposobljenosti sindikata. Prav kolektivne pogodbe namreč kažejo sposobnost posameznih sindikatov, da se uveljavljajo v novi vlogi kot organizacija, ki skrbi za uveljavitev in varstvo pravic delavcev. S pogajanjem za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe sindikat dobiva status enakopravnega partnerja predstavnikom delodajalca. Ob dejstvu, da je kolektivna pogodba dvostranski javni akt, smo v preteklih dveh letih v večini gorenjskih podjetij, kjer ima cbmočna organizacija svoje članstvo, uspeli s pogajanjem številnih sindikalnih zaupnikov skleniti podjetniške kolektivne pogodbe ali vsaj začeti s pogajanji. To delo, pa tudi ogromno vloženega znanja pri snovanju splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in negospodarstvo ter številne panožne sindikatom ne dovoljuje, da bi neprizadeto sprejeli težnje o ukinjanju kolektivnih pogodb. S tem prispevkom želimo predvsem opozoriti vodilne delavce in spodbuditi sindikalne zaupnike v tistih podjetjih, kjer še nimajo sklenjenih podjetniških kolektivnih pogodb, da je to ena od prednostnih nalog območne organizacije ZSSS za Gorenjsko. Zavedamo se sicer, da prisilna sklenitev pogodbe ni možna, toda zaradi vzpostavitve partnerskega odnosa in socialnega miru v podjetju bi kazalo zahtevam sindikata vendarle prisluhniti. Socialnega miru v podjetju si želita delodajalec in delavec. In prav v tem je bistvo naše zahteve. • Sandi Bartol Osnovni problem "visokih" plač pri nas so njihove obremenitve, ki so najvišje v Evropi. Ministrstvom, delodajalcem in makroekonomistom, ki delavstvu prek ekranov in časopisnih strani grozijo z zniževanjem plač, predlagamo, da se jih lotijo s prave strani. Srečanje z gorenjskimi poslanci V parlamentu tudi o delavstvu Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko in Svet kranjskih sindikatov sta za četrtek, 21. januarja, sklicala gorenjske poslance v državnem zboru. Velike politične odločitve so že za nami, v prihodnje pa naj bi se parlament bolj ukvarjal z vprašanji ekonomskega razvoja in naše umestitve v evropski prostor, ob tem pa ne zanemarjal skrbi za socialni položaj delavcev. Oba sindikata, ki imata na Gorenjskem največ članstva, bosta tokrat skušala poslancem približati ekonomski in socialni položaj delavstva, kajpada tudi z željo, da bodo v njegov prid kdaj povzdignili svoj poslanski glas. Povabili so Zorana Thalerja, Štefana Matuša, Ivana Omana, Braneta Eržena, Ireno Oman, Saša Lapa, Jano Primožič, dr. Dušana Bavd-ka, Ignaca Polajnarja ter državna svetnika dr. Ivana Kristana in Jožeta Resmana. Če bodo našli skupni jezik, je računati na nadaljnje sodelovanje. Sindikat v lastninskem preoblikovanju podjetij Čisti računi pred lastninjenjem Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij velja od 5. decembra 1992. S tem se je začel proces lastninjenja, ki ima za cilj odpravo družbene lastnine in določitev lastnika kapitala podjetij. Že ob sprejemanju zakona je bilo jasno, da ga ne bo mogoče uresničiti brez številnih izvedbenih predpisov, med katerimi je treba omeniti zlasti metodologijo za otvoritveno bilanco, predpise o pripravi privatizacijskih programov v podjetjih, navodila o potrebni dokumentaciji za sodno registracijo preoblikovanih podjetij, predpise za revizijske postopke, navodila za izdajanje delnic investicijskim skladom, merila za izdajo lastniških certifikatov, navodila o razdelitvi teh med pooblaščene investicijske družbe itd. Zelo pomembno za legalni potek privatizacijskih postopkov je tudi čimprejšnje sprejetje zakona o agenciji za privatizacijo in skladu za razvoj, pa tudi sprejetje drugih pomembnih gospodarskih zakonov, kot so zakon o gospodarskih družbah, zakon o vzajemnih skladih in pooblaščenih investicijskih družbah, zakon o odškodninskem skladu, zakon o delavskem soupravljanju in zakona o borzi in o vrednostnih papirjih. Pol leta za privatizacijo Za sprejetje nekaterih od omejnjenih predpisov zakon o lastninjenju določa roke in nekateri akti so že v sklepni fazi priprave oziroma sprejemanja. Omenil bi zlasti zakon o gospodarskih družbah, katerega predlog je že v skupščini in čaka na sprejem. Predlog zakona je precej obsežen, vsebuje 593 členov, omenjeni zakon pa bi zapolnil vrzel na področju gospodarskega prava in v tem smislu, da bo podrobno opredelil oblike gospodarskih družb in pravila za njihovo delovanje. Vsi omenjeni zakonski in podzakonski predpisi naj bi bili sprejeti najkasneje v šestih mesecih po sprejetju zakona o lastninjenju, torej do 5. junija letos, ko poteče tudi moratorij za statusne spremembe v podjetjih z družbenim kapitalom. S tem datumom se bo začel zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij praktično uporabljati, do takrat pa imajo v posameznih podjetjih čas za razmislek, katero od privatizacijskih poti bodo izbrali. Zakon namreč prevideva več načinov preoblikovanja podjetij, in sicer prenos navadnih delnic na pokojninski sklad, odškodninski sklad ali republiški sklad za razvoj, interno razdelitev delnic, notranji odkup delnic, prodajo delnic podjetja, prodajo vseh sredstev podjetja, preoblikovanje podjetja z večanjem lastniškega kapitala in prenos delnic na Sklad republike Slovenije za razvoj. Ker je predvidenih kar sedem načinov preoblikovanja podjetij, bo potrebno pripraviti program, v prvi fazi pa točno določiti otvoritveno bilanco. Ta bilanca bo ustrezna samo tedaj, če bo predhodno opravljen finančni, računovodski in pravni pregled zakonitosti in pravilnosti poslovanja v podjetjih, ki so se v času od 1. januarja 1990 do uveljavitve zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij kakorkoli statusno preoblikovala, reorganizirala, brezplačno prenašala družbeni kapital ali ustanavljala in vlagala v nova podjetja ali prenešala posamezne poslovne funkcije na druga podjetja. Revizija dosedanjih privatizacijskih procesov Ta tako imenovan postopek revizije je potrebno izpeljati takrat, Če obstaja utemeljen sum, da je pri prej navedenih aktivnostih prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Zakon določa, da postopek revizije v kontrolnem postopku opravi Služba družbenega knjigovodstva, zahtevo za revizijo pa v dveh mesecih od uveljavitve zakona (torej do 4. februarja 1993) lahko vložijo organi za notranje zadeve, javni tožilec, javni pravobranilec, družbeni pravobranilec samoupravljanja, Agencija, Sklad in drugi v 49. členu zakona našteti organi. Pobudo za postopek revizije pa med drugim lahko poda tudi sindikat. Ker je rok za vložitev zahteve 4. februar letos, z Območne organizacije ZSSS predlagamo, naj sindikati podjetij čimprej odreagirajo s pobudo, če obstaja utemeljen sum, da so bile storjene nepravilnosti pri preoblikovanju oziroma lastninjenju podjetja. Pri tem početju jim po potrebi lahko pomaga tudi naša organizacija. Zavarovati pravice delavcev Po opredelitvi razčiščene otvoritvene bilance je v podjetjih treba pripraviti program lastninskega preoblikovanja. Pri tem ima tudi sindikat pomembno vlogo, posebno pri najbolj radikalni obliki, ob popolni prodaji podjetja ali ob preoblikovanju s prodajo vseh sredstev podjetja. V teh primerih gre namreč za enake pravne posledice za delavce kot ob začetku stečajnega postopka, saj podjetje preneha obstajati. Zato zakon pri sprejemanju takega programa lastninskega preoblikovanja podjetja daje delavcem enake možnosti sodelovanja, kot jih predvideva za sprejem programa razreševanja trajnih presežkov delavcev po 35. členu zakona o delovnih razmerjih. Pri postopku lastninjenja podjetij bo prišlo tudi do problemov, kako zavarovati individualne pravice delavcev. Področje varovanja pravic na tem področju je precej neopredeljeno, zato mislim, da bo varstvo pravic iz delovnega razmerja treba urediti še s posameznimi izvedbenimi predpisi, upoštevati pa bo seveda treba tudi ostalo veljavno zakonodajo in kolektine pogodbe. Kot primer naj navedem problem premalo izplačanih plač po kolektivni pogodbi. Zakon obračunani, vendar neizplačani del osebnih dohodkov, na dveh mestih sicer omenja, vendar ne predvideva ustrezne rešitve. Zato se v sindikatih zavzemamo za spremembo oziroma dopolnitev lastninske zakonodaje, ki bi ustrezno upoštevala terjatve delavcev do podjetij pri lastninskem preoblikovanju. • Marjan Thaler Lastninjenje družbenih podjetij V torek, 26. januarja, v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici pripravljamo seminar za gorenjske sindikalne zaupnike. Tema je lastninjenje družbenih podjetij s posebnim poudarkom na vlogi sindikata v teh postopkih. Predvidoma bosta sodelovala predsednik sodišča združenega dela dr. Ivan Žužek in svetovalec vlade Anton Rop. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK DOMUS za zaščito potrošnika Je najboljše res najboljše? Gorenjci imamo najboljši krompir, najboljše jedilno sončnično in rafinirano rastlinsko olje, najboljši borovničev jogurt in ker je Trzin še vedno Gorenjska, tudi najboljše pariške, posebne in tirolske klobase. Ljubljana, januarja - Te dni je DOMUS - Center za zaščito potrošnikov Ljubljana predstavil rezultate primerjalnih ocenjevanj kakovosti proizvodov široke potrošnje, ki so jih ocenjevali lansko jesen. Tokrat je posebna komisija vzela pod drobnogled: krompir, mlečne in mesne izdelke, sadne in zelenjavne izdelke, ribje konzerve ter jedilna olja, predvsem tiste, ki med potrošniki veljajo za najboljše. So izdelki, o katerih gre med ljudmi glas, da so dobri, res dobri? Tudi tokrat seje pokazalo, da nas okus včasih le vara: med diskvalifi-ciranimi mesnimi izdelki so se poleg HOT-DOG klobase v naravnem črevu Jeseniške klavnice in mesnin ter Mercatorjeve Mesne industrije Ljubljana, pariške obarjene klobase in posebne obarjene klobase Mesa Kamnik, začinjene prešane šunke in šunkarice Emone, mesne industrije Zalog, znašle tudi hrenovke Mesarije Zorman. Ne da bi slednje bile slabe, toda vsebujejo preveč vode. Preveč bi bilo naštevati vse ocenjene izdelke, zato navedimo le najbojše, da bomo vedeli, po čem naj v prihodnje segamo. Med sortami krompirj je bil najbolje, prav dobro, ocenjen jedilni krompir sorte desiree, Mercator-KŽK, Kmetijstvo Kranj in Kmetijske zadruge Cerklje, v II. razred pa so bili med gorenjskimi kot dobri razvrščeni krompir sorte jaerla KZ Naklo, krompir sorte desiree kmeta Marka Bernarda iz Zg. Senice pri Medvodah in prav tako desiree Gorenjske zadruge SLOGA Kranj. Med mlečnimi izdelki so oceno odlično dosegli sladoledi Sammontana Empoli, oceno prav dobro pa je med drugimi dobila tudi Mlekarna Kranj za svoj borovničev jogurt MEGAMILK. Ljubljanske mlekarne so imele prav dobro ocenjene tudi sladolede Otočec, Planica, ter več kremnih sladoledov, med njimi sladoled vanilija s čokolado in lešniki Zlatorog. Med mesnimi izdelki je oceno odlično dobila mortadela Šampion M1P Nova Gorica, prav dobro pa so bili ocenjeni sledeči izdelki: hrenovka v naravnem ovitku Mercator, Mesna ind. Ljubljana, pariška klobasa, posebna klobasa in tirolska klobasa Mesarstva Mihael Kmetic iz Trzina, šunka v ovitku Pomurke - Mesne ind. Murska Sobota in mini Šunka v črevu KRAS Sežana, - Klavnica Sečovlje. Od trajnih salam so bile prav dobro ocenjene zimska salama MIP Nova Gorica, trajna zimska salama MESA Kamnik in emonska salama Emone, Mesne industriji Zalog. Pri sadno-zelenjavnih izdelkih so bili ocenjevani marmelade, kompoti iV a vri ze'enJava- Odlično je bila ocenjena mešana marmelada trpo?LINSKE iz LJublJane, prav tako odličen je breskov kompot VRDCKA, medtem ko so tako zelo priljubljene pasterizirane kumarice ETE Kamnik dobile le oceno "zadovoljivo". Z oceno "dobro" so bile ocenjene pasterizirane kumarice Belsad KOLINSKE Ljubljana. In še olja. Odlično je bilo ocenjeno edino jedilno rafinirano rastlinsko olje KONZUM - Oljarice iz Britofa pri Kranju, oceno prav dobro pa so dobila sončnična olja Oljarice Britof (Cekin special), Oljarne Domžale in Tovarne olja Slovenska Bistrica (Zvijezda) ter jedilno rafinirano rastlinsko olje Oljarne Domžale in rastlinsko jedilno rafinirano olje Zvijezda Tovarne olja Slovenska Bistrica. • D. Dolenc TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV V tokratnem borznem komentarju bomo pregledali gibanja tečajev, ki so se oblikovali v četrtek in petek, in sicer na borznem sestanku in na osnovi prijavljenih poslov na OTC. Medtem ko na trgu obveznic ni nič pretresljivo novega, saj se tečaji gibljejo v mejah predvidljivega, pa so tečaji delnic bolj nestabilni. Skupno ustvarjeni promet vseh poslov na borzi in na OTC trgu je bil v četrtek, 14. januarja 1993, 3,8 milijona DEM, od tega z obveznicami 2,6 milijona DEM, z delnicami je promet zrasel na 780 tisoč DEM, ter s kratkoročnimi vrednostnimi papirji 300 tisoč DEM. V petek je bil ustvarjen promet v višini 5,4 milijona DEM, od tega so bili tokrat v ospredju blagajniški zapisi Banke Slovenije - dvojčki, s katerimi je bilo ustvarjeno za 2,2 milijona DEM prometa, z deviznimi blagajniškimi zapisi Banke Slovenije 900 tisoč DEM, z obveznicami 1 milijon DEM in z delnicami 1,3 milijona DEM, torej promet z delnicami še vedno vztrajno narašča. Pregled tečajev nekaterih najbolj likvidnih vrednostnih papirjev: OBVEZNICE 14. 1.1993 15. 1.1993 RSL 1 116,1 117,3 RSL2 90,0 89,6 MU 91,2 91,2 GOR 95,7 95,7 PU 98,4 98,4 OZG 80,3 80,1 DELNICE DADAS 17.608 16.350 MKZ 1.710 1.783 NIKA 34.435 34.889 RGS prednostna 2.594 2.512 SKB prednostna 19.154 19.640 V Kranju, 18. januarja 1993 Borzna posrednika LB GB Kranj Hermina Krt, Brane Čare KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPNI/PRODAJNI N«UPWPR0DAJM NALMODANi MENJALNICA DEM ATS HRD A banka Kranj(Triič, Jesenice) 61,90 62,85 8,71 8,89 7/11 AVAL Bled 61,80 62,50 8,75 8,90 - COPU Kranj 62,00 62,80 8,75 8,95 - CREDITANSTALT N. banka Lj. 61,50 62,40 8,75 8,90 • EROS (Stari Mayr),Kranj 62,10 62,50 8,79 8,90 9/12 GEOSS Medvode 62,00 62,70 8,70 8,90 8/12 HRANILNICA LON, d. d. Kranj 61,85 62,50 8,70 8,85 ' - HIDA-tržnica Ljubljana 61,95 62,50 8,74 8,90 9/12 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 61,55 62,50 8,60 8,88 7/11 INVEST Škofja Loka 61,70 62,70 8,71 8,90 7/13 LB-Gorenjska banka Kranj 61,00 62,85 8,49 8,93 MERKUR-Partner Kranj 61,83 61,92 8,78 8,80 • MERKUR-Železniška postaja Kranj 61,83 61,92 8,78 8,80 8/13 MIKEL Straiiiče 62,10 62,50 8,77 8,89 8/11 OTOK Bled 61,80 62,42 8,75 8,85 8/13 POŠTNA BANKA,d. d. (na poštah) 61,30 6239 8,40 8,84 - SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 62,00 62,60 8,73 8,89 - SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 61,83 61,92 8,78 8,80 9/12 SLOGA Kranj 61,70 62,45 8,70 8,83 - SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 61,00 8,50 - SLOVENUATURIST Jesenice 61,90 62,50 8,73 8,83 8/12 WILFAN Kranj 62,15 62,50 8,77 8,85 - F-AIR d. o. o. Tržič 61,90 62,83 8.72 8,88 ■ POVPREČNI TEČAJI 61,77 62,49 8,70 8,87 8/12 Pri nakupa in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5%. B O R Z N O POSREDNIŠKA H I Š A d.d. VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 BORZNI /© ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj POSREDNIKI Um 213*42! 1 Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko ALUMINIJ ZELENI Tudi TALUM iz Kidričevega se pridružuje prizadevanjem evropske industrije aluminija pri varovanju okolja. Z ozelenjevanjem rdečih površin, kamor so se nekdaj odlagale ostaline proizvodnje, se podjetje poslavlja od klasične industrijske družbe in v prihodnosti išče zase nove priložnosti. Kdo pravi, srebrno siv? da je aluminij Alumini barve. ie lahko tudi zelene Lahkota prihodnosti STHlIOflAHKim Dvojka uspešno končala lansko leto Ljubljana (STA) - Pregled gibanja tečajev treh izbranih obveznic na Ljubljanski borzi (državna obveznica druge izdaje, obveznica mesta Ljubljane in PTT Ljubljana), ki ga objavlja decembrska številka Biltena Banke Slovenije, kaže, da so se tečaji v prvi polovici lanskega leta gibali cik-cak, v drugi pa šli navzgor. Popularna dvojka je lansko leto začela s tečajem 77 odstotkov, prvo polletje končala s 70,8 odstotka, novembra pa dosegla tečaj 91,3 odstotka. Tudi v zadnjem lanskem mesecu tečaj tega atraktivnega dolgoročnega vrednostnega papirja ni padel pod 90 odstotkov nominalne vrednosti. Dvojka in obveznica mesta Ljubljane sta bili v prvem polletju lani pod velikim vplivom nizkega tečaja nemške marke, ki je bil takrat za malenkost nad 50,00 tolarjev: ko pa se je tečaj obrnil navzgor, so se tudi tečaji papirjev začeli dražiti. V prvem polletju lani se je investitorjem bolj izplačalo vlagati v tolar kot v marko (tudi varčevanje je bilo v tem času bolj donosno v tolarjih kot v devizah). ZA VESELE IN RADOŽIVE POČITNICE 7 polnih penzionov, zdravniški pregled, 3 zeliščne kopeli, 1 masaža z eteričnimi olji, čajanke, predavanje o zdravilnih zeliščih, rekreacija pod strokovnim vodstvom, kulturni program, otroški vrtec, plesi in zabave. ZA VSE, KI SO RADI V DOBRI FORMI preventivni programi, rekreacija v bazenu z ogrevano morsko vodo, aktivni oddih, beautv programi v kozmetičnem salonu Lili Carsten. ZA TISTE, KI JIM ZDRAVJE VELIKO POMENI zdravljenje kroničnih prehladnih obolenj, Informacije In rezervacije: astme, ZDRAVILIŠČE STRUNJAN drugih^h bolezni, fetfoeeK 76-883 reVm3tskih °bolen)- fax.:066/78-618 _ _ „^ - DARILNI BON ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA 1 S tem kuponom lahko v zdravilišču Strunjan | dobite pri pet in večdnevnem programu BREZPLAČNO 1 1 SPROSTITVENO ZELIŠČNO ALI BISERNO KOPEL | Kupon velja do 31. marca 1993. Fotokopija ne velja. y (t?KRKKZDlWIUŠČl\ d.o.o. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Korenine kmečkega punta Ob 93-odstotni inflaciji se je odkupna cena mleka in mladega pitanega goveda povečala za 67 oz. 66. odstotkov. Slovenski kmetje, ki so se pred božičem zbrali na opozorilnem protestnem shodu pred vladno palačo v Ljubljani, doslej na svoje zahteve za izboljšanje razmer v kmetijstvu, predvsem pa za zaščito domačega kmetijstva, niso dobili odgovora. Kmetijski minister mag. Jože Protner jim je sicer že nekajkrat dal vedeti, da sočustvuje z njimi in z njihovimi problemi, da pa jim preprosto ne more pomagati, ker ima v vladi premalo kmetijstvu naklonjenih zaveznikov in ker s svojimi kratkoročnimi ukrepi za zaščito domače pridelave ne "pride skozi". Ko so kmetijstvu in gozdarstvu celo zagrozili, da bosta v novi vladi ostala brez lastnega ministrstva in da ju bodo priključili gospodarskemu resorju.je minister Protner, očitno nejevoljen, na novinarski konferenci tudi glasno in jasno povedal, da bo protiinflacijska politika zaradi zadrževanja odkupnih cen kmetijskih pridelkov in sprostitve uvoza najbolj prizadela kmetijstvo in da bodo problemi, kijih zdaj vlada pometa pod preprogo (npr. zadrževanje odkupne cene mleka) kmalu udarili na piano. Ko poskušamo ugotoviti, zakaj postajajo nezadovoljni kmetje že nestrpni in zakaj grozijo s "puntom, kakršnega pri nas še ni bilo", potem ni potrebno politično modrovanje ali sklicevanje na znane kmečke voditelje. Dovolj prepričljiva je "govorica številk", izmed katerih velja še posebej izdvojiti podatek, da je bila v letu dni, med predlanskim in lanskim decembrom, inflacija skoraj 93-odstotna, medtem ko so drobno-prodajne cene kmetijskih pridelkov v tem času porasle le za skromnih 41 odstotkov. Kaj se dogaja, če se reprodukcijski materiali dražijo prosto, kmetijski pridelki pa le z blagoslovom države, kažejo podatki, da so se kmetijska zaščitna sredstva v enem letu podražila za 179 odstotkov, kmetijska orodja za 178, meso, mleko, žito, mlečni in žitni izdelki pa le za 77 odstotkov. In koliko sta se v enem letu, med lanskim in predlanskim decembrom, povečali odkupni ceni mleka in goveje živine? Odkupna cena mleka je v enem letu, med lanskim in letošnjim decembrom, "poskočila" za 67 odstotkov (z 12,80 na 21,40 tolarja za liter), odkupna cena mladega goveda ekstra kakovostnega razreda pa približno za 66 odstotkov (z 89,60 na 148,80 tolarja za kilogram žive teže). • C. Zaplotnik Javna dela Bodo pašnik očistili brezposelni? Radovljica - Radovljiška uprava za gospodarstvo in družbene dejavnosti je prejela deset pobud za javna dela, med drugim tudi to, da bi brezposelni pomagali bohinjski zadrugi oz. pašni skupnosti Stara Fužina - Studor očistiti 68 hektarjev velik pašnik na severnem bregu Bohinjskega jezera. Kmetje iz Stare Fužine uporabljajo pašnik za spomladansko pašo ovc in mlade živine ter za celoletno pašo molznic. Pred leti so na njem že posekali drevesa in grmovje, vendar so se po tem razrasli češmin, praprot in osat. Ker za uničevanje plevelov in zarasti zaradi bližine jezera ni mogoče uporabiti kemičnih sredstev, bo delo treba opraviti na roke. V pašni skupnosti ocenjujejo, da bi to v času od marca do junija zmoglo narediti deset delavcev. Člani pašne skupnosti bi jim pomagali le pri žaganju zarasti ter pri odvozu kamenja. • CZ. Gnojila in gnojenje Škofja Loka - Škofjeloška enota gorenjske kmetijske svetovalne službe organizira v četrtek ob 15. uri v sejni sobi Kmetijske zadruge Škofja Loka ter v petek ob 9. uri v sejni sobi zadružne enote Trata predavanje z naslovom Gnojila in gnojenje. Predaval bo priznani strokovnjak mag. Miran Naglic, ki bo povedal marsikaj koristnega o strokovni uporabi gnojil' in sredstev za apnenje, še zlasti o tem, koliko gnojil potrebujejo zemlja oz. gojene rastline in kaj uporaba gnojil pomeni za ekologijo in za ekonomiko pridelovanja. • CZ. objavlja prosto delovno mesto 1. TEHNOLOG V SEKTORJU ZAGOTAVLJANJA KVALITETE Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj ali — višješolska izobrazba strojne smeri in — 5 let delovnih izkušenj z obvezo, da si kandidat v 4 letih pridobi visoko izobrazbo — poznavanje meril in merilnih metod ter kontrolnih tehnik — znanje nemškega ali angleškega jezika Delo bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev. 2. SAMOSTOJNI KOMERICALIST V ZUNANJI TRGOVINI Pogoji. — visokošolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj z osnovnim tehničnim znanjem s področja zunanje trgovine — aktivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje angleškega ali drugega svetovnega jezika. Delo bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev. Rok razpisa je 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema: Kadrovska služba LTH-OL, d.o.o , Vincarje 2, 64220 ŠKOFJA LOKA. Andrej Cundrič, kmet in predsednik blejske zadruge Gozd: Dobri gospodarji sekajo manj "Čeprav je več odkupovalcev, kmetje večino lesa oddajo v gozdno gospodarstvo." Poljska, 15. januarja - "Večina lastnikov gozdov na gorjanskem območju tudi zdaj, po neformalni uveljavitvi sprememb v gozdarstvu, zaprosi gozdarja za pomoč pri odkazilu drevja za posek," pravi Andrej Cundrič, kmet s Poljšice pri Gorjah, sicer pa tudi predsednik novoustanovljene Gozdarsko kmetijske zadruge Gozd Bled. * Andrej, lahko na kratko predstavite kmetijo! "Imamo šest hektarov obdelovalne zemlje, štiri hektare ko-šenic, ki so se delno že zarasle, ter 28 hektarjev gozda. Redimo 18 glav živine, od tega osem do devet molznic. Na leto oddamo v zadrugo okrog 25 tisoč litrov mleka, vsako leto prodamo tudi kakšnega bika ali plemensko telico. Prašiče redimo le za lastne potrebe. Na leto posekamo 50 do 80 kubičnih metrov lesa, od katerega ga okrog 15 kubičnih metrov vgradimo v hišo ali v gospodarsko poslopje. Denar, zaslužen s kmetovanjem, porabimo predvsem za preživljanje, dohodek iz gozda pa za večja vlaganja na kmetiji." * Koliko vas je za delo? "Sedem let sem delal v HTP-jevem tozdu Turizem in rekreacija kot strojnik sedežni-ce na smuščišču Zatrnik, zdaj pa sem že šest let v pokoju. Žena vseskozi dela doma, od treh hčera sta dve še doma, vendar se bo ena kmalu preselila v novo hišo." * Leto 1992 je za nami Je bito za kmetijstvo in vašo kmetijo dobro ali slabo? "Pri nas se ne moremo pritoževati. Jaz prejemam 20 tisoč tolarjev pokojnine, žena osem tisočakov, nekaj dohodka pa je tudi s kmetije. Na splošno je bilo lani za kmetijstvo slabo: država je rast odkupnih cen zadrževala, reprodukcijski materiali pa so se nezadržno dražili." * Odkupna cena mleka se ni spremenila že od lanskega aprila dalje. Nekateri ocenjujejo, da vlada tudi z zadrževanjem cene poskuša rešiti problem velikih presežkov mleka. Je to po vašem mnenju prava pot? "Da je mleka veliko preveč, bolj malo verjamem, saj včasih slišim tudi to, kako ga tej ali oni mlekarni primanjkuje. Morda bi bila tudi za Slovenijo primerna rešitev, za kakršno so se odločili v Avstriji: tam pogodbeno dogovorjene količine mleka dobro plačajo, presežke pa zelo slabo. Preusmeritev iz ene dejavnosti na drugo pa na kmetiji ni tako preprosta, kot se nekaterim zdi." * Pridelovanje ribeza, ki je bilo nekdaj tako značilno za gor jonsko območje, zadnja leta nazaduje. Ali tudi na vaši kmetiji? "Pri nas smo vse ribezo-ve nasade zaradi velikih težav z obiranjem izruvalt, nabavili stroje za siliranje koruze in začeli pridelovati koruzo. V zadnjem času obupujejo tudi pridelovalci, ki so stare, za obiranje težavne nasade, zamenjali z novimi. Nekateri pravijo, da bodo izruvalt celo nasade, ki doslej še niso obrodili." * Dobro poznate razmere v pokljuških gozdovih. Se po uveljavitvi gozdarskih sprememb res seka več, kot se je v "starem sistemu"? "Za lastnike gozdov s Poljšice lahko rečem, da sekajo nor- malno oz. toliko, kot so nekdaj. Dobri gospodarji sekajo zaradi nizke cene hlodovine in žaganega lesa celo manj, kot so v "starem sistemu". Nekateri bi tudi radi manj, a jim zaslužek od prireje mleka in socialne razmere tega ne dopuščajo. Kot mi je znano, sekajo več le nekateri nekmetje in ljudje, ki so gozdove dobili nazaj po zakonu o denacionalizaciji, a niso povsem prepričani, da jim bodo ostali." * Trgovina z lesom je prosta. Komu kmetje z gorjanskega območja prodate največ lesa? "Čeprav se tudi na našem območju pojavlja več odkupovalcev, pa večino lesa še vedno prodamo v blejsko gozdno gospodarstvo. Vzamejo ves les, od najboljšega do najslabšega, klasirajo pošteno, denar pa je v enem tednu." * Kakšno je stanje na gozdnih cestah? "Gozdno gospodarstvo sicer dobi od države nekaj denarja za vzdrževanje cest, vendar je to glede na potrebe veliko premalo. Večino cest mu še nekako uspeva vzdrževati, ne pa vseh. Cesta Rečica - Rčitno je že v tako slabem stanju, da je dvomljivo, ali se bo po njej še dalo z nakladalno prikolico spravljati seno v dolino. Cesto, na katero gravitira večina naših gozdov, pa so lani poleti obnovili in je v dokaj dobrem stanju. Ker še ni novega zakona o gozdovih, tudi ni določeno, kdo bo v prihodnosti skrbel za razvejano mrežo gozdnih cest: lastniki gozdov ali država. Če bomo morali lastniki, bo to za nas veliko breme." * Dvoboj med zagovorniki in nasprotniki odkazila gozdnega drevja za posek se je polegel Kaj menite o tem? "Dobri lastniki gozdov niso nikdar imeli problemov s poštenimi in strokovnimi gozdarji. Za gorjansko območje lahko rečem, da večina gozdnih lastnikov tudi zdaj, po neformalni uveljavitvi sprememb v gozdarstvu, zaprosi gozdarja za pomoč pri odkazilu." * Na nedavnem ustanovnem zboru Gozdarsko kmetijske zadruge Gozd Bled so vas izvolili za predsednika. Kako si zamišljate vlogo zadruge? "Člani temeljne organizacije kooperantov GG Bled se za razliko od nekaterih GG-jev nismo odločili za likvidacijo TOK-a, temveč za preoblikovanje v gozdarsko kmetijsko zadrugo, ki bo poskušala biti konkurenčna predvsem pri odkupu lesa. Zadruga ne zavezuje članov k obvezni prodaji določenega deleža posekanega lesa, ampak se lahko glede na konkurenčnost in odkupne cene odločajo sami. Ker je to nedo-bičkarska organizacija, se bo morebitno ustvarjeni dobiček delil med člane (20 odstotkov po deležu in 80 odstotkov glede na promet z zadrugo) in se tako vračal nazaj v kmetijstvo oz. gozdarstvo." * Na gorjanskem območju so bile precej močne težnje, da bi ustanovili svojo zadrugo. "Odkar se je nekaj večjih pridelovalcev mleka včlanilo v Gorenjsko mlekarsko zadrugo, ni realno, da bi imeli svojo zadrugo. Morda kdaj v prihodnosti! Glavno tržno blago kmetij je mleko, vendar so količine tako majhne, da promet verjetno ne bi zadoščal za normalno poslovanje zadruge." * Se bodo kmenje s Potfši-ce po denacionalizaciji kaj okrepile? "Nekdanji upravičenci srenjske zemlje smo vložiti zahtevek, da nam drŽava vrne 65 hektarjev velik nižinski pašnik, s katerim je vse do podržavljenja gospodarila agrarna skupnost Poljšica. Da bi to lahko uveljavili, smo lani ustanovili novo agrarno skupnost, ki jo vodi Blaž Kunstelj. Poleg nižinskega pašnika bomo poskušali dobiti nazaj tudi višinskega v Kranjski dolini na Pokljuki." • C. Zaplotnik Kmetijstvo v Vzhodni Evropi Nekatere države so ostale brez kmetov Ankete kažejo, da je za samostojno kmetovanje malo zanimanja in da bi večina aktivnega kmečkega prebivalstva najraje še naprej delala na reformiranih državnih posestvih in v zadrugah. Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pri snovanju predloga strategije razvoja kmetijstva v Sloveniji in pri umeščanju slovenskega kmetijstva v evropski prostor proučilo tudi nekatere podatke in informacije o razvoju kmetijstva v Vzhodni Evropi. Po nekaterih ocenah je kmetijstvo v večini vzhodnih držav zadostno oz. celo razkošno kapitalsko "opremljeno". Kot dokazujejo v organizaciji združenih narodov za prehrano FAO, je bilo v kmetijstvo teh držav vloženo prej preveč kot premalo kapitala; problem pa je v tem, da so naložbe najpogosteje premalo produktivne. "Razkošje" je tudi pri porabi delovne sile: za preskrbo prebivalstva s hrano dela 15 odstotkov vsega aktivnega prebivalstva ali dvakrat več kot v Zahodni Evropi. Hektarski pridelki so nizki. Po podatkih FAO so v vzhodnoevropski živinoreji sredi osemdesetih let porabili 60 odstotkov več krmnih žit kot za enako proizvodnjo v Zahodni Evropi. Najbolj se polom so- cialističnega kmetijstva na Vzhodu kaže v tem, da so tudi nekoč izrazita in pomembna kmetijska območja danes pri zagotavljanju hrane za svoje prebivalstvo vezana na dokupe oz. na uvoz. Podatek, da je Vzhodna Evropa samo v osemdesetih letih uvozila za 25 do 30 milijard dolarjev hrane, bržčas pove dovolj. Vsa poročila iz vzhodnoevropskih držav navajajo, da ljudje kažejo zanimanje za zasebno lastništvo zemlje, vendar pa jih je zelo malo (po nekaterih podatkih le 5 do 10 odstotkov zaposlenih na državnih posestvih ali v zadrugah), ki bi v sedanjih razmerah bili pripravljeni samostojno kmetovati in gospodariti za lastni račun in na lastno odgovornost. Večina aktivnega kmečkega prebivalstva bi najraje še naprej delala na reformiranih državnih posestvih in v zadrugah, samostojnega kmetovanja pa jih je strah predvsem zaradi finančnih težav, velikega tveganja in pomanjkanja strokovnega znanja. Ker nekatere države kmetov sploh ne poznajo več, bo preobrazba kmetijstva verjetno trajala najmanj eno generacijo. Kar zadeva izrabo naravnih možnosti za kmetijstvo, imajo največje rezerve nekdanja Sovjetska zveza, Romunija in Poljska. Ko bodo te možnosti bolje izrabile, hkrati pa povečale hektarske pridelke in znižale izgube pri spravilu in skladiščenju, se bo na svetovnem trgu tudi zmanjšalo njihovo povpraševanje po hrani. Pa ne le to! V prihodnosti je (tudi s pomočjo kapitala iz Zahodne Evrope) pričakovati, da se bo tudi Vzhodna Evropa vključila v izvoz hrane in da bo zaradi ce- nejše delovne sile in boljših naravnih možnosti za pridelovanje postala pomembna konkurenca zahodnoevropskemu kmetijstvu. Pridelava bo namreč bistveno porasla in celo presegla samozadostnost teh držav. • CZ. TOP d.o.o. Regionalni izobraževalni center vabi v naslednje PROGRAME USPOSABLJANJA: - zidar za zidanje in ometavanje - tesar opažev - polagalec keramičnih oblog - kuharski pomočnik - natakarski pomočnik - bolničar V TEČAJE: - poslovne nemščine - poslovne angleščine /jezikovna delavnica/ Informacije osebno: Kranjska 2, Radovljica, po tel.: 715-585 od 8-12. ure. 7. GORENJSKA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI 22., 23. in 24. januar 1993, vsak dan od 9. do 19. ure ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO PRI KRANJU generalni pokrovitelj: LEK d.d., LJUBLJANA posebna presenečenja za obiskovalcel Organizira: DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH ŽIVALI Kranj ZA LJUDI, KI CENIJO KVALITETO QQQLuS Pristavška c. 77,64290 Tržič Tel. (064) 57 713 Novo iz našega programa: športno perilo |EXOTEX • smučarski puliji iz polar vekirja HUSKY. Jvojnega • planinske športne jakne iz dvojnega polar velurja UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi ČAR MAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 OSEMDESET TEKAČEV IZ 20 DRŽAV NA TEKMI SVETOVNEGA POKALA NA VOGLU Vladimir smirnov bohinjski zmagovalec Četrti nastop v Bohinju mu je prinesel zmago. Vladimir, ki bo 7. marca star 29 let, je Kazahstanec in tekmuje za svojo državo, živi pa na Švedskem, si je zmago prigaral v zadnjih petih kilometrih. Naše je zdelala težka proga. Kavalar je bil 54., Globočnik 57., Kerštajn pa 59. PODOBE OD A Pri Hotelu Transturist v Škof ji Loki, Titov trg 4/B NUDIMO VAM - dekorativno kozmetiko - kozmetiko za nego telesa in obraza - kolekcije parfumov SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV Vogel, 16. januarja - Nemogoče je postalo mogoče. Bohinjci so uspeli ob pičlem snegu in v toplem vremenu ohraniti progo na Voglu in organizirati letošnjo 6. tekmo za svetovni pokal v smučarskih tekih. Sobota jih je nagradila z izredno tekmo, pohvalami tekmovalcev in njihovega vodstva, pa tudi vreme je bilo idealno, nekoliko hladnejše, tako da je proga zdržala. Bohinjcem so Žareli obrazi in ko je bila polovica tekačev v cilju, so si že lahko oddahnili. Ko vsa Evropa odpoveduje tekme, je v Bohinju bila. To je močan adut pri kandidaturi Bohinja za prihodnje tekme svetovnega pokala. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora tekme Miro Mulej, jo bodo zanesljivo dobili čez tri leta. Po otvoritvenih besedah podpredsednika slovenske vlade Viktorja Žaklja se je začel boj 80 tekačev iz 20 držav na 15-ki-lometrski progi (pet kilometrov dolg krog so morali preteči trikrat) v prosti tehniki. Bo zmagal Norvežan Daehlie, ki je doslej dobil dve tekmi svetovnega pokala, ali njegov rojak Vegard Ulvang, ki je letos treniral kot nor in do Bohinja vodil v svetovnem pokalu, ali Šved Mo-gren, ki bi tako prinesel Švedski že tretjo bohinjsko zmago v tekmah svetovnega pokala (Svan je zmagal leta 1986, Mo-gren pa leta 1988), ali pa morda kdo od Italijanov, nevarni Rus Botwinow ali na švedskem Rezultati 1. Smirnov (Kazahstan) 34:49.6, 2. Mogren (Švedska) 34:58.2, 3. Daehlie (Norveška) 35:03.0, 4. Alsgard (Norveška) 35:072, 5. Fauner (Italija) 35:24.7, 6. De Zolt (Italija) 35:33,2, 7. Ulvang (Norveška), 8. Vanzetta (Italija), 9. Valbusa (Italija), 10. Korunka (Češka) itd. Uvrstitve naših: 54. Kavalar 37:58.0, 57. Globočnik 38:17.9 in 59. Kerštajn 38:29.5. V svetovnem pokalu vodi po tekmah v Ramsau, Val di Fi-emme, Kavgolovu, Ulrichenu in Bohinju Norvežan Daehlie s 392 točkami, Ulvang, prav tako Norveška, pa ima točko manj, torej 391 točk. Tretji je Smirnov s 380 točkami. Četrti Botwinow (Rusija) pa ima že velik zaostanek. Ima 210 točk. Sledijo pa Mogren 190, Albarello 169, Majbaeck 146 itd. ZADOVOLJNA PREDSEDNIK IN TEHNIČNI DELEGAT miro mulej: Naša proga je najboljša! Predsednik organizacijskega odbora bohinjskih tekov za svetovni pokal Miro Mulej je prepričan, da bodo v Bohinj še prihajali najboljši tekači. "Ocene proge in prireditve so odlične tudi pri tistih, ki lahko delajo probleme, to pa so predvsem trenerji in vodje ekip. Zahvala gre Bohinjcem, teritorialni obrambi, ki je izredno veliko pomagala, in žičničarjem z Vogla, ki so res nesebično pomagali. Imamo izredno srečo z vremenom. Temperatura ozračja ne nad ničlo in če bi bila vlaga 90- odstotna, bi se sneg topil. Ker pa je vlaga le nekaj nad 20-odstotna je sneg suh. To je naša sreča." Koliko časa ste pripravljali progo? "Intenzivno smo jo pripravljali od prejšnje srede dalje. Proga je enaka, kolje bila za žensko tekmo za svetovni pokal pred leti. Del te proge je bil uporabljen tudi za moško tekmo svetovnega pokala pred štirimi leti. Lahko pa rečem, da pozna to progo ves tekaški svet in jo uvršča med dve najtežji progi na svetu. Pravijo pa, da ima kljub temu nekaj posebnega, neki čar, ki potegne. Nekateri se je malce bojijo, vendar je večina z njo zelo, zelo zadovoljna." Kdaj spet lahko računate na tekmo svetovnega pokala? "Kot pravijo pri Fisi, prihodnjo zimo tekme zanesljivo ne bo. Če je ne bomo dobili čez dve leti, jo bomo čez tri zanesljivo. Imamo več prog. Tale na Voglu je homologirana. Prav tako je homologirana prva rezervna proga na Rudnem polju. V Bistrici pa je homologiranih kar šest prog. Proge imamo tako na treh krajih in kjer je sneg, se tekma lahko organizira. Seveda je najlažje organizirati tekmo v dolini. Na Vogel moramo za tako tekmo spraviti okrog 90 ton materiala in žičnica mora včasih delati vso noč. Dejstvo pa je, da dobi tekmo tisti, ki ima dobre tekmovalce, izjemoma pa država, ki je super organizator. Mi nimamo dobrih tekmovalcev, pa smo dobili pet tekem, ker nam ne morejo očitati nobenih napak pri organizaciji. Zato nihče ni proti, ko kandidiramo za organizacijo tekme. Če ne bi imeli teh organizacijskih kvalitet, bi nas Skandinavci že zdavnaj požrli." DIETMAR MIKLAUTSCH: Pohvala Bohinjcem Tehnični delegat Dietmar Miklautsch iz Avstrije priznava organizatorjem izjemno požrtvovalnost. "Prireditev je bila odlično organizirana in ljudje so v zadnjih desetih dneh uspeli pripraviti progo kljub neugodnim vremenskim razmeram. Današnja tekma je bila tako izpeljana v optimalno dobrih razmerah. Zato sem jaz s tekmo na Voglu zelo zadovoljen." • J. Košnjek Norvežan Vegard Ulvang (na sliki) je bil do Bohinja vodilni v svetovnem pokalu. Na Voglu je bil "šele" sedmi, zato ga je na prvem mestu za eno točko prehitel njegov sunarodnjak Bjorn Daehli. živeči Kazahstanec Smirnov, ki je poleti treniral skupaj z Ul-vangom. Najboljši, startali so v prvi najkakovostnejši "rdeči" skupini, so začeli boj na težki progi na Voglu. Po petih kilometrih so bili najhitrejši Norvežana Daehlie in Alsgard, Smirnov, Ulvang, Mogren in Italijan Fabio. Smirnov je pospeševal tempo. Po desetih kilometrih je še vedno vodil Daehlie, vendar le za dve stotinki pred Smirnovom, tretji je bil Mogren, četrti pa Alsgard. V tretjem krogu je imel Smirnov največ moči. Za 8,6 sekunde je prehitel Mogrena, ki je tekel iz kroga v krog bolje, Daehlie je zdrknil na tretje mesto s 13*4 sekunde zaostanka, četrti je bil Alsgard iz Norveške, odlično pa sta tekla Italijana Fauner in de Zolt. Sploh so bili med prvimi desetimi kar štirje Italijani. Naši so v bistvu tekli v mejah pričakovanj. Če ne bi imel Kavalar težav z bolečinami v preponi, bi bil zelo blizu 30. mesta. Po petih kilometrih je bil 33., nato pa je zaradi bolečin zdrknil na 46. in v tretjem krogu na 54. mesto. Globočnik je pridobival s 60. mesta po prvem krogu do 57. mesta na koncu, Kerštajn pa se je s 65. mesta po petih kilometrih povzpel na 59. mesto. Ostali naši tekači, nastopili so v "nacionalnem paketu", so bili pri koncu. Tekli so še Marko Dolenc, Mladen Trstenjak, Metod Močnik, Dejan Mežek in Tine Zupan. • Besedilo in slike J. Košnjek Začel bohinjsko tekmo. Ruski šampion Mihail Borwinow. Čeprav je bil tokrat 33., je še vedno 4. v svetovnem pokalu. BOHINJSKI ZMAGOVALEC VLADIMIR SMIRNOV ZA GORENJSKI GLAS Najprej domov, potem pa na trening Ste tokrat prvič tekmovali v Bohinju, na Voglu? "Ne, tukaj sem že četrtič. Dvakrat sem tekel tukaj gori, dvakrat pa v dolini." Ste zadovoljni s progo na Voglu? Nekateri pravijo, da je pretežka. "Ta proga je nekoliko zahtevnejša. Je krajša in zelo hitra. Zato moraš imeti na progi stalno polno koncentracijo. Ima zelo kratke in ostre vzpone in spuste." V letošnjem tekmovanju za svetovni pokal ste tukaj dosegli drugo zmago. Kako komentirate današnjo tekmo? "To je v letošnji sezoni res druga tekma, na kateri sem zmagal. Prvo zmago sem dosegel v Val di Fiemme, drugo pa tukaj. Tam je bila prav tako kot tukaj dobra tekma in obakrat sem dobro tekel. Tam sem se dobro počutil, prav tako pa tudi tukaj. Vendar je bilo na Voglu nekoliko težje, ker leži proga 1500 metrov visoko, višje pa je vedno težje teči kot pa v dolini, nižje." Kdo je bil tukaj vaš najhujši tekmec? "Zame so norveški, švedski in italijanski tekači vedno najhujši konkurenti. Oni so zelo močna moštva. Predvsem pa so hudi konkurenti Norvežana Vegard Ulvang in Bjorn Daehlie, Šved Torgny Mogren, Italijani Silvio Fauner, Maurilio de Zolt in Giorgio Vanzetta, in Rus Michail Botwinov. On je bil doslej dvakrat drugi in dvakrat tretji." Kaj boste počeli do februarskega svetovnega prvenstva v Fa-lunu? "Sedaj potujem domov, na Švedsko, kjer prebivam. Potem se bom vrnil v Evropo, kjer se bom 14 dni pripravljal na svetovno prvenstvo. Verjetno bom v Avstriji, v Taublitzu." Kje so vaše največje priložnosti na svetovnem prvenstvu? "Sedaj je težko reči, kje imam največ priložnosti. Mislim pa, da je to tek na 30 kilometrov v klasični tehniki, seveda pa vidim možnosti tudi v vseh drugih tekih." Ste zadovoljni z bivanjem v Bohinju, s hrano, okoljem? "Vsi športniki smo zelo zadovoljni. V hotelu absolutno nismo imeli nobenih problemov s prehrano, pijačo, servisom. Ko pa smo prišli sem gori, pa je bilo problemov več. Prve dni je bilo zelo toplo in proge niso bile dobre. Danes pa je bila proga perfektna, trda in hitra." • J. Košnjek Zajčka, maskoti bohinjskih tekaških prireditev. Naši tekači so povedali TOMAŽ GLOBOČNIK: "Proga je bila odlično pripravljena. Pohvaliti moram organizatorje, ki so se zares potrudili in organizirali tekmo v času, ko jih povsod odpovedujejo. S svojim tekom pa nisem najbolj zadovoljen. Občutek imam, da ne morem teči tako, kot sem sposoben. Mogoče sem se proge le malo ustrašil, ker je res težka. Bo pa tudi še boljše in sem kar zadovoljen." JOŠKO KAVALAR: "Proga je bila vsekakor dobro pripravljena. Malo je pomagalo današnje vreme, ki je v preteklih dneh hudo nagajalo. Tekmo sem začel zelo dobro, potem pa me je kar naenkrat pobralo. V preponi me je začelo boleti, kar se mi že dolgo ni zgodilo. Če noge vzdržijo, ti pač nagaja kaj drugega. Ko bo pa forma na višku, pa takih težav ne bo več. Mislim, da bom to kmalu dočakal. Ce prej ne, pa na svetovnem prvenstvu, kjer bom vsaj kakšno tekmo v prosti tehniki dobro odletel." ROBI KERŠTAJN: "Proga je bila kar v redu pripravljena. Zdržala je do konca. Je pa to skrajno težka proga. Tudi leta 1988, ko je bila tukaj tekma, je Gunde Svan rekel, da tako težke proge še ni tekel. Današnji tek sem začel precej hitro, v drugem krogu pa sem malo popustil in s tem plačal davek. Na koncu pa običajno daš od sebe, kolikor moreš." JURE ŽERJAV, trener: "Z nastopom naših danes ne moremo biti zadovoljni. V prvem krogu je kazalo na precej boljši rezultat Kavalarja, saj je bil 33. z minimalnim zaostankom za 20. mestom, potem pa je padel nazaj in to ga je stalo boljše uvrstitve. Ostali so tekli solidno. Zadovoljen sem, da imamo tekmovalca, ki je napredoval in to je Kavalar. Čez 14 dni je v Planici državno prvenstvo. Do takrat bomo trenirali v Planici, vmes pa bomo opravili testiranje na Fakulteti za šport. Februarja gremo za 10 dni na višinski trening. Kam bomo šli, se še nismo odločili, ker ne vemo, kje bo takrat sneg. Izbirali bomo med Roglo, Voglom, Avstrijo ali Italijo, okrog 15. februarja pa odhajamo v Falun. Kdo bo odšel tja, se bomo odločali po državnem prvenstvu." n glasova StotinkA SE VRAČA SLOVENSKA SLALOMSKA SLAVA? Jure košir pred tombo Kranj, 19. januarja - Se vračajo nepozabna osemdeseta leta, ko smo Slovenci s Križajem, Petrovičem in Be-nedikom zmagovali na tekmah svetovnega smučarskega pokala v slalomu? Odgovor je pritrdilen. To je na nedeljskem slalomu v Lechu v Avstriji dokazal 21-letni Jure Košir, doma iz Mojstrane, član Smučarskega kluba Kranjska Gora. V prvi vožnji tega slaloma je bil tretji, v drugi pa še boljši. Za zmagovalcem Thomasom Fogdejem je zaostal le za 17 stotink sekunde. Premagal je Tombo, ki je bil tretji. Jure Košir je to sezono zvozil vse slalome. Iz tekme v tekmo je bil boljši. Začel je z 19. mestom, na naslednji tekmah pa je bil 15., 9. in dvakrat osmi, sedaj pa drugi. Bivši mladinski svetovni prvak v superveleslalomu se je povzpel na 4. mesto v sla-lomskem točkovanju svetovnega pokala. V tej sezoni je eden najzanesljivejših slalomistov. Razumljiva je bila njegova sreča na cilju. 'To je to," je zavpil v cilju ob pogledu na semafor. "Pred današnjo tekmo sem bil nekoliko skeptičen. Proga je bila lahka, položna, doslej pa sem uspeval na težjih progah. Vendar sem kmalu spoznal, da mi gre. Če se mi ne bi odpela zaponka na čevlju, bi lahko zmagal. Kaj takšnega še nisem doživel. To je nekaj izrednega." Juretov uspeh je v nedeljo na slalomi v Cortini dopolnila Urška Hrovat z 9. mestom, odlični pa so bili tudi biat-lonci. Greif je bil 8., naša štafeta pa 6. Na sliki: Jure Košir se je takole veselil v Kranjski Gori. V Lechu je bilo veselje še večje. • J. Košnjek 1 i SMUČANJE kunc in koblar zmagala Na enem redkih smučišč v Kranjski Gori, kjer je še nekaj snega, so se na dveh tekmovanjih FIS v veleslalomu pomerili, razen najboljših naših tekmovalcev, ki tekmujejo na svetovnem pokalu, vsi ostali naši tekmovalci, ter tekmovalci iz Avstrije, Hrvaške, ZDA, Nove Zelandije in Nizozemske. Na prvi tekmi je nastopilo 79, na drugi pa 85 tekmovalcev. Tekmovanja je izvedel SK Olimpija ob pomoči drugih ljubljanskih klubov. Najboljše čase v obeh vožnjah je dosegel Mitja Kune in zmagal s prednostjo več kot dve sekundi. Tekma je bila posebno pomembna za mlajše tekmovalce, ki so v letošnji sezoni začeli nastopati na mednarodnih tekmovanjih. 1. Mitja Kune (SLO - Črna) 2:08,08, 2. Vedran Pavlek (CRO) 2:10,41, 3. Jernej Koblar (SLO - Bled) 2:10,78, 8. Teodor Albreht (SLO - Kr. Gora), 10. Grega Sredanovič (SLO - Jesenice), 12. Blaž Rupar (SLO - Alpetour), 16. Jernej Reberšak (SLO - Radovljica), 17. David Primožič (SLO - Tržič), 18. Jure Podlipnik (SLO - Alpetour). Z najboljšim časom druge vožnje si je v drugem veleslalomu Jernej Koblar zagotovil zmago. Po prvi vožnji je vodil Matej Jovan. I. Jernej Koblar (SLO - Bled) 2:01,94, 2. Miran Ravter (SLO - Branik) 2:02,17, 3. Uroš Pavlovčič (SLO - Mojstrana) 2:02,38, 4. Jernej Slivnik (SLO - Branik) 2:02,48, 5. Gašper Kontrec (SLO - Olimpija) 2:02,93, 8. Teodor Albreht (SLO -Kr. Gora), 9. Martin Bogataj (SLO - Alpetour), 12. Matjaž Stare (SLO - Bled), 18. Grega Sredanovič (SLO - Jesenice). ©J. Šolar Pokal radenske V nedeljo so nadaljevali s tekmovanjem najboljši slovenski mladi alpski smučarji v kategoriji mlajših dečkov in deklic, ki tekmujejo za Pokal Radenske. Tekmovanj v slalomu je organiziral SK Čma na Rahtelu pri Slovenj Gradcu. Tekmovalo je več kot 50 mlajših deklic in 80 mlajših dečkov. SLALOM - RAHTEL PRI SLOVENJ GRADCU Mlajše deklice: 1. Zarja Čibej (Novinar) 1:08,04, 2. Urška Čadež (Tržič) 1:08,57, 3. Ana Mesaric (Rudar Idrija) 1:09,46... 7. Lea Dabič (Bohinj), 8. Klara Debeljak (Radovljica), 10. Saša Gortnar (Domel Železniki). Mlajši dečki: 1. Aleš Gorza (Črna) 1:05,40, 2. Andi Viser (Gorica), 1:05,81, 3. Jaka Saje (Novinar) 1:07,24, 6. Uroš Am-brožič (Bled), 7. Rok Hajdarovič (Radovljica), 9. Miha Studen (Bled). Tekmovanja za Pokal Gorenjke in Radenske se bodo nadaljevala prihodnji teden s tekmovanji v superveleslalomu in veleslalomu. •Janez Šolar Počitniško drsanje na bledu Športna zveza Radovljica je podobno kot vsa leta doslej razpisala smučarske tečaje med zimskimi počitnicami. Ker pa so snežne razmere zelo slabe, verjetno veliko teh tečajev ne bo. Dogovorili smo se za cenejše drsanje v Hali na Bledu za vse otroke v občini. Drsanje bo možno vsak dan od 23. do 31. januarja od 10. do 11.30 ure in od 17. do 18.30 ure, razen v torek in sredo 26. in 27. januarja, ko bo možno drsanje samo od 8. do 9.30 ure. Cena enkratnega vstopa na drsališče je 30,00 SIT, kupone po tej ceni pa otroci lahko dobijo na šolah, v času počitnic pa tudi na Športni zvezi Radovljica vsak dan od 8. do 9. ure. Normalna vstopnina je 100,00 SIT. r SMUČARSKI SKOKI Mladi skakalci napredujejo Gorenja Sava, 17. januarja - Smučarski klub Triglav Teling je organiziral drugo tekmovanje v smučarskih skokih za pokal SK Triglav Teling. Na težki skakalnici se je v lepem vremenu pomerilo 32 mladih skakalcev iz Kranja in okolice. Tekmovalci so nastopili na 7, 12 in 22-metrski skakalnici. Začetniki so v glavnem nastopili na 7-metrski skakalnici, najbolj pogumni pa tudi na 12-metrski skakalnici. Tekmovanje na Gorenji Savi je potekalo na umetnem snegu. Najboljši pa so bili: 7 in 12-metrska skakalnica: letnik 86: 1. Šemso Hozič 120,0 točk 6,75 in 6,25 m; 2. Anže Česen 102,0 točke 4,25 in 2,75 m; letnik 85: 1. Matej Zupan 171,5 točk 9,25 in 9,50 m; 2. Jure Bogataj 152,5 točk 7,25 in 8,50 m; 3. Andrej Vrhovnik 113,0 točk 4,50 in 3,75 m; letnik 84: 1. Anže Brankovič 194,0 točk 10 in 10,25 m; 2. Matic Zelnik 192,0 točk 10,25 in 10 m; 3. Luka Koritnik 181,0 točk, 9,50 in 10 m; letnik 83: Andrej Benedik 176,5 točke 9,50 in 9,75 m; 2. Luka Frelih 172,5 točke 9,50 in 9,75 m; 3. Uroš Žvokelj 163,0 točk 8,50 in 8,75 m; letnik 82: 1. Primož Rebernik 173,0 točk 9,25 in 9,50 m; 2. Marko Ropret 166,5 točk 9,50 in 9,00 m; 3. Domen Bogataj 166,0 točk 9,50 in 9,75 m. 22-metrska skakalnica: letnik 84: 1. Anže Brankovič 169,5 točk 17,5 in 16,5 m; 2. Luka Koritnik 157,5 točk 15,5 in 16 m; letnik 83: 1. Primož Zupan Urh 173,6 točke 17,5 in 17 m; 2. Sašo Kne 169,4 točke 17 in 16,5 m; 3. Gašper Čavlovič 166,9 točke 16,5 in 17 m; letnik 82: 1. Marko Šimic 190,7 točk 19 in 18,5 m; 2. Andrej Jezeršek 168,4 točke 17 in 16,5 m; 3. Sašo Koritnik 165,9 točk 16,5 in 17 m. • Janez Bešter ŠOLA skokov na gorenji savi Smučarski klub Triglav Teling bo tudi letos organiziral šolo smučarskih skokov v skakalnem centru na Gorenji Savi, od sobote, 23. januarja, do nedelje, 31. januarja. V šolo skokov se lahko vpišejo učenci prvih in drugih razredov osnovne šole, izjemoma pa tudi predšolski otroci. Pogoj za vpis je osnovno znanje alpskega smučanja. Kandidate starši lahko vpišejo pred začetkom šole, ki bo vsak dan od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure. Ob zaključku šole v nedeljo, 31. januarja, ob 10. uri pa bodo imeli pregledno tekmovanje. 17 KOŠARKA Premalo Časa za preobrat TRIGLAV : SUBA ST. POLTEN 81 : 86 (37 : 44) Kranj, januarja - Gostje iz St. Poltena so srečanje začeli dobro in predvsem z višino vodili vse do 11. minute, ko so domačini prvič po-vedli z 19 : 18. Zatem so domačini naredili nekaj zaporednih napak in v 18. minuti je bil izid že 34 : 42 za goste. To prednost so gostje zadržali do odhoda na odmor. Po odmoru so igralci Siibe z visokim D. Nustererjem prednost še povečali, sodnika Rems (Ljubljana) in Kovačič (Kranj) pa sta mladim igralcem Triglava (Prevodnik, Milic in Vukič) napiskala prehitro osebne napake, vendar so domačini prednost gostov 12 točk zmanjševali iz minute v minuto. Dve minuti pred zadnjim piskom so domačini prišli na razliko 4 točk (73 : 77), vendar so imeli Prevodnik, Milic in Vukič že pet osebnih napak, pa jim zato ni uspelo narediti preobrata. V domačih vrstah tokrat nista nastopila Tušek in Mitič, ki sta poškodovana, najboljša pri domačih pa sta bila Željko Bošnjak in Grega Jeras, pri gostih pa so blesteli Jugoslovan Asceric, Ukrajinec Orekhov in Avstrijec D. Nusterer. Naslednje srečanje igra Triglav že v sredo (jutri), 20. januarja, ob 20. uri v Športni dvorani na Planini s Ka-posvari KC. Za Triglav so nastopili: Loik 2, Hafner, Milic 4, Prevodnik 2 (2 - 0) , Tadič 7, Bošnjak 22 (7 - 5), Subic 11 (4 - 1), Antič, Jeras 21 (8 - 7), Vukič 12 (4 - 4). Mirna roka darka omahna KOKRA-LIPJE : SMELT-OLIMPIJA (mladi) 89 : 71 (39 : 36) Kranj, januarja - Igralci Kokra l i p j a so srečanje začeli dokaj nervozno, saj so se zavedali pomembnosti tekme, ki jim z zmago že zagotovi obstanek med boljšimi. Na začetku so prvi koš dosegli mladi igralci iz Ljubljane, vendar so domači košarkarji v 3. minuti vodili s 5 : 4. Zatem so zablesteli gostje in vodili z razliko 5 točk (11 : 16) vse do 11. minute, ko so domačini izenačili (22 : 22) in povedli s štirimi točkami v 13. minuti (26 : 22). Gostje so do odhoda na odmor rezultat še dvakrat izenačili in to v 15. minuti (27 : 27) in 19. minuti (35 : 35). Nadaljevanje srečanja je pripadlo domačim košarkarjem, saj so v 29. minuti vodili za 11 točk (62 : 51) in to prednost povečevali vse do zadnjega piska sirene. Pri domačih sta bila v tem delu neustavljiva Darko Omahen (20 točk) in Jure Stavrov (13 točk), pri gostih pa sta se izkazala Ivanovič - dosegel je skupaj 23 točk, in Jovanovič s 16. točkami. Kokra-Lipje je nastopila v postavi: Remic 5 (2 - 1), Rozman 12 (5 - 4), Stavrov 24 (5 - 2), Mihajlovič 5 (2 - 1), Metelko 3, Omahen 27 (2-1), Kastigar 4 (2 - 0), Ferjančič, Gantar, Horvat 4, Kolar 5 (2 - 1) in Škribanek. #)J. Marinček DlDAKTA doma zmaguje Radovljičani so v 16. kolu 2. skl-zahod gostili favorizirane košarkarje Kraškega Zidarja iz Sežane. Pred tekmo je bilo le malo takih, ki so si upali pomisliti na presenečenje, zato ima zmaga toliko večjo vrednost. Domači so začeli tekmo izredno podjetno in že prve minute so kazale, da se bodo favorizirani gostje morali za zmago krepko potruditi. Tudi strah vzbujajoči "črni velikan" Sorry ni zmogel preokreniti toka dogajanja. Radovljica je suvereno zaključila polčas v svojo korist z rezultatom 55 : 48. Razlika pa je napovedovala, da bo boj v drugem polčasu še kako zanimiv. Domačini so bili vseskozi v vodstvu, kakšne občutnejše prednosti pa si niso uspeli ustvariti. V zaključnem delu so po nekaj uspešnih prodorih in metih iz razdalje prešli v vodstvo za 12 točk in to je bilo že dovolj za "veliko" zmago Didakte s 101 . 93. Za ta uspeh so zaslužni vsi igralci. #>A. Smrekar bv NAMIZNI TENIS Zmaga vrtojbe Jesenice, 16. januarja - Namiznoteniški klub Jesenice je organiziral državno moštveno prvenstvo za kadetinje. Sodelovalo je 8 moštev. Gorenjsko so zastopali kranjski Merkur in dve jeseniški ekipi. Zmagala je Šampionka iz Vrtojbe pred Kovino Olim-pijo iz Ljubljane in Radljami. Četrta je bila Ilirija, peta Semede-la, prva jeseniška ekipa je bila šesta, Merkur je bil sedmi, druga jeseniška ekipa pa je bila osma. Tekmovanje je bilo napeto, saj zmagovalec ni bil znan do zadnjega dvoboja. ROKOMET Enakovredne le 30 minut KRANJ : ML1NOTEST 17 : 27 (9 : 9) Kranj, januarja - V tekmi 1. kola drugega dela državnega prvenstva za rokometašice so domačinke srečanje začele zelo dobro in povedle z 2 : 0. Izkušene igralke iz Ajdovščine so zatem izenačile, vendar so domačinke ponovno povedle za dva zadetka. Nato so igralke Mlinotesta zaigrale bolj agresivno in v 18. minuti prvič vodile s 4 : 5. Do odhoda na odmor so bile gostje stalno v vodstvu za en gol, domačinke pa so izid izenačevale. Po odmoru so igralke Mlinotesta zaigrale odlično, domačinke niso našle rešitve, Jcako jih ustaviti, poleg tega pa se je razigrala še nekdanja rokometašica Kranja Nataša Mežek, ki je v drugem delu dosegla kar devet zadetkov in rezultat tega je bil izid drugega dela kar 8:18. Za Kranj so igrale: Ropret, Čeferin, Šturm 1, Olič 4 (2), Baj-rovič 1, Nadižar 1, Praprotnik 4, Jeruc 1, Karničar, Gradišar 5 (1), Škofic, Osterman. #J. Marinček eeeeb; prom : pionir 1 :3 Kljub dokaj dobri igri domače ekipe bi morali Žirovničani iztržiti precej več, kot pa en sam niz. Tako so v prvem nizu povedli kar z 9 : 0, pa vendar niz izgubili. Ekipa iz Novega mesta se tudi na tej tekmi ni izkazala z igro, kot se pričakuje od kandidata za vrh lestvice. Domači imajo s tako igro, ki so jo prikazali na tej tekmi dokaj realne možnosti za obstanek v ligi najboljših. PROM je tekmo odigral z naslednjo postavo: Močnik, Torkar, Jančič, Rajgelj, Avsenik, Legat, Blažič, Langus, Burjak, Veskovič. Novi graniti Kamnik : Minolta Bled 3 : 0 Po 11. kolih je v vodstvu Salonit pred ekipo Novi graniti, Blejci so na 7. mestu, ekipa PROMA pa mesto za njimi. HIT Casino : Autohit Bled 3 : 1 Po sobotnem kolu je v vodstvu Abes Trade Celje pred ekipo HIT Casino iz N. Gorice, Blejke pa so na 6. mestu. • B. Maček T NOGOMET Tehno foto prvak Škofja Loka, 9. januarja - V škofjeloški športni dvorani Po-den je bil odigran polfinalni turnir v malem nogometu za prvenstvo Medobčinske nogometne zveze za Gorenjsko. Prijavljenih je bilo 16 moštev. Tekmovanja se iz neupravičenih razlogov ni udeležila ekipa Gostilna pr Slug iz Tržiča. V predtekmovanju so bili doseženi naslednji izidi: LTH : Mavčiče 3 : 4 (kazenski streli) QPR : Pr Slug 3 : 0 b.b., Tehno foto : Britof 4 : 2, Bled : Visoko 8 : 0, Aloha Jesenice : Kondor 2 : 4, Sava : Mladina Begunje 6 : 5 (kazenski streli), Creina : Jesenice 7 : 1 in Klub malega nogometa Marmor Stripy : Podgorje 4 : 0. V četrfinalu so igrali takole: Tehno foto : QPR 6 : 2, Bled : Mavčiče 7 : 3, Sava : Kondor 4 : 1 in KMN Marmor Stripv : Creina 5:1. Polfinale: Tehno foto : Bled 3 : 1 in KMN Marmor Stripy : Sava 5 : 1. V finalu pa je Tehno foto premagal KMN Marmor Stripv s 6 : 3. Na finalnem turnirju za slovensko prvenstvo bo Gorenjsko zastopal registrirani klub malega nogometa Marmor Stripv iz Škofje Loke. • R. Gros Znani finalisti skupine "a* Kranj, januarja - V Športni dvorani na Planini je bilo odigrano zadnje kolo 6. grupe skupine "A", le v 7. grupi se bo zadnje kolo igralo 23. januarja, tako da bodo takrat znani še trije, ki bodo nastopili v finalnem delu. V skupini "B" je bilo odigrano predzadnje kolo, zanimiva srečanja pa se bodo odigrala v zadnjem kolu, to je 24. januarja. Skupina "C" je tokrat počivala, tekmovanje pa se nadaljuje 23., 30. in 31. januarja. Rezultati: 1. grupe skupine "B": 6. kolo: Kokra : Kriva ščuka 1 : 2, Ikos : Mizarstvo Sitar 2:1, Športna zveza : 310 UC 3 : 3, Pizzerija Štern : Vinoteka Viki 0 : 2, Pinesta : Mak 2:1, Panč boys-Adoz : Ca-non-Kokrica 2:1,6. kolo: Gradbinec : Vinoteka Viki 2 : 2, Izvori II : Mak 0 : 5, Pizzerija Štern : Canon-Kokrica 1 : 0, Pinesta : Ranč boys Adoz 2 : 2. Izidi zadnjega kola skupine "A": 1. grupa: Avtoprevozni-štvo Lampe : Bambus bar 0:1, U'redu : NK Podgorje 2 : 2, Vinoteka A + D : Okrepčevalnica Alf 0 : 2; v finale sta se uvrstila NK Podgorje in Bambus bar. 2. grupa: Lango : Besa 90 7 : 1, Prijatelji : Izvori I 0 : 7, lnfiniti : Prodajalna Pirček Visoko 2 : 3; v finale Pizzerija Orly in Izvori I. 3. grupa: Pizzerija Polana : NK Trboje 9 : 0, Kokra B : Fla-mengo 11:5, Viktorija : Kleparstvo Galjot 6:1.4. grapa: Gostilna Aleš : Pralnica Genie 7 : 2, U-sistem : Okrepčevalnica pod Jenkovo lipo 0 : 8, Zlata riba : Menjalnica Mikel 1 : 4; v finale Okrepčevalnica pod Jenkovo lipo in Gostilna Aleš. 5. grapa: Trgovina Lisjak : Stop 2 : 8, 310 UC : Nektar 0 : 3 bb, Venera shop : škorpijon 7 : 0; v finale Venera shop in Stop. 6. grapa: QPR : Sar 3 : 0, Tenis shop VVimbledon : Blue race rs 1 : 3, Avtoservis Kadivec : Flamengo 1 : 0; v finale Pizzerija Log, QPR in Avtoservis Kadivec. Nadaljevanje tekmovanja v skupini "A" bo v nedeljo, 24. januarja, finalna srečanja pa bodo v nedeljo, 31. januarja. Še ena zanimivost. V zadnjem poročanju z malega nogometa smo dali naslov: Ranč boys Adoz še brez točk. To je ekipo toliko spodbudilo, da so na dveh tekmah osvojili kar tri točke, a žal prepozno. • .!. Marinček H ŠAH Blaž kosmaC in maja šorli zmagovalca V soboto, 16. januarja 1993, je bilo na osnovni šoli Matija Čop prvenstvo občine Kranj v šahu za starejše dečke in deklice (do 15 let). Med fanti je nastopilo 43 igralcev, pomerili pa so se v 9 partijah (na 15 minut). Prepričljivo je z vsemi osvojenimi točkami zmagal prvo-kategoraik Blaž Kosmač (Matija Čop). Z dvema točkama zaostanka sta mu sledila Tomo Kristane (7, Simon Jenko) na drugem in Uroš Kavčič (7, Lucijan Seljak) na tretjem mestu. Na prvenstvo Gorenjske so se uvrstili še: 4. Dejan Muhvič (6.5, France Prešeren), 5. Erik Sedej (6, Matija Čop), 6. Perica Zlatanovski (6, Simon Jenko), 7. Matevž Stevanovič (6, Jakob Aljaž), 8. Žiga Zvan (6, Matija Čop), 9. Branko Panič (5.5, Lucijan Seljak) in 10. Aleš Zaletelj (5.5, Lucijan Seljak). Med dekleti je nastopilo 12 šahistk. Turnir so odigrale vsaka z vsako. Prepričljivo, prav tako kot pri fantih, z vsemi točkami, je zmagala že gimnazijka Maja Šorli. Na drugem mestu je končala turnir prvakinja mlajših deklic, Vesna Panič (9.5, Lucijan Seljak), tretja pa je bila Ana GrobelSek (8.5, Jakob Aljaž). Nadaljnji vrstni red: 4. Sabina Jurič (8.5, Matija Čop), 5. Urša Perčič (6, Simon Jenko), 6. Špela Meden (6, Simon Jenko), 7. Katja Fic (5.5, Matija Čop), itd... Prvenstvo Gorenjske za starejše dečke in deklice bo 6. - 7. mana ob 9. uri na OŠ Stane Žagar v Kranju. Igralni čas bo 30 minut na igralca •Aleš Drinovec H GLASOVA StotinkA VATERPOLO Zlahka do zmage TRIESTINA : TRIGLAV 7 : 16 (2 : 2, 1 : 5, 1 : 4, 3 : 5) Trst - Na zadnji vaterpolski tekmi lige Alpe-Adria je Triglav visoko in z lahkoto premagal nasprotnika. Domačini so bili enakovredni le v prvi četrtini in štiri minute zadnje četrtine. Kranjski vaterpolisti so nasprotnika premagovali v vseh elementih vaterpolske igre in si z zmago zagotovili četrto mesto v ligi za Primorjem, Medveščakom in Key-Opatijo. Za njimi pa so Koper, VVoerthersee, Triestina in Ede-ra. Za Triglav so v Trstu igrali: Homovec, Hajdinjak 2(1), Margeta, Balderman 1, Grabeč 1, Podjed, Gantar, Bečič 3, Košir 1, Peranovič 1, Cimžar in Troppan 2. Tekmo sta sodila La Goria iz Italije in Stari-ha Slovenija. Boris urbanc spet zmaguje Celje, 17. januarja - Kegljaški klub Emo iz Celja je organiziral kegljaški turnir, na katerem je sodelovalo po osem najboljših slovenskih kegljavk in kegljačev. Med moškimi sta prišla v finale po izločilnih bojih Boris Urbanc in Hari Steržaj. Boljši je bil Urbanc s 500 keglji. To kaže, da se naš svetovni šampion, član Euro-spektra iz Ljubljane, ponovno vrača v formo. Benedik je bil četrti, Juvančič pa osmi. Pri ženskah pa je zmagala Biserka Petak iz Ema. PRVENSTVO TRIGLAVA Kranj, 18. januarja - Na odprtem prvenstvu Kegljaškega kluba Triglav je sodelovalo 120 kegljavk in kegljačev iz vseh gorenjskih in nekaterih ljubljanskih klubov. Med člani, nastopilo jih je 77, je zmagal Vane Oman (Triglav) 2821 pred Branetom Benedikom (Grmoščica) 2789 in Zdravkom Štrukljem (Gradiš Ljubljana) 2729. Članic je tekmovalo 18. Zmagala je Joži Jerala (Triglav) 1670 pred Andrejo Ribič (Triglav) 1654 in Emo Zaje (Triglav) 1586. Med mladinci (17) je zmagal domačin Tomaž Oman z 2565 podrtimi keglji pred Jernejem Potočnikom (Ljubelj Tržič) 2544 in Damjanom Hafnerjem (Triglav) 2399. Med starejšimi člani (9) je zmagal Milan Jereb (Sava) 1702 pred Milanom Bernikom (Triglav) 1644 in Poldetom Balažicem (Triglav) 1606. • J.Košnjek PO PRVEM DELU VODI KRANJ 90 Kranj - Na zimskem kopališču Kranja je bilo odigrano zadnje kolo prvega dela občinske lige. Najbolj zanimivo srečanje je bilo prvo, ko sta igrala Triglav in Kranj 90. Zmagali so igralci Kranja 90 in tako postali prvaki prvega dela. V drugem delu so se srečali vaterpolisti Vodovodnega stolpa in Omnie, rezultat pa je bil neodločen. V zadnjem srečanju pa igralci Kokre niso imeli težkega dela s Kamnikom. Rezultati: Triglav : Kranj 90 7 : 8 (1 : 2, 1 : 3, 1 : 1, 4 : 2) strelci pa so bili: za Kranj 90 Brinovec 2, Rozman 2, Kodrič 3 in Jerman 1; za Triglav pa Galič 1, Bukovac 2, Bečič 2 in Košir 2; Omnia šport : Vodovodni stolp 11 : 11 (4 : 1, 2 : 2, 2 : 3, 3 : 5) strelci: za Omnia šport Potočnik 1, Stariha 1, Burja 2, Hajdinjak 4, Strgar 1, Škafar 1; za Vodovodni stolp pa B. Balderman 1, Podveršček 1, Farčnik 2, T. Balderman 5, B. Rebolj 2; Kamnik : Kokra 7 : 14 (0 : 3, 2 : 2, 2 : 5, 3 : 4) strelci: za Kamnik Znidaršič 1, Turkalj 1, Pibernik 1, Homar 4, Bur-keljca 1; za Kokro pa Brinovec 2, Krelj 2, Švarc 2, VVagner 2, Rako-vec 2, Čalič 1 in Kuhar 3. Vrstni red po prvem delu: 1. Kranj 90 10 točk (+ 30), 2. Triglav 8 točk (+ 35), 3. Vodovodni stolp 5 točk (- 4), 4. Kokra 4 točke (0), 5. Omnia šport 3 točke (- 20) in 6. Kamnik 0 točk (-41). JANI IZŽREBAL TUDI POLONO za 4500 mark vrtnega orodja gre v duplje Zgornje Duplje - Blejski veslač Jani KJemenčič, dobitnik bronaste medalje na lanskih olimpijskih igrah v Barceloni, je na prvem letošnjem žrebanju Podarim - dobim osrečil tudi mlado Gorenjsko, učenko tretjega razreda dupljanske osnovne šole, Polono Ahčin iz Zgornjih Dupelj, ki bo prejela za 4.500 nemških mark vrtnega orodja Gardena. Ko smo Polono v ponedeljek opoldne poklicali v Duplje, je povedala, da so za žrebanje poslali tri kartice Podarim - dobim: eno na njeno ime, dve pa na ime starejših sestric Branke in Ksenije. Ko je blejski veslač Jani žrebal dobitnike osmih velikih nagrad, je iz velikega bobna potegnil tudi Polonino kartico. Kakšna sreča! Poloni so med prvimi čestitali sošolka Barbara pa gospoda Franci in Stojan, sosedje, v ponedeljek pri dopoldanskem pouku pa tudi njeni sošolci. Polona zavzeto spremlja dosežke naših smučarjev, še posebej je bila vesela drugega mesta Jureta Koširja na nedeljski tekmi svetovnega pokala, sicer pa tudi sama trenira smučanje in tekmuje. S svojimi dosedanjimi uspehi je kar zadovoljna. In kakšno Gardenino vrtno orodje bodo kupili Ahčino-vi? Polona nam tega ni znala odgovoriti; povedala je le, da se bodo o tem doma še pogovorili. # CZ. Seznam nagrajencev 1. žrebanja na TV 1. Avto AX 4x4, CIMOS KOPER, p. o.: Helena BMa, Trg ljudske pravice, 69220 Lendava 2. 1 kg zlatnikov, PERUTNINA PTUJ, p.o.: Marino Svab, Cesta 2. oktobra 2«, **OO0 Koper K^Ko^rv.vio, «Ksr"na *d ,enijke8a ^ k,m- iaM: a-b 4 KoM«MOLY CHOPPER' LM, d. o o, Uk. Cajovic, šeikov. 30, «1330 5 ŽKME^^? drUŽin° - »"»-Canje, fitness, tenis, nautika. ELAN COMMERCb, d.o.o.: Marko Skok, Žapanclceva 16, 66250 Hrska ■Matrica 6. Komplet GARDENA za nego vita v vrednosti 4.500 DEM, SILK, d. o. o.: Polona 7 ^~ta,Z«DMI« 11,64203DupMe 8 w!?iN,ATYRA'LIP BLED: A* M« ******* 3,66257 Pivka TTPm?m!!?Jka 6°vorilnica JATINA s 300 žetoni in montažo. ISKRA IfcKMINALI: Vilko Kotar, Gor. Raduje 1 b, 60275 škocjaa Tolažilne nagrade: Izžrebana je bila serija S in zadnja številka 8. Kdor ima nagradni kupon s črko S in zadnjo številko 8, ga lahko do 5.5. 1993 zamenja za dve brezplačni kartici Podarim-Dobim na vseh poštah in kioskih »Dela«! K Kavalar Zan in Boštjan, Rateče 45, 64283 Rateče Planica - 17; King Sara, Pot na Močile 28, 64294 Križe - 18; Kokalj Marija in Nataša, Zgoša 64, 64275 Begunje na Gorenjskem - 17; Kolar - Novak Anita, Rupa 32 b, 64000 Kram - 18; Kosmač Tina, Tavčarjeva 5,64226 Žiri - 18; Koželj Jože, Kidričeva 1,64000 Kranj - 14; Kuvek Ante, Tavčarjeva 10,64270 Jesenice - 17; L Lotrič Stanislav, Cankarjeva 7, 64240 Radovljica - 14; M Mihelič Slavko, Podbrezje 196, 64203 Duplje - 12; Mohorič Marija, Zg. Besnica 89, 64201 Zgornja Besnica - 14; N Nežmah Julijana, Kidričeva 15, 64000 Kranj - 11; O Okorn Leonida, Sp. Besnica 188, 64201 Zgornja Besnica - 18; P Pezdič Julijana, Cankarjeva 22, 64240 Radovljica - 17; Pivk Marina, Partizanska cesta 13, 64226 Žiri - 17; Potočnik Alojz, Na Kalu 6, 64202 Naklo - 18; R Rehberger Nežka, Šutna 78, 64209 Zab-nica - 17; Reš Janez, Vrbnje 21 a, 64240 Radovljica - 14; Rus Manca, Mandeljčeva 2 c, 64000 Kranj - 14; S Sklepič Zlatko, Tončka Dežmana 10, 64000 Kranj - 17; Smodiš Sandra, Zg. Jezersko 57, 64206 Zgornje Jezersko - 17; Snedic Marija, Jezerska cesta 120, 64000 Kranj - 18; Š Sest Pavla, Stara Fužina 68,64265 Bohinjsko Jezero - 17; Štifter Nada, Medetova ulica 12, 64000 Kranj - 18; štular Zvone, Hudi Greben 8 a, 64290 Tržič - 17; Šubič Andrej, Srednja vas 89,64208 Šenčur - 18; Šumi Darja, Struževo 20,64000 Kranj - 17; T Terpinc Milan, Borovška 18, 64280 Kranjska Gora - 14; Trplan Tone ,*Pod Gradom 9, 64290 Tržič - 17; U Ude Špela, Nazorjeva 10, 64000 Kranj - 18; Urh Ivo, Vopovlje 6,64207 Cerklje na Gorenjskem - 15; V Verber Ljubica, Trg Prešernove brigade 4,64000 Kranj - 17; Vole Elizabeta, Brezje 8,64280 Kranjska Gora - 17; Vovk Marija, Rožna dolina 23, 64248 Lesce - 17; Vrhovnik Erika, Šutna 24, 64209 Žabnica - 17; Rezultate žrebanja je obdelala in pripravila stavek za tisk v slovenskih dnevnikih računalniška firma SPIN Kranj na računalniku latertrade - ITS. Seznam nagrajencev po abecednem redu B Balantič Mateja, Hotemaže 63, 64205 Preddvor - 17; Benedičič Cirila, Frankovo D**1^ 71, 64220 Škofja Loka - 18; Bene-