Pavel Kunaver: VELIKE PERSPEKTIVE .Zivljenje v gorah je vsestransko zdravo in koristno. Niti za minuto, ia sem jo prebil v gorskih vrhovih ali v njihovem osrčju v naših lepih planinskih dolinah, mi ni žal. Mlademu dijaku so mi bile gore vir le­ pote, mnogokrat kraj tolažbe. V njih in na njih smo se navduševali za našo lepo slovensko zemljo, ki je bila tedaj še zasužnjena. Gore so nas vzpodbujale in kazale nazaj v davno, davno minule čase, ko se človek še ni drznil imenovati jih svoje. Prišepetavale so mu zato, da v primeri z njimi tudi doba nob.stva hitro :rytlne; minejo cesarstva in kraljestva, a dela narave, h katerim spada tudi Človek, ostanejo. Ob takih mislih in tolažbah je minila tudi prva svetovna vojna, je žalostno končala »večna Avstrija«, smo laže prenašali zasužnjenje naše Primorske, tegobe stare Jugoslavije, m neizmerno nam je pomagal pogled na gore v najstraš­ !lejši dobi zgodovine našega naroda, ko sta se fašizem in nacizem trgala za našo zemljo, mesarila naš rod in ustanavljala »tisočletne imperije«. In zopet so gore bile tiste, k1 so prezirlj1vo zrle na tlačitelje; pile so ne­ dolžno kri žrtev in tolažile: vse mme, kral1kotrajno je to, kar ustvarjata ohola tujca. Odšla bosta, narod pa bo svoboden obstal . . . In ker ni laži v naukih, ki nam jih daje gorska priroda, se je vse, kar so nam napove­ dovale preko vseh žičnih ograj, preko vseh bunkerjev, morečih drhali in množečih se grobov, zgodilo. Pa gore te vodijo še vse dalje, če se vdaš njihovemu vodstvu, če zajameš vse, kar ti nudijo. In nudijo .ti tudi čistejši zrak. To pa ne po­ meni samo, da vdihuješ bolj zdrav zrak, da se v njem okrepiš in ozdraviš pljuča. Ta čistejši in v visokih gorah redkejši zrak ni več tista k,oprena, ki te loči v dolinah od našega največjega dobrotnika, očeta vseh stvari, v območju našega planetn€'.ga sistema, od Sonca. Vse čistejše nam sije v gorah, kadar je nebo jasno, in vse bolj mirno svetijo k nam na Zemljo njegove .sestre, daljne zvezde. Ravno zaradi čistejšega zraka sem v zad­ njih letih jemal s seboj tudi zvezdoznanski daljnogled in ga na Kopiščih uporabljal za opazovanje Sonca in pojavov na njem. Dasi z manjšimi sredstvi sem ravno zaradi čistine gorskega zraka vse bolj razločil sku­ pine peg jn njihov razvoj na Soncu. Kajpada oblačni dnevi so bili več­ krat prava muka in do Sonca včasih ves dan ni bilo mogoče priti. V višavah so divjali jugozapadni vetrovi in podili pred seboj jate obla­ k.ov. Lepo jih je bilo gledati, ko sem včasih ves dan presedel pred kočo in čakal na vrzel, da se bo Sonce pokaza1o in mi bo mogoče izvršiti v.sa­ kodnevno delo. Pa tudi sever, ki je včasih pričel čistiti nebo, je na svoj način nagajal in le tu in tam pretrgal nad gorami ležeč-0 oblačno odejo, da je Sonce kakor v z~eh le toliko pokukalo izza temnih megel, da sem nastavil daljnogled, nekaj trenutkov nato pa ga je megleni zastor zopet zagrnil. Ta igra divje se podečih megel preko gorskega neba je dala tudi svoje koristi. Na K-0piščih vzhaja Sonce v polebnih mesecih izza roba Velike planine, na tistem mestu Požarji in Turni imenovanem, zahaja 12? D reve s a n a rob u »Požarje V• p roj i c i ran a n a v z ha j a j oče s on c e Risal Pavel Kunaver pa za robovi Mokrice, pozneje za Kompotelo in Dolgimi njivami. Ker je na Kopiščih nekdaj še ležal diluvialni ledenik, ki je dolino na široko dolbel, od vzhoda pa sega tod v Bistriško dolino Dolški graben, od za­ hoda pa dolina Korošica, je svet dokaj odprt in imaš precej neba med gorskimi grebeni odprtega za opazovanje. Izza divje raztrganih vihar­ nikov v višavah vidiš ponori vzhajati zvezde, za ostrimi grebeni gora jih v idiš zahajati. Velikanske zvezde so pomanjšane v drobne iskrice, bližnje gore naše ZemlJe pa stoje pred teboj kot orjakinje. In tako se ti kažejo, če se zavedaš, v tem velikem planinskem svetu, v čistem zraku, ki te ne loči od vesoljstva, h kateremu pripadamo, čudovite perspektive. Toda na posebno lepe slike sem po naključju naletel, ko sem v megleni h dneh uro za uro obračal daljnogled za Soncem, ki se mi je rogalo izza obla­ kov. Obieajno sem sliko Sonca projiciral na bel zaslon, zagrnjen s tem- 128 Viharniki na ,robu Mokriice projicirani na Sonce in veliko pego dne 27. jullija 1946 ob 17. uri Risal Pavel Kunaver ni1n blagom. Na zaslonu se mi je kazalo Sonce v premeru do deset centi­ metrov, zadosti veliko, da sem lahko opazoval, kar me je iz zvezdo­ znanskega ozira mikalo na njegovi, l!U!Č in dobrotno toploto nam izžare­ vajoči površini. Kadar pa so mi megle nagajale, so mi, če so bile redke, nudile v zameno svoje čudovite oblike, ki so se tudi projicirale na be­ lini. Tako je neb-o bežalo pred opazujočim očesom ure in ure dolgo. Toda zvezdoznanstvo zahteva vztrajnosti in dokler objekt ne zaide .za goro, ne smeš obupati in tako je bilo tudi s Soncem. Bolj in holj se je ve&rat nagibalo proti zapadu. Bliže in bliže je bilo robovom Mokrice, megle pa so plavale preko žareče krogle, da ni bilo mogoče opazovati 129 položaja peg, še manj pa jih je bilo mogoče izmeriti in narisati. Kazalo je, da bo dan irlgubljen - a do zadnjega strmim v nebo in na zaslon, zdaj zdaj se bo Sonce dotaknilo gorskega roba. Trenutki so dragoceni. Tedaj sunek vetra odžene megle in Sonce se pokaže čisto, a že se do­ takne Mokrice. Toda !kakšna krasna slika; na okoli še.5tdesetkrat pove­ čani sliki sončne krogle vstajajo, čim globlje se Sonce pogreza, silhuete ska'1ovja in od gorskih vetrov razcefrani in razmršeni viharniki, ki stoje na drevesni meji kot zadnje predstraže gozda v večno trajajočem boju med življenjem in smrtjo. Pa le malo minut traja privid - Sonce hitro tone in le tam, kjer se še sveti krajec njegove žareče plošče, so proji­ cirane kiolenča.ste, na vse mogoče načine zavite veje viharnikov, ostri robovi •skal in na njih čepečega ruševja. Sonce izgine - in slika na za­ slonu ugasne kot privid. Gori za Mokrico žare še robovi in se sveti nebo, saj je Sonce kOinaj za grebenom in tam se pokažejo :p_ikice - vihaiiniki, ki so bili tako lepo projicirani na zaslonu! Hitro snamem zaslon in gle­ dam direktno skozi daljnogled tja gor in glej, tam stoje na robu ista drevesa, iste skale in grmi ruševja v lepi harmoniji. Za njimi žari nebo v večerni zarji, temni viharniki pred žarečim nebom pa tvorijo tako lepo in mirno skupino, da ti zaigra srce! Naslednjega dne ista igra, borba in tekma med vetrom, oblaki, Soncem in mojo malenkostjo. A tko se Sonce dotakne roba gore - je slika premaknjena: novi robovi, novi slikioviti viharniki, še bolj raz­ mršeni grmi ruševja so projicirani na svetlo sončno kroglo. Seveda! Saj Sonce zahaja v~ak dan za drugim delom horizonta! Poletje je na višku, a Sonce vsak dan pozneje vzhaja in prej zahaja in bliža se j~enskemu enakonočju, nebesnemu ekvatorju. Zato potuje vsak dan po pobočju Mokrice niže in niže, in česar od dne do dne s prostimi očmi ne opaziš, ti teleskop pri zadostni povečavi tako presenetljivo pokaže in razkazuje prekrasne nadrobnosti visokogorske dreveisne meje, kjer stoje v kru­ tem boju za obstanek samo najbolj izbrani drevesni junaki, ker vse kar je slabotnejšega in trhlega, so zimski viharji že davno podrli in strli. Pripravljen na to sem začel od tedaj red.no opazovati na zaslonu sončni zahod. Niso me več presenetile lepe skupine drevesnih junakov in robatega pečevja pred sončno kroglo. Vsa slika se je le poglobila in strnila vedno v veli!ko harmonijo. V poletjih 1946 in 1947 je bilo Sonce posebno palno peg. Leto 1947 je bilo leto maksima sončnih peg v enajst­ letni periodi. Zato so postale slike na zaslonu ob sončnem zahodu za mislečega človeka posebno zanimive. V drugi polovici meseca julija 1946 pa je šla preko Sonca ena največjih sončnih peg. (Slika 2 in slika 3.) Pega se je seveda od dne do dne izpreminjala, obdržala pa je ves čas prehoda 5vojo velikost okoli 200.000 km! Ko se je Sonce nagnilo do gorskega roba, so zopet viharniki vstali pred sončno sli.ko in nudila se ti je silovita perspektiva v prirodi: Viharniki, stoječi na robu Mokrice 50 bili oddaljeni komaj nekaj kilometrov; zato so bili v daljnogledovi sliki na zaslonu velikani, če fudi v resnici komaj do dvajset metrov visoki. Projicirani pa so bili na Sonce in na njegovo veliko pego! A navidez.no majhno Sonce v resnici tak orjaki Vsa Zemlja v ekvatorijalnem pre- 1'30 Viharniki rz iroba Mokrice projicixani na Sonce Risal Pavel Kunaver meru 12,756 km, a Sonce 1,392.700 km. Zaradi daljave 14,674.000 km pa je tako majhno kakor grašek in stoje drevesa pred njim kot veli­ kani! In velikanska pega, na katero bi položil lahko kaltih petdeset Zemelj, se za drevesnimi vejami kar skrije. Veter ziblje drevesne veje, včasih vidim, da jih zvija vihar - in ta vihar je projiciran pred pego! In pega? Kakšen primer! Zemeljski vihar tam gori se morda podi s hitrostjo deset, dvajset metrov v sekundi; tam gori na Soncu v daljnem ozadju prelepe slike, pa se dvigajo iz pege viharji do 6000° vroc-ih plinov. Iz železa, kalcija, vodika in drugih elementov z desetinami kilometrov v sekundi, se dvigajo protuberance, vsebujoče snovi za več zemelj na­ enkrat, sto tisoče kilometrov daleč v vesoljstvo! Razdivjani elementi pa so tam gori na Soncu kakor tod na Zemlji, na Mokrici isti; in vendar 131 tak razloček! Isti kalcij sveti na Soncu razžarjen do 6000° v nedopoved­ ijivi belini, da sega njegova luč .sem k nam in osvetljuje njegovega brata, ki v zvezi z ogljikom in kisikom tvori naše planine, moleče mrtve in vidne le v sončni luči, iz zemeljske skorje proti nebUJ. Vse je isto, vsi predmeti, človek, ki se misleč ozira po veliki in mali naravi, živali in rastline, velike gore in daljna Sonca; vse v večnem gibanju in izpre­ minj anju, le v neizmerni pe$trosti sestava posame-znih elementov in različni temperaturi. Ko sem tako ob projiciranju naše planinske prirode na ploščo Sonca doživljal velike tre:nutlke, sem zaslajoval tudi Luno tja do horizonta, in glej, novi doživljaj1. Tudi Luna na svojem potu po nebu, iokoli Zemlje, vzhaja in zahaja vsak dan drugod, in ob 'zahajanju, posebno ob času prvega krajca in pred ščipom sem ujel v okil!lar prelepe slike. Sedaj so se na Lunino sliko, k~e zaradi hitro se menjaj,očih faz brž I.Zpreminja, projicirali najra2ličnejš1 viharniki in deli skalnih sten. Tu so sta~e divje razcefrane veje in raztreskani vrhovi dreves tik pred širnimi Luninimi puščavami, ali pa so segale črne in grozeče sence teh zemeljskih bitij preko ve likanskih kraterjev. Najkrasnejše je bilo, kadar je do dva dni pred prvim krajcem že širdki Luni'll. srp dosegel gorski rob. Ostre slike Luninih tvorb so se odraža'le trdo za mirno in dostojanstveno stoječimi gorskimi drevesi na ostrorobi skali. Ce pa je posamezen viharnik sam sege l preko vsega zahajajočega i'l1 žarečega srpa, je bi1 la slika na višku; trajala je nekaj min1,1t, se vtisnila tem silneje v spomin - in ugasnila, ko se je pogreznil srp za obzornico. Novi deli neba so zaradi rotacije Zemlje prihajali pred daljnogled in nekatera nežna zvezdica je zatohila za sedaj komaj še sltJ.t~ drevesnim orjakom. Zvezdica in drevesni orjak na Zemlji? Nesmisel! Samo varljiva velikanska perspek­ tiva narave! »Orjak« dvajset metrov visok, a zvezda, dmbcena iskrica v vesoljstvu, v resnici silovito tuje sonce, svetleče v vesoljstvu morda stotine svetlobnih let oddaljeno od nas, torej tako daleč, da je celo svet­ loba, hiteča z brzino 300.000 km na sekundo, dosegla strmeče opazoval­ čevo 1(1ko šele po nekaj stoletnem hitenju po silnem vesoljstvu! Res, silne perspektive moreš videti in doživeti, če dvigneš v naših gorah včru;;ih svoje oči od zemeljske skorje, na katero smo navezani, podnevi gori k našemu očetu Soncu, ponoči pa k brezmejnemu številu zvezd na nebu. 132