SD dar rtnišk in aro • « -- lahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr,, za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 25. maja 1864. Gospodarske stvari. Tudi sol dobei gnoj pa kdaj4/ je dobro gnojno sol mešati; tam, kjer je koščena moka (zmlete kosti) pripravno gnojilo, naj se ji četrti ali tretji del přidá solí. Travniki naj se z imenovano mešanco po- soli*) se po svetu veliko govori, da je dober zimi ali pa zgodaj spomladi gnojé; če se pa njiva i iva m in senožetim. Pri nas še celó málokdo gnojí, se mora to pred setvijo zgoditi, da se sol gnoj njivam in senožetim. Pri nas še celó málokdo gnojí svoje polje s soljo. Pa res tudi sol ni gnoj, da Zato smo se na- bi se ž njo gnojilo brez prevdarka. menili, našim kmetiškim gospodarjem bolj na drobno gnoji dobro z prstjó pomeša tudi, predno se sadi krompir da sol predno se povleče; to veljá y repa pesa To so poglavitne vodila, kterih naj se drži go- razložiti to stvar ne po praznih domišijijah, ampak po spodar, kteri skuša gnojno sol, da jo dobro opravi. Sol obilih skušnjah iz „Land. Central-Bl." Pred vsem drugim mora gospodar vediti 7 da je dobro gnojilo to je gotovo tudi treba umno ravnati, in z malimi skušnjami začeti. Je gnojenje s soljó polju le tedaj dobro dé, ako je zemlja precej dobra. Ondi vxvwx«. vyxxvxx pa, xvj*;x popolnoma izpita in pusta puhlica kjer je svet pust, zemlja ? bo gnojenje s soljo hrátek potluk 9 gotovo več škodovalo, kakor koristilo. Najbolje je, ako ko se na njivo v drugem ali tretjem letu potem, bila vrlo s hlevnim gnojem zagnojena, soli potrese. Je kako z ajlantovim prejcem (Bombyx cynthia) ravnati. *) Dasiravno bi ajlantov prejec (kavalir ali crvic) Skorej vse skušnje so razodele, da sol^ najbolj v južnih deželah lahko tvikrat v letu rodil, skušnj na rodovitni pešeno-ilovati zemlji zdá. Cim ima njiva rodovitnih prvin v sebi, tem bolje je. vec Na suhi peščeni, pa tudi na glinasti in debeli ilovnati zemlji je sol jako nevarna. vendar uči, da je bolj dobro vzamemo. Zapredki (meŠički y ako samo zaroda za galeta) ki nam jih konec ok 3. /jftpicuiM i inuoivjai , ^cxx^iiC*Jj XVx uaiu jtii vyxi tobra (pred vsemi Svetimi) drugi zarod dá , se nabiraj Posebno dobro se je skazalo gnojenje s soljo na nit, kakor paternošter (toda zapredek naj se na pri ječmenu; zrno je zlasti bilo lepo in obilo, ovsu pa je zdala sol več na slami kakor na zrnji Pri strani prebode, da se ne poškoduje; potem naj se hra renstvu (pesi Sploh žitu sol bolj tekne kakor sočivju in ko- gorkomer nijo čez zimo v kaki izbi 7 stopinj gorkote je po Reaumurjevem Ako si z zapredki 7 repi krompirju itd.) Pri sočivji in ko- kakor se tiče, ravnal, ti izlezejo med 5. in 10. dnevom renstvu je dobro paziti, da se zemlja preveč ne osoli in da se sol z zemljo dobro pomeša predno se sadé juni)a (sv. Ivana) metulji. Metulje, ki so zjutraj izleteli, spravljaj zvečer pred mrakom v velike kletke (čajbe) v*tv U^ uv/1 ZJ Zjvuiiju uui/1 \J j/um^oa , j_/x^wxxw oo D 1 ci V 1Jol.. BÍÉM ■■■ v izbi da kakor je treba, vlažen (fajhten) 10 ali 12 se V ItUVJl , XV CA XV. VJ X j ^ ti VUCI , *X CVÙVU V .l / ' "" A — dneh izlezejo gosenice. Kadar jih hočeš pobrati, položi xvc«i rt«! CXXX ^ Cl OCX j CiCWXl. ÍA lij ^. X i VŽUu J ^ Ll_\-iCiJ , VAC* O V-. UiiCH 1 /i IC /j C j U ^USCUIOC. ivauai J 1IX XX Vy V predno se po njivi troši ali po travniku, ali taka maj hne ajlantove vejice na-nje tako, da jih bo z vodo pomočena, z rodovito in lice listja dotikalo. Brž ko se listja primejo podnj ^ vtakni kakor je ali poprej crno prstjo dobro pomeša in potem z roko po njivi ali vejice v steklenice (flaške) z vodo napolnjene, pa za- travi enakomerno poseje in raztrosi. Prav dobro je ako se razun prsti primeša takni jih 7 da gosencice nJ ne padej in se ne uto ». XI«» UVUIU JV> , Cl £V \J J X la^iUU pioil ^lllll^OM piJO. 1V Ci LI Cl 1 JHU JC uuvv^ai XXOVJC* UUivtl , uvtax «i vt^vj dvakrat več žganega apna; tudi s koščeno moko sklenice z ajlantovimi vejicami tik unih, da se gosenice Kadar jim novega listja treba, deni druge Cesarske fabrike delaj sol (Đungsalz) imenuje; cent veljá 70 gnojenje posebno sol, ki se gnoj kraj Vred * A il a nth u s gl. (Gotterbaum, božje drevó, božják) se imenuje drevó, kterega perje tudi redi svilne crviee. Vred. 168 na-nje preselijo. Čez tri dni pa gosenice že lahko na mleko, ki ga ima do današnjega dné ajlantovo drevo ali hosto (mejo) pod milo nebo pre- skušal, kar mu je kdo svetoval; ventoval neseš. Tù ni treba druzega, ko da se tište veje v skle- tudi ; vse je že poja za moro nicah, na kterih so popřej gosenice bile , z iglami na zato mleko drevo ali mejo ajlantovo pripnejo y , in ni se bati, da bi 1 ker ---« . ~ „ vr » ~ * , . ' J" J^ ker so mu ljudje rekli, da žebica ima J° 71 mora sesa." Se ve 7 da mora Je prava babja vraža, pa vendar gospodarju tudi jez nisem jim dež ali hudo vreme škodovalo (razun, ko bi nena- mogel nic gotovega svetovati. Prosim tedaj vas, vaden vihar ali nenavadna toča prišla). — Potem, ko se gosenice štirikrat olevijo (4 mude prestanejo), se med doktor, da vi svetujete, kaj je storiti, in po ,, razglasite to nenavadno prikazen. u Tako vejami zapredejo in čez 8 ali 10 dni so zapredki dode- pridnega našega nekdanjega učenca. gosp. Novicah" govori pismice Radi lani i io do da se lahko poberejo. Ta ravnava, kakor smo sedaj razlagali, se zamore pa tudi tako-le zlajšati. Kadar vidiš, da postajajo jajčka plošaste in rumenkaste, memo v biti v SVOJ poduk. list, ker ga vza- utegne tudi drugim gospodarjem teden stara žebica ima mleko Res je nenavadna prikazen i da zdravnikom je to Tudi vivaio, v*« J-J^v« *** X ^^V/U tAKsKjiKjc* AXAACA , «a ^uiavma^u přilepí jih z raztopljeno arabsko gumo (to je, z dreves- dobro znana stvar, ker se jim večkrat primeri nim klejem) na ajlantovo listje , ter prepusti vso na- pri o tro ci h teden ali ne dosti vec starih, se to večkrat vidi, da imajo mleko v sèscih. Prikazen ta je čisto daljno rejo, dokler se ne zapredejo, natori sami. namen se pero na spodnji strani, kar nese en sold juaiucu oc xxc* c|/v/uiiji oi/i caxxx , îvui uuqv/ ovíu. , a iiaiavua , uc ^a ua ui ux v i a i\jo viuco una. , aicia it gori omenjeno gumovico namaže ; potem se pripogne, bedastim ljudém po glavi rogovili in ktere še nobena ta z naravna ne pa da bi mora kje vmes bila, ktera živa duša nikdar vidila ni. Ce se tako imenovane mlečne žlezice izbudijo prezgodaj v živejse opravilstvo, kakor kjer je namazano, na jajčka, ki jih je treba na kakem Pero pa se krožniku (talerju, tondu) od spodej držati, more brž zopet vzdigniti, da jajčka na enem samem ima po navadni starosti biti, začnó mleko delati mestu obvisijo. 77 Umni Gospodar. po- a zadevah sviloreje kranjske. zneje zopet otrpnejo, dokler se ne izbudijo ob pravém času (to je po porodu mlađega). Druzega ni nič storiti v tacih okoliščinah, kakor pri miru pustiji vime C. kr. ministerstvo kupčijstva se je z odpisom od pa stiskáš, vlečeš 7 in sesec; mleko neha mažeš in po tem samo po sebi. Ce 16. dne u. m. štev. 5194 obrnilo do kmetijske družbe i kar si koli pocenjas z vi- menom ali sescem kranjske s sledečimi vprašanji dražiš mlečne žlezice, da delajo. i.iuvwjw^w v.. «uww U1CUULU cm ot/oou ixx , va i JL1J cm 11 Ci O lA^Aj ua LC4 IVI Uli U V^l llll\'iai UIOU J^r i. Pravi pripomoček, da se otroci ne spridijo, je paže mleko metna, previdna o dre ja, ki pa mora začeti otroka že li o iai a ii v u i i i u a j i\ i i un cl a iju. iu a u uivj tua y pi g v íuiia u u i kj I ? rvi pa uiv^i a ^auuti vyiu^w ^v Iz Gôrij na Gorenskem nam je ravnokar skor da v zibeli plemeniti ; kasneje ne hasni toliko t kobil m pisal nekdanji učenec naše kmetijske šole to-le dni sem bil v Hrašěah, pa mi neki gospodar poka v let staro kobilico, ktera ima mleko v vimenu Te V se In zna- , ker jim je podlaga poznejemu njihovem ----«--------AxwwA«, x.uu XXX xv, xv v^ » v x tix\^ la va . a. ax lA, ravnajo marsikteri starši v tej reci ravno narobe. res je taka; sam sem se prepričal, da se ji dá iz enega Sploh namreč mislijo, da je ta del odreje tako lahak sèsca pravo mleko izmolsti. Gospodar mi pové, da ko ter tako brez vse vaznosti, da se nikakor ni treba o Da si je dušno gojenje otrok v prvih letih silno važno čaju je žebica bila še le teden stara ; Je pazil pri nji že tem kdaj kaj posvetovati, ali pa bolj premišlj z 169 otroci ravnati. Da dete lačno ni je vse opravlj rnislij drugo naj si samo pomaga To pa je torej nasvetuje, naj slavna zbornica pritrdi, da je to potrebno, in da se deželnemu odboru naročí, naj v prihod- jO roc UUIO* IJVUV/ , U^V Ut J^UWIM^V.. * " JV — "" "^«ViU^tU» VUUV. » t.Ml VVIJ "MJ » |ynuvu- prvo vodilo odreje otrok pri naših ljudéh. Kako je njem deželnem zboru o tej stvari zbornici podá določne napčno, jasno je kot beli dan Ako kaj more čio nasvete. Sklenilo pa se je, da se izvoli poseben odbor veštvo zboljšati ter ga povzdigniti do više moralne petih poslancev, kteri o tej reci že letos zbornici poroci vrednosti, more gotovo le pametna odreja v nježnih brez navadnih daljših ohodkov. (To se je zgodilo brž otročjih letih. Da pa smemo odrejo pametno imeno- v sledeči seji, pa deželni zbor je sklenil, da se za zdaj vati, mora pač vsa drugačna biti kakor je dandanašnji ne more lotiti tega pocetja; predlog Guttmanov tedaj navadna eselj bili sikterim so skoraj le žalost in skrb ampak tudi drugod. Veliko veče ni obveljal.) — Potem je dr. Župan poročal o nasvetu pri nas, otroci staršem, kakor so lim ploh mar deželnega odbora, naj bi zbornica přivolila, da se nekaj Da otroci niso taki, kakoršnih bi si rjuh in potrebe za postelje itd. napravi v ljubljanski ) morebiti starši bolnici. Zoper ta nasvet oglasil se je poslanec JBrolich tega so večidel sami starši krivi. Otroku svo- dokazovaje, da rjuhe in druge potrebe za postelje rao- želeli jemu dopuščajo vse njegove da muhe in trme, še celó pod rajo po pogodbi usmiljene sestre same napravljati itd. pirajo jih, misleći, da le s tem morejo otroka tolažiti, Tem ugovorom se je poročevalec dr. Župan po robu v svesti, so si da tako ravnanje nikakor ne more otroka popačiti, ker ničesar še ne razume. Da bi pač pomi- je samo napravil, kar mu je bila zbornica lani v 40. slili ..........' ..................... postavil in poleg druzega tudi rekel, da deželni odbor y kako napčno delajo, kako ravno s tem v nježne seji naročila, druzega nič. Zbornica je odobrila nasvete srca ljublj jih ktere, ukorenivši se, kasneje ne daj izruvati. pokladajo kal slabih razvad, deželnega odbora po nasvetu dr. Zupanovem. — Na to se nikdar vec dr. Župan v imenu deželnega zbora poroča ; kar se je Da se dete utolaži ter da zaspi, je sploh navadno in petje; tudi ga nosijo okoli, gugajo ga zibanje Bog vé kaj vse počenjajo ž njim da ni nikdar zadovoljen ter da se tacega ravnanja ž njimi to; jame pa jokati, ako se mu pri priči ne po naročilu 12. seje letošnjega zbora zvedilo o ljubljanski pri silni delalnici, ter pripoveduje, daje to napravo dežela naredila sama ob svojih stroških tem vadijo otroka, da jo je 30. novembra 1844. leta Nj. veličanstvo potr-jeglaven. Otrok dilo za deželno napravo. Pozneje pak je vlada devala v delalnico tudi druzih ne samo kranjske dežele hudo- kmali navadi, dobro mu dé stori, česar delce f zahteva stroške je imela pa sama kranjska zemlja časom se ga loti napčna navada, da hoče zdaj za tega delj prizadeva to reč v red spraviti vse z jokom prisiliti, česar želi. Ako so matere ali da vlada prevzela tudi skrb za delalnico y y ki si ker VOC Là jvauiu I lOlll 11 y WtJUl CJKJM, XXAV KfVJ UlUVViV W11 V4M T AWUM DUU1 U JU CM UUiailil^V y Z (1 â J JJU pestrne take, da ničesa ne morejo svojemu ljubčku mogoče doseći, kajti do zdaj ni še nobene delalnice v odreci, ter mu vselej po volji storé, prime se otroka državi ob državnih y ni stroških, in vlada torej tudi ni do- ojeglavnost, ki je dan na dan veća, tako da je voljna, prevzeti ljubljanske delalnice. Poročevalec tedaj pozneje staršem pravi križ f nositi Zares, čudno Je ? ki ga morajo zarad otroka nasvetuje: naj se deželnemu odboru dá oblast, da de-kako si morejo starši misliti, lalnico on prevzame, kakor hoče vlada, samo s to spre- membo, da bode smel deželni odbor, kadar bode treba v službo postavljati oskrbnika, nasvetovati tri gospode nič dop da se otrokom v prvih letih ne dá nikakor vedati, ker ne morejo še razumeti, kaj se hoče od njega. Kmali bodo izginile male otrokové muhe, ako se ne bode izmed kterih sme vlada enemu dati službo in da ? se x v m ail uuuu î^wiuiiu LUU4V vi vj ** v » muuvj mi^v «u M.XVJ mvvav liJiiivu. i u ouuu v lauci V/11VJLUU v^t c* t jl oi U£i uu y iu ua o * vselej po njih volji ravnalo; tudi se bode dala svoje- posebej dožene zahtevanje sedanjega oskrbnika gosp glavnost počasi popolnoma ukrotiti, ako se otrok kdaj 'w m mm v^ ^ . • ^ a neu-e so malo strahuje. Zgodaj morate že začeti, otročj bogljivost in trmoglavnost zatirati. Kakošno Maitija y ki hoče od dežele dobivati penzijo. Poslanec vam neuboglj in jegl baron Apfaltern vpraša, ali je upati, da to vlada potrdi? Vladni zastopnik dr. Schoppl odgovori da otroci, veste pač sami tega ne more naravnost povedati, da bode pa deželna jbolje; narobe svet je v nekterih družinah, ker dosti- vlada podpirala to prizadevanje. Baron Apfaltern krat se morajo starši po otrocih ravnati. — Tudi majh- najprvo opomni, kako resnična je bila o tej stvari in- nim otrokom se dá dopovedati ; ako noČejo razumeti, terpelacija, ki še zdaj ni odgovorjena, in po daljšem ne bode škodovalo, ako se jim malo in brez togote razgovoru, kteremu je tudi poročevalec odgovoril, z leskovim oljem pomaže. Sicer je nekter otrok več tuje: naj se deželnemu odboru dá oblast, da z vlado tepeža pretrpel, kakor kako živinče, vendar mu pa vse v red spravi stvar, ki se tiče penzije sedanjega oskrb-to ni nič sve- pomagalo y z rečenim oljem mazalo kaj? zato, ker se je prekasno nika, tudi naj se mu naročí, da ima trdno poprijeti se Slep ljubezen staršev spáči največ otrok. Nekteri tega, da bode g. Maitiju dežela daj ala samo toliko pen- zije ) starši si še ne morejo misliti, da bi ne bili njihovi v kterem jev delalnici bil kolikor je na-njo spada po tistem kratkem času y otroci geljčki! Ako drugi kaj slabeg nad > in da se mu bode njimi penzija zapazijo, ter z lepa staršem o tem omenijo, je sovraštvo potlej gotovo in pa — pohujšanje otrok. (Konec prihođnjic.) red. Deželni zbori. Deželni zbor v Ljubljani. na račun plačevala, dokler se ta reč ne spravi v Glasovanje potrdi odborov nasvet s pristavkom barona Apfalterna. — Naposled přidej o na vrsto poro-čila prosilnega odseka. Poslanec Rudež je bral predlog omenjenega odseka o prošnji ipavske občine, da bi ter se jej podaljšal obrok (brišt) za plačilo na davkih y nasvetoval uao v Lvj y ci a y ïlâj ou uv;i uay uuuiiiu vuuoivu « ^ri vonj da bi deželnemu odboru oznanilo, kaj se je o tej stvari se izroči davčnemu vodstvu s prošnjo, 18. seji (12. aprila) oznani prvosednik, da je po ukrenilo. Dr. Recher je bral predlog ravno tega od- da se naredil poslanců Kor en-u senožeška občina zbornici podala seka o prošnji žužemberške občine, prošnjo zarad ceste, in da bi se jej dovolila pomoc iz deželen zakon zarad užitnine, ter nasvetoval, naj se deželne denarnice. Prošnja je šla prosilnemu odboru v prošnja dá novčnemu vodstvu prošnjo ^ naj poskrbi, roke. Potem je poslanec Guttman podprl svoj na- da tacih prošinj več ne bode. Poslanec Deschmann da bi se namreč osnovala deželna zavarovalnica sporočuje o ponudbi J. Gregoriča, ki za odstotkov (asekuracija) zoper ogenj, rekoč, da družba kmetijska niže kakor zdaj usmiljene sestre, hoče prevzeti skrb je že dvakrat v velicih zborih sklenila, prizadevati si, za vse česar potřebuje ljubljanska bolnica, in svetuje, da bi se taka zavarovalnica osnovala, je rekel Ta naprava ni prazna reč, ampak deželi potrebna; odobri vse tri nasvete. naj se ta prošnja izroči deželnemu odboru. Glasovanje prošnji iz Krope, * da bi se no v Ljubljani zopet napravila ranoeélska učilnica , poročevalec Deschmann svetuje, naj se tudi to izroči deželnemu odboru. O tej priliki se oglasi dr. Toman in povdarja, da bi deželi res potrebna bila taka učilnica , ki bi se dala zopet prav lahko napraviti. Zbornica potrdi odborov nasvet. Poslanec Deschmann sporoca dalje, naj se podá zopet deželnemu odboru, kteremu je bila poslana, tudi prošnja več okrajnih zdravnikov o stroških za zdravljenje naj den ih otrok, in o prošnji več udov muzejskega društva , naj bi se sešél véliki zbor te družbe, prosilni odbor svetuje, da bi se ta véliki shod sklical prve dni maja meseca. Zbornica odobri obá nasveta. Prva moja pesmica slovenska/) Kar ljubim. Ljubim rastline, cvetice lepé, Solnce in zvezde, ki nebo zlaté; Ptičice ljubim v gozdu, po log', Ljubim bučele, ki srkajo sok. Ljubim viaavo in strmo goro, Tam, kjer po skalah krpulje skakó; Ljubim potoke, in reke, morjá, Mórja, ki spirajo konce svetá. Pesmice ljubim in vize sladké, Ljubim veselje, ki krépča srcé; Čednosti ljubim, pravico, dolžnost, Ljubim požláhtnivse solze grenkost. Ljubim presrčno in ljubim gorkó Svobodo sveto, najdrajse blagó ; Ljubim Slovenjo, ji roko podam, Bog jo potrdi, in živi jo nam! Na sv. Feliksa dan. Lojza Pesjakova. Iz Prage 20. maja. x **) Naj vam, drage „Novice" nekoliko posnamem prelepo slavnost, ki jo je obhajal přetekle dni česko-moravski narod v zlati Pragi. Česko pevsko društvo v glavnem mestu „Hlahol" je raz-poslalo vabila do vseh slovanskih pevskih društev v Avstrii, naj se bjagovolé udeležiti velike pevske sloves-nosti v Pragi. Cez sto društev dalo se je napovedati : vse, razun dunajskega, iz sosednih česko-moravsko-šlezkih pokrajin, ki so prihajale od sabote jutra do ne-delje večer sem v Prago, kjer so bili po privatnih hišah in zavodih gostoljubno sprejeti. Najveća množica pevcev prišla je saboto večer iz Morava; bilo je kakih 15 pra-porov, pa mnogo društev. „Hlahol" jih sprej me na postaji ter jih, navdušeno pojé : „Kje domov moj", „Hej Slované", „Moravo, Moravo, Moravičko milá", pelje po glavnih ulicah na Zofiini ostrov, kjer odlože svoje prapore. Pred „meščansko besedo" (čitalnico) ustavi se celi sprevod ter pozdravlja z gromovitimi slava-klici zavod českega meščanstva, ravno taki slava-klici razle-gajo se pred krasno narodno kavarno: „u české koruny". — V nedeljo večer stala je na programu vožnja po Vltavi od Zofiinega otoka do zidanega mosta. Že od ranega jutra je vse mrgolefo in se gibalo po ulicah zuna-njega sveta, ki je přišel ali na božjo pot ali na slovesnost, in štelo se ga je kacih 20.000 oseb, in domaćih, ki so hoteli viditi gibanje tujcev in hodili na božjo pot na „Malo stran". — Ko se pa bliža večer, hiti vse na nabrežje Vltavino, na verižni in zidani most. Ni preveč, ako rečem, da je bilo tù od 8. ure do poli desete Čez 100.000 oseb. Solnce zaide za čarovno krasnimi Hrad- čani, mesečina se razliva čez starodavno reko, nož pri-zgè tisoc zvezdic na nebu. Coin za čolnom se prikaže, razsvetljeva ga baklja, da šviga in se ziblje po valih, *) Dobro doala pesmica mila! Prosimo večkrat kaj. Vred. **) Hvala lepa! Vred. razsvetlita se ostrova Zofiin in Ostrostrelski, razsvetlése mlini, tu in tam prikaže se bengališki ogenj, in voda odbiva čarobne žarne trake; pocasi priplava ladija pevcev polna izpod verižnega mosta, priplava druga, tretja: „Slava" razlega se od brega do brega, rakete švigajo v zrak ter razjasnujejo podnebje, možnarji pokajo, iz 500 pevskih grl doni „Kje domov moj", „Hej Slované" in razlega se po okolici, ko da bi hoteli pevci prebuditi sivi Višegrad in nekdanjo slavo Gradčanov. — Rakete se razkadé, pokanje možnarjev umolkne, stoterno razsvit-ljene ladije s pevci vracajo se na Zofin spremljevane sè ponavljanimi slava-klici ; ogromna množica ljudstva se raziđe, da se zopet snide drugi dan ob 11. uri po širokih ulicah od Zofinja do St. Vaclavskega trga in po tem trgu do letnega gledišča zunaj zidovja; kaj ti tod je šel ob tej uri slavni sprevod vseh pevskih družeb. V* lepem redu, spolki sè svojimi prapori, posamni pevci sè znamenji svojega društva pa sè spominivno zvezdico na prsih, vsi v čamarah, stopa sprevod na prvo besedo v gledišče. Bilo je čez 40 mnogo zeló dražih in prekrasnih praporov; ko se pomika sprevod ravno po kolo vratskej ulici pripelje se mimo Nj. Veličanstvo stari cesar Ferdinand : prapor za praporom se prikloni. vse se odkrije in „slava Ferdinandu" zagrmi po celi vrsti ; cesar se ginjen priklanja. Vidil sem že mnogo spre-vodov ; tako lepega in slavnega pa še ne. Resnobno so korakali možjé in mladenci med neštevilno množico, spremljevali so jih od oběh straní „Sokoli", ki so jim prostor dělali. Niso ne peli, in narod ni jim upil slave, — al tihota je še bolj povzdigala velecastni izraz, ki je naznaceval celo slavnost. Ne bom vam popisoval, s kako pohvalo so bile sprejete vse pesmi, ki so jih spevali zbori ali posamni v besedi. Preskočim dan in peljem vas koj na Zofinj , kjer ima biti beseda pod milim nebom. Krasen večer je. Ostrov (otok), na kterem ima prostora 4000 do 5000 oseb, je prepolnjen sveta; godba mešćanskih granatirjev igrá narodne napeve; vse je živo pevcev in sokolov. Ko je sedem ura, stopijo pevci na nalašč napravljen oder, in iz tisoč grl doni prekrasna „Bývalí Cehové." Ko odpojejo, grmi jim tisočerna „slava!" da morajo pesem ponoviti. Potem pozdravlja gosp. Barak pevske društva, ki so se ude-ležile slavnosti, z govorom, ki ga vedno presekujejo šumeči slava-klici, in sopet se vrsti pesem za pesmijo, med spevom pa razveseluje srce vojaška godba. Ko, postane noc, užgali so plin, ki je z goré v kolobarjih po malih zubljičkih, čudovito lepo razsvetljeval celi ostrov. Zdelo se je člověku, da je na kakem začaranem otoku, ko se je ko srebro lesketalo pomladno drevesno listje oblito od zdolej sè svitlobo plinovo, od zgorej sè bledo mesečino, pod zelenim drevjem pa veseli Ijudje, godba in spev. Pevci odpojejo pesem , sokol trobentar stopi na oder in zatrobi na rog. Vse je tiho. Gospod Barak stoji pred narodom in začne čitati telegrame. Živi sla-vaklici sprejemajo telegram za telegramom — bilo jih je Čez sto — ki se spremené v gromovite „živioÎ živili!", ko pride na vrsto telegram „južnega sokola"' in dopis čitavnice iz bele Ljubljane, pa dopis iz Maribora, in ki nečejo skoro končati, ko pride telegram iz No-vega Yorka v severni Ameriki od ondotnih Cehov. Petje, godba in pozneji govori trajajo skoro do polnoci; ne še vès svet, pa vsaj, kar nas je bilo Slovencev — trije so bili Ljubljančanje — smo odšli domů, radovaje se, da smo vidili enkrat v slovanski Pragi čisto^slovan-sko veličastno slavnost, in da so nas bratje Cehi povsod vrlo, prijazno, navdušeno sprejemali. — Kedaj bode v Ljubljani taka slovesnost? Naprej Slovenci! Iz Čabra na llrvaškeui 22. svibnja. T. — Radostním glasom moremo naznaniti častitim čitateljem „Novic", da uMalemlogu nije prava marvinska(goveja! ni — kuga bila, kao je bilo rečeno v 19. broji, nego bila je griza, in to iz toga razloga, što je gospodarom sena uzmanjkalo, da niso imeli blaga hraniti, a so morali ga krmiti raznovrstno mešarijo, i to je bilo krivo , da je par živine parnulo i to naročito po griži. Tako je spozna! kr. žup. živinar iz Reke, ki je došal 18. dne o. m. Koroška. Iz Bekštajna pri Belaku 19. maja. F. V. — Zaželjeni dež je zdaj nektere dneve, tudi na binkoštno nedeljo skoraj celi dan, žejno zemljo napajal. Binkoštni torek pa je solnce zopet v svoji neomadežo-vani čistosti vsnajalo, in se sestrici zemlji prijazno smehljalo. Kazal se je dan, kakoršnega si je naša slovenska družba želela; odločen je bil namreč ta dan za shod na otoku laškega jezera. To nam je bil dan prevesel, nepozabljiv, noter do požne nocí vsem, ki smo se radovali s pesmami in govori prav bratovsko , pošteno slovensko. Drugi dan so, se vé da, nemškutarji glave stikali ; kaj da so si pravili in krožili, vsak lahko ugane. — Tudi pri nas je dokaj hroščev ali pomladan-skih kebrov, posebno po češnjah, vrbah in jelšah ; na drugem drevji jih ni skoraj nic opaziti. Zapovedano je, jih po be rati. Dobro! — Včeraj je bilo v Belaku zeló veliko živine na prodaj (ker je tam vsako kva-terno sredo in saboto tudi živinsk trg); pa le malo je bilo prodane, in ta le bolj po nizki ceni. Ubogi kmetje, da še spečati ne morejo svojega blaga, da bi pobotali svoje plačila! Za gotovo sem slišal, da v nekem kraji na spodnjem Koroškem so nekteri kmetje svojo živino v davkarnico pripeljali, rekoč: ,,Mi imamo potéro (ekse-kucijo) ; radi bi plaćali, ako bi le novcev imeli; pripeljali smo danes svojo živino na trg, pa je nihče ne kupi; vzemite jo za davek." Iz Koruške 8. maja. (Kon.) Jaz sem tudi prašal totu drugu stranku, kako bi pa ona rada imela tu družbu tiskarničnu napravljenu? Blizo take-le su misli te druge stranke: Vlastniki tiskarnice, njenoga premoženja i dobička su porazmerno vsi družbeniki, kteri su denarje složili, da se je napravila ; oni su i ostanu vlastniki tudi tada, kadar se je kapital jim uže nazaj plaçai, tudi tada, kadar tiskarnica dobicek nese, tudi tada, kadar bi se družba tiskarnična razjiti i razlučiti imela. Družbeniki tiskarnice se skupe vsakoga leta v veliku skupščinu. V velikoj skupščině izbereju družbeniki po večině glasov odbornike (Ausschiisse). Družbenik ima od vsakih sto goldinarjev složene istine po jeden glas ; četirji družbeniki, kteri su složili po 25 gold, imaju tudi skupa jeden glas ; ktor bi složil 1000 gld. bi imel 10 glasov. Urad odbornika je služba častna ; čto pak je odbornik za družbu pri upravljanji tiskarnice izdal, mu družba plača. Odborniki se izbereju samo na tri leta; vsakoga lěta odstupita dva odbornika i se izbereta dva na novo. Tista dva odbornika, ki sta odstupila, može skupščina spet na novo izbrati. Ktera dva odbornika da morata odstupiti na konci pervoga i drugoga leta, se ustanovi po srečkanju. Odborniki su velikoj skupščině odgovorni v vsem, čto tiskarnicu i njeno premoženje zadene. Velika skupščina pregleda račune i vse gospodarenje tiskar-nično, se posvetuje, kako bi se imelo v prihodnič dobro i neprestano bolje^ gospodariti na korist družbenikov i naroda našega. Cto i kakor skupščina sklene, to i tako moraju odgovorni odborniki s ti-skarnicoj ravnati. Družba tiskarnična se može razjiti i razlučiti samo, ako dvě tretjině družbenikov za to glasuju. Družbeniki tiskarnice imaju pravicu storiti onda s tiskarnicu , cto oni za dobro spoznanju, da se denar vsega premoženja, ki se za tiskarnicu dobi po pravici porazměrno med družbenike tiskarnične razdeli. Ako bi se ta družba razšla, bi se imelo gledati, da tiskarnicu Čitavnica celo v ška kupi, ako bi to željela. ; > Odbornik može vsaki biti, naj stanuje, kdekoli hoče, v kteroga ima većina družbenikov zaupanje; od sada, ko gré železnica uprav skoz srědu sJovenske Koruške, je vsaki koruški Slovenec blizo Celovca i se može izbrati za odbornika. Tako le bi to druga stranka hotěla imeti ustav družbe sostavljen. Od totega „Hermagoras-Vereina" tota strana neče nic slišati ; noce slišati, da bi družbenike čitavnice i tiskarnice nadgledoval po tiskarnici i njenom premo-ženji sebično grabil. Družbeniki tiskarnice su tudi družbeniki čitavnice, ako družba tiskarnična henja: se ima tiskarnica slišati čitavnici našej, ktera nam je mila i draga, kakor oko naše. „Hermagoras-Verein" pa može deržati skupščinu svojih udov, može izbirati odbornike po svojej volji, se može posvetovati i skleniti, kako hoče s svojimi družbinskimi denarji dobro gospodariti : po tiskarnici pa naj ne sega: ona se sliši družbenikom tiskarničnim i zatim bi se slišala čitavnici. Kada tako slišim govoriti, se spomenim na poslovicu serbsku, ktera glasi: cm« i opaija, uauie Kece Hicy cecxpe, to je: ako ravno smo bratri, naše mošnje nisu sestre. Želeti se mora, da mnogo rodoljubov stupi v tu družbu i da se tiskarnica napravi: pa želeti se tudi mora, da bi vsaki se pogovarjal i dobro prevdaril, kako mora biti ustav družtva i pravila njegova sostavljena, da su, kakor to biti mora, v korist družbenikov i naroda našega. Zato nikto pameten ne stupi v něku družbu, da bi v škodu přišel. Vsaki družbenik mora skerbeti za vse družbenike i vsi za vsakoga, da pri tom rodoljubnom poduzetji nikto škode ne terpi. Vec oči vec vidi. Iz toga blagoga namena je tudi ta beseda napisana. , rT s i ' if Denarje dati na obče korišten naměn, je rodo-ljubje: pa najžlahnejše, najplemenitejše rodoljubje je to: denarje dati i skerbno paziti i si prizadevati, da se ti denarji vsegdar rodoljubno obraćaju. Matija M ajar. Iz Gorice 8. maja. X Naš deželni zbor se je pred kakimi štirnajstimi dnevi razšel. Posebnega se v njem letos ni nič prigodilo. Pitanje o národnosti ni prišlo na vrsto, akoravno se o narodnih jezikih tukaj mnogo govori in marsikaj tudi piše. Tako je tržaški „Tempo" imel nedavno dva dopisa iz Gorice: eden pravi, da na Goriškem Slovan nima bodočnosti, da ga bo vlaščina do celega pogoltnila itd.; drugi pa nasve-tuje uredjenje dveh realnih gimnazij v Gorici, ene talijanske, druge slovenske in z njima združene gornje gimnazije in realke z nemški m učnim jezikom. Po preracunu dopisnikovem ne bi to uredjenje učilnic več stroškov stalo , nego jih sedanja nemška gimnazija in nemška viša realka potřebujete. To le omenim me-mogredé. Gotovo tudi hočete zvediti, kako slovenska reč pri nas sicer stojí. O tem je težko pisati, ker je ta predmet jako nežen in delikaten. V čitavnici je „saison morte", ne zavoljo prevelike vročine, ktera nas letos še ne nadleguje, nego zarad tukajšnjih društvenih okolinosti. Zmes trojne narodnosti v naši Gorici, — nad kterimi je rodoljuben pesnik pred kakima dvema letoma prijazno „mavrico" mira in sprave razpel, — društveni život močno zavira. Najviši del Goričanov se prišteva Vlahom, in po goriških ulicah, hišah in dru-štvih se zares skoro le furlansko narečje talijanskega jezika sliši; mali del prebivateljstva je slovensk, tujci pa, ki so k većemu uradniki in dosluženci, govorijo nemški. To razmerje narodov in jezikov delà, da mar- sikter tukajšen Slovenec se iz gole pohlevnosti boj£ kazati se, kar je, in vesti se, kakor je. Ta nedoloč- popřej , ko so tù pa tam na čitavnico —_ ^ÊtF V _ A «a A a A ^ ' «l . A m m. m k A A ^ MA -<—- _ A nost, ta bojazljivost je po mojih mislih kriva, da se v Nismo bili mislili še* toraj zadremali Ipavci med tem, ko so naši čitavnici živahnost in duševno tako, kakor društveno bratje po Slovenskem čuli in delali in v domorodne gibanje tako zeló pogreša naroda ne zatira, in da se vsakemu Prav je in treba, da narod društva se zbirali, kakor bi si znabiti kdo mislil sto dá, kar mu vici gré, ker le tako kralju]e narodom potrebna sprava, in trebili vse Al ravno tega, cesar ne želiš drugim, sam sebi ne delaj. • --«« V , ~ „V , 01 UUCMKSLVX auu miOlll , Oiu po pra- pali smo pocasi naprej pa toliko trdnejše, gladili si pot 7 kar bilo utegnilo komu v spodtiko biti. Nadjamo se, da bo zdaj čitavnica naša pod krep- zgodovini vseh narodov stoji zabilježeno, da kdor kim vodstvom domoljubnega odbora čvrsto se razcve krepko ne napreduje, hodi rakovo pot, nedoločenost pa vsako dobro prizadetje, kadar se jedva izcimi, tala daj dobro srečo ter omiko Ipavcev vsestransko pospeševala. t Bog do korena zamori. Gorica je glavno mesto goriške še to, da mrzlo dežele; ona je naravno stočišce goriških Slovencev Naj veseli národni pomladi dodam vreme, ki je bilo sèm do teh dni, ni po 5 v«« j~ --------o-------;---------- 1 r * ---------- ----J vsej pravici tedaj ravno goriška čitavnica mora biti venci pomladanski škodovalo sadju toliko, kolikor smo se bali, in da uzor in izgled drugim čitavnicam po Goriškem. O • • Saj je jele se rudečiti. češnje pr so pri nas ravnokar to lahko doseći. Odbor čitavnični ima jako zaslužne in velespoštovane može, kteri imajo moč, to častno na- ljani Iz Ipave 20. vel. travna. H. — Odkar v beli Ljub y na v središču predrage nam domovine , narodni štalu enakopravnem viseći zvon krepkejše pôie, od ti logo izpolnovati ; le krepkeje in trdneje je treba tega delà lotiti se. Slovanski značaj čitavnice naj bode geslo stega časa izbuja se bolj in bolj zavest národna tudi njeno ; slovanski prebivavci Gorice in njene okolice pri Ipavcih in čutje slovensko razodeva se od dné do AJJ VJLAV/ 2 k/AV f MU KJ * w A f f ^ naj bodo posebna skrb čitavnici 7 in slovanska omika. dné živahniše. Zvonček 7 ipavski, dasiravno še maj hen slovanska umetnost in život slovanski naj se ko biser in viseč na omahljivem stebričku , prilagal je vendar in alem-kamen v njenem krilu hrani in sveti. Tedaj 7 c „Videant consules, ne quid detrimenti capiat res slavica !' * Včeraj so prišli světli knezo- velikemu zvonu ne malokrat prav krepke glaske. Kdo se ne spominja slava-klicev, ki so jih Ipavci po za- Iz Celja 22. maja stopnikih svojih poslali vrlim rojakom in utemeljiteljem škof semkaj biřmovat. Sinoči bila je slovesná bakljada slavne čitavnice ljubljanske? Kdo bi bil že pozabil 7 v vladiki na čast; tukajšno pevsko društvo pevalo mu je prekrasno slovesnost na Zemonu 8. kimovca 1862 nemški, mestna godba pa mu je godla; mesto vse bilo kteri smo tolikanj navdušeno pozdravljali predrage nam je razsvetljeno. Nocoj pa so přišlému vladiki pevali goste ljubljanske, goriške in razdrške in s tem netili celjski dijaki, dve nemški in jedno slovensko (dr. Raz- domačo narodno rec? Komu so neznane poznejše krat- ■ ■■■■■■ ' ~ ^. . z raz_ lagOVO J,iyUlUUYIUU J y UWVIU tJMUUf UIJUUOUJ 1UVU ^VOUJttUJi « ^VVIUVU.U^. U T Uli iu VtVl»»MlliMVt| Willi , U i Miti godla je tukajšna vojaška godba. Nazadnje so hotli veseljivnim petjem in s spodobnimi igrami? Komu ne -—-- t-o^v^i™™ t«™ ™ " al v znan pozdrav premilim sosedom Goričanom 12. srpana J 7 "v-m^— --- J ~--- -----------~ • — -------" ------------ ---------------------, Domovino") v občo zadovoljnost; med pesmami kočasnice s podučnimi govori in deklamacijami Trstenjakovo „Tam goro ustavi, da ne vémo, dijaki zapeti še istem hipu pa jim nekdo pesem zakaj? Vsa gospoda je rada poslušala in^gotovo tudi svetlemu knezu ni nepovoljno bilo petje. Čudno tedaj, ker je pesem krasna ; saj vendar to ni napaka, da je slovenska? Bog in sveti božji križ! če dve nemški, bi Ali pa komú ni še v mislih slovesnost 2 sve 1863 .^Hjp^miap^HBjpmp^^i čana t. 1., ktero smo, kakor po drugih gajih slovenskih, radostno obhajali v hvaležni spomin tistega moža, ki se na slovenskem podnebji kot svitla zarja sveti, iz ktere beli dan slovenskega slovstva in narodne omike bilo prav ravnopravno, da bi se bile pele tudi dve slo- še vedno veselo izhaja? Vse to tedaj spričuje dovelj venski. — Danes je bila birma v farni cerkvi za slo- glasno, da se Ipavci ne zavedó še le od danes ali od venske, jutri pa bode v tako imenovani nemški cerkvi včeraj narodnosti, — krvi svoje, ampak da že delj za nemške otroke. Iz Adlesič od Kolpe 16. maja. M. P. 14. dné venskimi. časa zdramljeni čvrsto stopajo za slavnimi prvaki slo- Pa kako bi utegnil kdo misliti ali t. m. zadela nas je velika nesreća. Ob poli 6. popoldan vprašati se — da pri vsem tem veselem narodnem po- četji čitavnice v trgu ipavskem vendar dosihdob še se privlečejo črni oblaki od Karlovca proti nam, in nam dovlečejo strašno nevihto ; toča je pol četrti ure tako padala, kot da Je iz žaklja sipal, debela kot lešniki. Još drugi dan je je bilo vagane. Pri tej priliki prosimo, naj bi nam „Novice" od daljnih krajev kaj več pisale. bilo ni ; v Res umnoslovno bilo bi tako vprašanje 7 toda * ravno tako logično more se temu vprašanju odgovoriti. Slehern namreč, kdor vé, kako se stare navade ali šege težko odpravljajo, bo ÍC tudi gotovo přiznal, da se skoro Iz Ipave 17. maja. jfc —- Slavna deželna vlada je 401etna kazina ipavska s svojim „bodi si prav ali ne z odlokom od 22. aprila čitavnico ipavsko dovolila ni dala v hipu prestrojiti. Kakor je v velicih mestih in pravila od konca do kraja potrdila. V velikem zboru, več glav in tedaj tudi več misli, ravno tako tudi pri ki se je bil sošel 12. t. m., se je ravnateljstvo volilo. nas nismo v začetku vsi v en rog trobili, ampak v dva 7 Izvoljen je bil za ravnatelja z obilno većino glasov kot drugod; vendar pri vsem tem nismo hotli o zim-prečastiti'g. kanonik J. Grabrijan, za podravnatelja skem času z neslano burjo hrupa delati in si naprav- ~~ — ~ ' ~ ljati razprtij, marvec čakaii smo umno ugodne spomla- Fr. Ka vci č, posestnik v Podberjah, za tajnika Hribar, učenik glavne šole, za denarničarja De- V—* - „j , -—- -------- danske sapice, ktera nas je pa tudi v resnici v luko péris, lékař v Trgu; v odbor so dalje bili izvoljeni edinosti vse porazumljene pripihala 7 ter enemu sa se gg V. Jevnikar, okraj ni predstojnik, dr. Spa- memu rogu spravila, v kterega smo vsi in na vso moc Tako Je cap an in J. Ferjančic, župan slapenski. stopilo naše dosedanje kazinsko društvo tudi po imenu Po duhu pa tako zatrobili, da je v malo trenutkih v beli Ljubljani zadonelo: „V Ipavi je čitavnica!" v kolo sestrić svojih, čitavnic slovenskih. Na 18. svečana t. 1. namreč napovedan bil je ve-je bilo z njimi zvezano že davno. Sej so znane po liki zbor. Radostni sicer pričakovali smo vsi tega dneva vsem Ipavskem in tudi drugod društvene veselice ki so bile osnovane čisto v narodnem duhu. Praznovali hvala Bogu vendar pa se le bali zbesedeb ali kake razprtije ; pa naznaniti morem in moram 7 da se je v smo tudi pri nas Vodnikov dan ; naš dobro izurjeni prav lepem redu in hvalevrednem soglasju pogovorilo, pevski zbor slovi krog in krog; napravilo si je društvo prenaredilo in zvršilo vse, kar bode novi družbi po svoj lastni glasovir itd., da kratko rečem, imeli smo duhu sedanjega časa primerno in potrebno. Enoglasno čitavnico po duhu in vedli se v nji prav po domaće spremenili smo laško ime v slovensko narodno v „ípav- * ) Prav rade, da bi nam le druge stvari ne jemale prostora Y red. sko čitavnico", in potem deioma stare pravila prenare- dili 1 deioma pa tudi nove skovali. Namen ; ki si ga je 113 družba pri osnovanji čitavniških vodil pred oči stavila, je pa bil, ne le samo odličnišim tržanom o prostih urah zavetje pred dolgim časom poskrbeti, ampak napraviti zavod, v kterega se bo sprejemal slehern, naj si bo iz ipavske doline ali iz sosednih ali ptujih krajev, gospod ali kmet, da je le neokrušenega poštenja in se tudi omikati želi v družném življenji. V pospeševanje omike poskrbljevali bodo se časopisi in podučne bukve le v domaćem jeziku, napravljali znanstveni in kratko-časni govori sklenjeni vselej s petjem, z godbo in s spodobnimi igrami. — Kar je bilo ta dan določeno, je pa tudi veleslavno c. k. namestništvo v Ljubljani z od-lokom dné 23. mal. travna t. 1. potrdilo, in ta dan je tedaj rojstni dan čitavnici ipavslu. Po razglasu ravno omenjenega višega privoljenja povabil bil je odbor staroga naslova vse družnike še zadnjikrat 12. vel. travna v zbor, ter je předložil račun družbenega premoženja in izročil inventar. Potem so se volili, ravnatelj, pod-ravnatelj, tajnik, denarničar in še trije odborniki. Iz-voljeni so le taki možje, ki so neomahljivega značaja, vsi vneti za občni blagor, pa tudi polni dušné zmož-nosti in krepke volje. Kdo ne pozná slavnega kanonika in dekana našega, on stojí družbi na čelu in namestnik mu je ravno tako iskreni rodoljub F. Kavcić, Podbrski. Tako tedaj smo dosegli, po čemur smo delj časa hrepeneli, in čitavnica naša stopi v vrsto sestrić svojih. Bog daj , da bi posihmal vedno krepkejša prihajala v dušni in telesni blagor družnikov svojih, Česar se pa tudi smemo zvesto nadjati, ako le prvotnega namena svojega nikdar prezrela ne bode. — Od ponočnega tatinskega vloma v našo far no cerkev, ki gaje „Laib. Zeitg." dné 19. vel. travna t. 1. po „Tagespošti" naznanila, pri nas nobena živa duša nie ne vé! Sli smo precej gledat, pa dobili smo vse v prejšnjem stanu. Mogoče tedaj, da je pomota le v imenu kraja; al, ker ste teža in vrednost posvećenih naših posod skoro za-dete, se nam vendar ne dozdeva zgolj le pomota; prisiljeni smo misliti, da za to lažjo — kaj druzega tiči in da se je dopisnik dal lahkoverno na limance vjeti. — Polje in nogradi so Še dozdaj v prav dobrem stanu, in vreme je ugodno. Z Bogom! Iz Ajdovšcine. Po naših vodilih osnovali smo či-tavniško bukvarnico. Vta namen smo povabili domoljube teh krajev, da naj pomagajo, in pomagali so djansko. — V kratkem času nabralo se je čez 100 slovenskih knjig vsake vrste, ktere pošiljamo po vaséh. — Srčno in javno zahvaljujemo se vsem tem rodoljubom, ki tako zdatno podpirajo namen naš in skrbijo za pod-učevanje v národnem jeziku in razširanje znanosti. Odbor citavniški. Dr. Lavrič, predsednik. France Zarli, tajnik. Iz Postoj ne. (MoŽem in volivcem v okrajih Bistri-■skem, Loskem, Planin skem, Postojnskem in Senožeskem/) K volitvi 30. maja t. 1., po kteri bodete moža poslali v deželni zbor, se Vam tukaj ponudim za poslanca. Veselilo me je zaupanje, s kterim so me mnogi spošto-vani prijatli izmed Vas vabili k temu, in mislim, da bi se pregrešil proti dolžnostim in počutkom svojim do Vas, ako bi molčal. Ponudim Vam tedaj domoljubno srce, iskreno delavnost in vse moči, s kterimi se že nekaj let trudim za deželo. Natanko poznam dogodbe, dobre in slabe lastnosti, potrebe, tuge in želje krasne domovine naše in dragih rojakov, ki so Vam izročili volivno oblast. Zato želim ustreči pravičnim željam naroda v zboru, kjer poslanci za njegovo korist skrbijo po moči njim podeljeni. Vas pozdravljam. Z Bogom! Dr. Janez Bučar, advokat in notar. Iz Ljubljane. (Pobérki iz različnih Časnikov.) Okoli volitve ljubljanskega župana in deželnega po- slanca so se šukale přetekli teden vse korespondencije in bodo se še sukale, dokler ne bote volitvi pri kraji. Tišti slavni Hamletov monolog „Sein — oder nicht sein?" se v ljubljanski jezik zdaj najbolje prestavi tako: „Costa — oder nicht Costa ?" Kdor je hoté ali nehoté přetekli teden v roke dobil časnike različnih barv, zapazi! je lahko, da većina omenjenih korespondenci] je za dr. Costa-ta, ali da mu saj ne nasprotuje. „Triesterca" pa, ktera „plat zvoná bije" zoper njega in tista mala kopica ljudi, ktera v njeni rog trobi, je unidan celó, kakor nemec pravi „spendirhosen" oblekla in 110. list svoj brez plačila poslala odbornikom mestnim na dom ! ! Mislila je ona kopica s tem spisom oma-miti odbornike, ki so za dr. Costa-ta, — al dosegla je ravno nasprotni namen: strast onega dopisa bila je tako ocitna, da je še celó oči odprla takim možem, ki poprej še niso bili odločeni, koga naj bi volili. Domaći naši sicer iz „Orig. Corresp." že davno vejo, da ravno to je dobro, kar „Triesterca" graja, pa tudi unanji so čutili, da za tem grmom tiči kak drug zajec, kakor das „Wohl der Stadt"; zato samo vred-ništvo dunajskega časnika „Vaterland" sodi „Trie-sterčni dopis v 114. listu tako-le: „man scheint den Dr. Costa in der That sehr zu furchten; die Rohheit, mit der ihn die „Triest. Ztg." angreift, spricht dafiir." To je kratka, pa zdatna kritika. — Pisavec „Laib. Zeit." sicer v svojem vsakdanjem premišljevanji ne imenuje dr. Costa-ta, ampak, kakor naš slovenski pregovor pravi, le bolj kakor mačka okoli kaše hodi, in v eno mer povdarja „starost" in „skušnje", ktere po njegovih mislih mora župan mestni imeti, pozabivši pa to, da dr. Costa ima postavno starost za župana in da ima skušinj dovolj, da dobro vé, kje da čevelj tišči mestno občino. Celó vrednika „Novic" je, kot životo-pisca župana Hradeckega, unidan „Laib." pozvala v podporo svojega (!!) mnenja, pa je zgrabila le en odlomek iz životopisa obširnega, opustila je se vé da vse drugo. Naj nam odkritosrčno pové: ali bi bila pač voda na njeni mlin, kar stojí na strani 5., kjer zapisane stojé velike zasluge Hradeckove za ustanovljenje „Novic" in da je on slovenski časnik za edini pomoček přiznal, da se pomaga našim ljudém na bolji stan vkmetijstvu, obrtnijstvu itd.? Ne verjamemo, da tak domač mož, ki so mu bile „Novice" veselje, stojí v vrsti kandidatov njenih? Ker „Laib." tako marljivo citira sto in sto reci, kako, da ni še povedala, da pražki župan Pštros, iskreno ljubljen in visoko spoštovan od Slovana in Nemca, bil je tudi le 34 let star, ko je na- stopil v poglavnem mestu českem županstvo, ki ga je v žalost vsem opravljal le do svojega 36. leta. Zakaj se zamolčuje tako in enako? zakaj hrepení le po Me-tuzalemovi starosti? zakaj po skušnj ah, kterih nam pa ne razloži na drobno? — Vse drugač piše izvrstna „Politik", pa tudi „Tagespost" in drug i časniki. Correspondent fur Untersteiermark" v listu 61 med drugim, ko se poganja za autonomijo občine in odbija tis to starost, ktera člověka „als Familienvater" delà „befan-gen nach vielen Seiten", piše to-le : „Da der Biirger-meister nur auf den kurzen Zeitraum von 3 Jahren gewâhlt wird, so soli man es einmal mit einem jungen, thatkráftigen Mann versuchen. Oder scheut man sich gar so sehr vor der Aufráumung verrotteter Wirth-schaft? Dr. Costa hat bei verschiedenen Gelegenheiten seine mass- und taktvolle Haltung bewiesen, die sich mancher seiner Gegner zum Muster nehmen konnte." — To so važniši poberki iz časnikov preteklega tedna ; v Ljubljani pa se čedalje bolj razjasnujejo mnenja iu spoznava se čedalje bolj, da — ker marsikdo drug, ki bi bil sicer popolnoma sposoben za župana, pa, noče te butare prevzeti — je dr. Costa med všemi ostalimi 174 kandidati najbolji in pravi mož za župana Kar pa se tiče njega kot deželnega poslanca za prihod- Schloissnigg je na Dunaji. Njih eksc. cesarski namestnik gospod baron njo volitev 30. dne t. m. na Notranjskem, ga tudi ,,Da- ker nicaťť v 15. listu svojim bravcem očitno pnporoča Iz Ljubljane. (Predragi prijatli in rojaki!) Ker se zanasa na-n] , da zraven telesnega deželnega blagra tudi duhovnega ne bode pozabil. „Triesterca" nam očita sicer tudi to, da imamo v dr. C o s t a -1 u y j) sem več dopisov od Vas přejel, po kterih mi nazna nj ate, slanca, Vam vsem skupej tako-le odgovorim : Ceravno sem da me hoćete zopet voliti v deželni zbor^ za po- e din ega moža na Kranjskem a hipoma zdaj me še ni najvikša sodnija obsodila, vendar ? tetika sama dobro vé, da hvala Bogú! jih imamo še veliko: al ona tudi to vé (pa bi nas rada razdvojila), da « „ # ! « • 1 1 se to pač skrbna nam za gotovo sklenil, da se poslanskemu poslu več ne podam 7 ker pri vsem svojem srcu do domovine nisem taktika to da govornik. Ker pa čutim v sebi pravo dolžnost in hvalo do Vas. ki ste , mene, slovenskega pevca z veli- pri volitvah, da so srečne, je prva ^, ----------^ *** „„^ , ^ v^n- priporoča le eden, ker sicer se lahko primeri, da med častno volitvijo v deželno zbornico poslali, tedaj Vam zmaga v takem še enkrat živo za svojega naslednika priporočam iz- ) dvema ali tremi, ki jih priporočamo razdvoji lahko tak, ki ni bil priporočan. Skušnje tako vrstno-zvedenega, mnogozasluženega, za* nas slovenske učé, in mi nismo več politikarji še od lani. brate iskrenega domorodca dr. Et bi na Ko sta-ta, za Zavoljo procesije sv. Rešnjega telesa so večkrat kterega možtvo in modrost Vam na Boga prisežem —t —tu Da ste mi zdravi in prijazni! kake zapreke. Lani sta si,,surka" vskriž pri dijacih gimnazije; letos pa to-le : in ,,frak na- 77 Triest. i ? prišla piše zopet 24. maja Vaš hvaležni Miroslav Vilhar. Zwischen der Landesregierung und dem flirst-bischôfl. Consistorium waltet eine Diíferenz beziiglich der Ordnung des Umzuges der Frohnleichnams-Prozession ob. Auch hier soil der soviel Unheil stiftende Geist im svojih obravnav; 21. t. m. je izgotovil cestno postavo Hintergrunde stecken." Ker nam je ta No vicar iz domaćih in ptujih dežel. Deželni zbor češki je skor edini, ki ni še dognal bila ali ^ " o r vj ni v/ kjx i* y jLicv » ^ u j.i u. m. j u i^^v/tu t ai v ti ci u il y p u o wv v v/, čisto nova in zastran ravnopravnosti jezika v šolah v prin- smo bili radovedni, ker se ne bojimo ,,Strahov" čipu sklenil: da oba jezika (slovanski in nemški) imata • . ,, 1 • - 1 1 1 • • • 1 • J • V ř i • i • w 1 1 1 . w • • • « • »1 v. 1 1 geistov", pozvediti kd neki Geist predlogu nekeg ji V , ^JKJZ.i » VjUIll , XV VA \J HV4»» j v ... "J ^ in zvedili smo prav iz gotovega vira to-le učitelj Je Po avnateljstvo ljubljanske tiči tisti v šolah ena ke pravice; učni jezik v javnih šolah na gimnazije prosilo pri mestni gosposki , ua ujiuuvi II j Jdi 1J ct , \X JI ly Cl l&UCl jji. 1 piUUV/Oll , 111 Iz te tiči tišti sterčni" ,,hier so viel Unheil stiftende Geist nega komentara ni mu treba. Le to naj bode dostavlj in staro- po kteri je podrl, kar je leta 1858 v Parizu zidalo resnične veličili vlad, in na kteri podlagi je sam přišel na pre- stol podonavskih knežij. Nova njegova volilna postava 7 Trie Nobe- daje tudi drugim stanovom veljavo, ktero so dozdaj le da bi dolgo nikih res treba bilo, da tistega Geist ki bolj boljarji (plemenitaži) imeli. Pravijo, da pre- poleon mu je vdalmil to drznost (staatsstreich) cesar ■■Na-al mnoge 7 ogovili s tacimi in enacimi pritiklinami po čas- homatije utegnejo biti sad njeni priklonili na Grintovec, da bi miroval na veke Prvence pomladanske, to je, prve češnje go- j Jstnica eđništv Gosp. A. P. na J : Poslani sestavek bolj za „Danico" biti kakor za ,,Novice ali g a tedaj mo riške smo dobili predvčeranjim (23. dne t. m.) V Ljub- remo izročiti si. vredništvu „Danice"? Dobra misel je nabiranje ijano. Po takem par dni pozneje memo druzih let. Bukvarnica družbe zdravniške se čedalje bolj jnnoži; te dni ji je daroval pokojni vojaški zdrav- G. J Slo- mk dr. Hochmayer nad 100 zvezkov. pogovorov narodnih; le p ošij it* jih, da pridejo na dan Seljanu v Lj : Ako Vam je resno mar za čast in blag vencev, potrudite se, prosimo Vas, osebno do nas, da prevdarimo popredVaa spis od 21. t. m. ; pripeljite pa tudi nektera prijatle seboj, Id so z Vami edinih misli. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznife v Ljubljani. «