gledati filme bratov Marx zaradi vsebine, komu je mar zgodba v nadaljevankah o Freddyju Krugerju in Michaelu Myersu in, analogno s tem, komu so mar igralci v dokumentarnem filmu. The Addams Family v svojem posvetilu nizkoproračunskim filmom funkcionira ravno kot nekakšen sofisti-ciran dokumentarec, nadhorror, ki je v sebi združil, nadgradil in oplemenitil ostale žanre, od komedije in melodrame prek fantasyja do grozljivke, in jih povezal z rdečo nitjo: pogledom in fascinacijo neke generacije, ki je v žanru prepoznala sebe in svoj pogled na svet. In zato Morticia reče Festerju, ki se po petindvajsetih letih življenja med drugimi in drugačnimi vrne nazaj k Addamsovim, da je »naš moto z užitkom privoščiti si tiste, ki bi nas radi spremenili«. Film The Addams Family si tako z užitkom privošči gledalce, ki B-filmov ne poznajo: Sonnenfeld zapakira v formo devetdesetih entuzia-zem štiridesetih, noir petdesetih, pogled šestdesetih, specialne efekte sedemdesetih in neinventivnost osemdesetih, vse faze torej, skozi katere se je prebijal horror in z njim vsa ostala B-produkcija. The Addams Family je film, ki bo dokončno odprl oči tistim, ki podobnega poklona žanru niso videli in prepoznali že v filmu bratov Coen Barton Fink; Barton Fink je bil sicer namenjen Evropi in njeni zadrtosti, medtem ko je The Addams Family namenjen Ameriki in Hollywoodu. Najljubša zabava Addamsovih v noči čarovnic je prebujanje in odkopavanje mrtvih - tistih torej, ki jih je filmski spomin nekako povozil in pokopal z zvezdniškim sistemom in A-budžeti. Glede na dejstvo, da so Addamsovi za svoj tretji prihod v medije potrebovali 35 milijonov dolarjev, do sedaj pa so prebudili za prek 100 milijonov dolarjev gledalcev, lahko upamo, da se bosta skupaj z gledalci prebudila tudi kult in žanr - lepše budnice, kot je The Addams Family, si v devetdesetih skorajda ne morete želeti.
10
MAX MODIC
Thing imenujejo Addamsovi najmanjšega družinskega člana. Ko ta ljubka Stvar, Roka-brez-telesa, zapusti svoj intimni kotiček, okrasno namizno šatuljo, zaživi življenje doslej najbolj ekstravagantnegafilmskega »stvora«. Nepogrešljivo prisotna, dejansko vsemu in vsakomur pri Addamsovih navdahne smisel. Christopher Lloyd ostr-mi nad njo in ne more verjeti: »That's really it!« - Thing je res nekaj posebnega.
Vzvišena je nad besedami, ne uporablja in ne potrebuje jih. So pa zato njene geste ena sama velika emocija. Če pri Addamsovih predolgo vlada dolgčas, je lahko zelo dekadentno razpoložena in muhasta, zlasti kadar se v čem ne strinja z ostalimi. Takrat ponavadi zaigra na kontrabas. - Thing je prava umetniška duša, boste rekli. Zelo uglajenega vedenja je. Eleganca je njen stil, prožnost pri izražanju pa največja vrlina. Pretiranega gestikuli-ranja ne mara, njene kretnje torej niso nikoli prenagljene. Vsaka izmed njih izžareva pronicljivost uma in razkošnostduha. V njenih enostavnih, neposrednih mislih je pogled drugega vedno že vsebovan in prav to ji omogoča, da je izvirna, najhitrejša, najbolj gibka in v svoji umetnosti skoraj povsem neulovljiva. Kot taka si je nadvse všeč, kar rada potrdi z brilijantno igro šaha. - Thing je intelektualka, o tem ni nobenega dvoma.
Resnično uživa v intelektualnih razva-
dah, ker pa je precej nervozna, se nagiba k miselnim perverzljam in se zavzema za sofisticiranost v vsakem pogledu in na vseh področjih. Šport je njeno priljubljeno področje, a zgolj in-terpretativno. Prt golfu se ji nikoli nista zdela bistvena dober zamah in spreten udarec. Samo nastavitev žogice In igralčev izhodiščni položaj seji zdita pomembna. - Thing\e medijski molj. Ideologijo vidi v njeni formi. V njej od nekdaj tli nemirni pustolovski duh, željan znanja o temačnih plateh človeškega bivanja. Zagrobno življenje, norci, spake in monstrumi so njeno priljubljeno zatočišče pred enolično ter ustaljeno vsakdanjostjo. Ustvarjalni izziv je tako našla pri gotskih Addamsovih. In tam se je pravzaprav vse skupaj šele zares začelo. - Kdo ali kaj je potemtakem? Thing je Charles Addams, avtor legendarnega stripa o vandalski družini The Addams, ki je izhajal v začetku 30-ih v ameriškem The New York Magazinu. Ustvarjalci filma so vlogo Roke-brez-te-lesa izpostavili, saj naj bi Thing povzemala razkošje Addamsovega domišljijskega sveta, v katerem je vse mogoče. Hkrati pa naj bi služila kot prispodoba za bistvo avtorjevega umetniškega ustvarjanja. Charles Addams (rojen je bil leta 1912) je svoj slikarski talent podedoval po očetu, ki je bil tudi izvrstni pianist. Študiral je na University of Pennsylvania in na Grand Central Scool of Art v New Yorku. Njegova dela so razstavljali v številnih muzejih, med drugim v Metropolitian Museum of Art in v Museum of the City of New York. Zaljubljen je bil v jazz, športne avtomobile in v ekzotične antične umetnine. Trikrat se je poročil; tretjič na nekem pokopališču z nevesto, odeto v črnino. Slovel je kot velik ekstremnež, toda pri svojih 86 letih starosti je septembra 1988 umrl kot cenjeni umetnik. Njegova dela so celo reproducirana na bižuterijo vseh vrst, kajti Charles Addams je postal kultna osebnost ameriške pop kulture. Thing je rezultat specialnih efektov, različnih tipov animacije modelov-lutk, k eleganci njenega gibanja pa je veliko pripomogel tudi že večkrat nagrajeni Christopher Hart, eden najslavnejših ameriških magikov.
CVETKA FLAKUS