gospodarske 9 obertniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo loto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 2. januarja 1861. svojo Slovencom za novo leto! Novo leto je vsakemu časniku pripravna prilika reči po svoji obilni udeležbi pisateljev iz Novice" vseh krajev naše domovine v resnici glas slovenskega naroda imajo nalogo blagostauje iu ouiiko slovenskega ljudstva povzdiguiti in se potegovati za pravice njegove. Po pravilu gospoda ministra Schuierling-a je odkritoserčni pa spodobni besedi odperta vereja, ki jo je dozdaj zaverala. Posluževali se bomo te pravice brez razujzdanosti možato, in ne bo nam mar za to, ako se vzdigne tu in tam hrup zoper nas; saj vemo, da resnica oči kolje, in da smo se skozi 10 let duševne oterpnosti od vadili vsake ostřejše sapice. Ne moremo reči, da so naši domorodci do zdaj spali, ne. Vsaki list je prinesel domorodne glase za pravo našega naroda; al če sedaj na koncu preteklega leta vse jeremi jade preg ledamo, bomo vidili f da smo le malo dosegli; nasi ♦« zdikljeji 60 razdonéli brez dostojnega uspeha! Ocitalo se nam je od mnozih strani, da se prevec vertimo le v enem kolobaru in da Ie gledé na pravice jezika srno v nemar pustili mnogo druzih zadev. Ai kdo nam more po pravici to v greh šteti? Bolnik, kteri ima več ran, vendar le za poglavitno rano največ toži. Iskali smo neprenehoma tra pa nismo dobili. Dopustite nam ? to po zgo zdravila, pa dovini dokazati. V letu 1848 je perva zarja ustavne svobodě zabliščela. Slovenci so se zdramiii in obveljava zatertega maternega jezika je bila perva potreba, za ktero so želeli pomoci. Kaj se je v teh zadregah počenja!o,v ne bomo na dalje popisovali; saj je vsem dobro zuano. Ceravno so vse ministerstva od tistega časa „ravnopravnost vseh narodov" napisovale na viadno čelado vendar le ostala kolikrát je zadonel glas ravnopravnosti ; mislili smo j jj je ravnopravnost slovenske narodnosti obljubljena dežela". Ne bomo popisovali, , sedaj in sedaj bomo dosegli, kar pred Bogom iu svetom vsakemu narodu gré; al birokratizem nam je poderl naše pravično upanje, ker „Berichti" so bili vselej taki, da slovenski jezik ni ugodeu za kaucelije, čeravno še nikdar nikjer se ni přiměřilo, da bi naši Ijudje ne bili gospodov v kancelijah razumeli, kar so jim z (lomačo besedo dopovedovali. Će pa je jezik za besedo ugodcn, kako, da bi za pismo ne nam zdrava pamet brani. bil? To je zastavica, ktere V šole so nam dali nekoliko ugibati slovenskega Toliko, da se noben nauk ne jezika, pa koliko? v njem, ampak v let z berili vred slovenska gramatika gode v nemškem jeziku ! Ni tedaj čuda, da mi Slovenci gledamo na cesarski ukaz od 8. avg. 1859 realkah in gimnazijah se skozi 8 razlaga dolirih kakor sveti trije kralji na zvezdo, al zmiraj zastonj! Kdaj nek in kako nas bo zvezda mila pripeljala do jaslic tistega zakona, ki ne delà razločka med narodom in narodom čudil, ko je začel izdajati postavo za deželne zbore. Namesto da bi bil pot ogladil vsem po enacih pravicah Je dělil v njih sedeže po privilegijah, ne pa po ravnopravnosti. Kakošni bi bili deržavni zbori po njegovem stroji, vsak lahko sam zapopade. Hvala Bogu, da človek, ki ni bil no-beuemu po volji, je mesto svoje prepusti! možu, čigar volja je j kakor njegovo pred Božičem razglašeno pismo pravi, tudi nemško-slovaiiskim Avstrijaucom dodeliti tište pravice, ki so podeljeue Ogrom in ž njimi združenim deželam. Svobodno gibanje županij, deželni zbori iu deržavni zbor je tista važna trojica, ki nam obeta bolje, nove case. lu sedaj nam stopi v spomin, kar je leta 1844 naš K o s e s k i v jj visoki pesmi" pel, ko daje Slovenii govoriti Zelj Ali Sini prašam zdaj : al smem se šteti med Avstrije stebre na b deržav moja besed ki al so v stevilu z veljá, j Tudi za me razpet al je istorije list? Slisim iz neba oglas ponosne Klione grekinj junakov dvomiš? mar treses se clo, ti moja ljubljenka Kako, ti Ker ti imena s kervjo R Đvigni se, dvombe na st Slava i< pisal Grek pre tvoje ime. slava porod Zvedi iz mojih rast ; so bi kaj bila si svetu od nekdaj Slovenci! veliko smo jokotali, načivkali smo brez uspeha na cente papirja; sedaj bojo prišli časi, da bo tudi naša beseda veljala v zboru dežel in deržave. Doba jokotauja naj neha, le možka beseda veljá. O vzajernni delavnosti ijanskih ne smerno samo mi biti zaspanci. t e r e m o ž é vseh narodov Kaj pa poceti? Prevdarjati je ze sedaj treba, k bomo volili v z b k b oj o zsojevali našo srečo ali nesrečo. Le možje rodoljubni, ki naše reve in naše žulje poznajo, mozje znane postenosti, bistrega j vajeni v be sedi, bovci ki se ne bojé odkritoserčno govoriti, naj boj si h pravíc. K i) bram-hinavce, rnevže, izrodnike pustimo drugim. Prijaznosti do druzih narodov nam ni treba še posebno priporočati; saj je to od nekdaj prelepa lastuost slovenska; tudi svariti nas ni treba, ne se zaletovati v ptuje zakaj mi pohlevne ovčice nismo nikdar segale po pravice, za ptuj e m blagu in le d da so nam pobrali sk ft so se zaletovali v naše tako j or vse, kar je narodovega z ne kristjansko pretvezo, da ti njih zaleti peljejo narod naš v izveličanje! Zaostalost našega naroda je žalostna priča tega početja. Al pozabi to zagotovlj , kar je bilo. Bolja příhodnost nam je Te se zdaj veselimo, nikoli pa pozabivši pri- slovice nase, da le S v J j nesloga t so naše serčne želje ob začetku novega leta nastopu nove dobe mnogonárodne Avstrije. Bog daj o íiunuuu , ni uc uvi» lu^iuvnu nivu uuiuuuui iu iiuiuuum, ampak kteremu so vsi uarodi enaki, ker vsi narodi nosijo KakO IDlirbe TaVnati, da bOmO pridelOVali ravno tište bremena davkov iu druzih dolžnost. dobo Cesarski diplom od 20. avgusta nam je zagotovil novo čedalje več svile Stopil je mož iz ministerstva, ki nam je skerčiti Večletne skušnje so do dobrega dokazale, da je vpeljanje hotel cesarjevo pismo tako na malo, da se je vès svet sviloreje (pridelovanje žide) na Kranjskem in po vseh slo venskih deželah mogoče, ker murbe, v pripravni svet sajene, čversto rastejo, svilodi (zidni červiči) se dobro sponasajo, in pažljivo ravnani svilo posebne vreduosti dajajo. Kar je pa še poglavitno, je to, da so se v naši deželi najzdraviši prihranili in da torej Lahi zarod naših svilodov nenavadno drago skupuje. V Ljubljani so lánsko leto Lahi svilne me-šičke (kokone) plačevali funt po 4, 5, tudi po 6 gold., po tej ce ni pa tudi lot jajčic. s . • ^ '>; Iz tega vsakter lahko prerajta, kako naglo, namreč v šestih tednih, mu je mogoče obilo denarca si skupiti. V eni sami hiši se je skupilo za prirejenih 156 funtov me-šičkov cez 600 gold.; kmetijska družba je skupila tudi za svoj pridelek blizo 400 gold. itd. Kdor pa želi se s svilorejo pečati, mora pervi ozir imeti na zasaj o murb, da mu dajo potrebne klaje za červiče. o kteri hočem par besed govoriti. Znano je, da murbâ ljubi nuh, kanmit, pesceu, kre-menast svet in da ji močviren, ilovat, mahovit svet ni všeč. Murbe se sadijo plitvo, toliko da so korenine zakrite. Pervih pet do šest let je treba od debla dva do treh čevljev okrog zemljo do korenin prekopati in z dobro udelanim ali s cestnim blatom namešanim gnojem pognojiti, vsako spomlad vse odrastke z debla gladko odrezati, in verhove vsako leto proti na dva do tri pavce konec tnesca sušca prirezati. ^ ,! , Bodi si murba ce píjena ali pa divjak, na tem je malo ležeče. Cep lj en ka dá lepše perje, pa tudi več perja, divjak pa prijetnišo klajo, ktera červiče zdravše ohrani. Še le po ses tem letu se dá pirje za klajo červičem rabiti, ko je drevje že kerpko. Najpripravniši svet murbe saditi so ob po tni ne. Potov je povsod brez števila; koliko bi se znalo murbi nega drevja in klaje za svilorejo zarediti, ako bi se poleg potov po dva do treh čevljev proč na obeh stranéh murbe posadile, in po gori danem svetu perve leta opravljale! Tako nasajene murbe na soseskinem svetu bi mogle sčasoma vse srenjske ali občinske stroske zalagati, ako bi se vžitek perja vsako leto v najem (štant) dajal. Zdaj pa prevdarite, ljubi rojaki, ali ni ta moj svet premislika vreden. Nam in zanamcom našim je pot pokazana. z malim trudom si velik dobiček prisvojiti. Kmetijska družba v Ljubljani je že veliko let vedno skerbela, da se je murbino drevje na njenem vertu redilo in po nizki ceni prodajalo; tudi sedaj more manjših dre-vesc oddati, ker so velike oddané, ali pa velikih oskerbeti od drugod. Tedaj le jaderno po murbah, da bo slovenska dežela kadaj „zidana dežela" imenovana. 0 tatvini sadja, Gosence in kebri pokončavajo drevje; zajec ga gloda, da vsahne; slana popari cvetje, toča oklesti polne sadu-nosnice. Al to še niso vsi sovražniki njegovi. Kar gospodarju veselje pri sadjoreji pa še fposebno greni, je to, da mu tat sadje obere. Pri tem je pa naj bolj žalostno to, da ljudje take tatvine vecidel še za nobeno pregreho ne deržé in se sadjorejcu še celó posmehujejo, ako se grozi, kakor da bi bilo sadje krasti slehernemu pripuščeno. Sosedje dostikrat k temu ne čerhnejo ne bele ne černe; temveč se še posmehujejo, čeravno vedó, kdo mu je sadje pokradel. Navadno hodijo fantalini, hlapčoni in delavci, ki ponoći marsikaj nerodnega počnó, poleti po vertih sadja krast; če le vedó, da ima kak sadjorejec kaj boljega na svojem vertu, kar posebno obrajta, varuje in s posebnim veseljem pričakuje, da bi dozorelo, bo gotovo v tatinske parklje prišlo. Marsikdo bi k vsemu temu, da mu je sadje pokradeno, še molčal, da bi mu o tem le ne bilo toliko dreves pokončanih ali poškodovanih. Al ker tatje najbolj ponoći po ptujem sadji segajo, tudi ne more drugače biti, da sadje z vejami vred polomijo in dostikrat še na take drevesa žatí enej o, kterih sadje se zrelo ni; zato se ga drugo jutro vse polno pod drevjem nahaja. Od kod pa najbolj izhaja to gerdo tatvinstvo? Največ od tod, ker se mladost že v otročjih letih ne vadi, kako se mora ptuja lastu ina spoštevati. Vsak človek vé, kako otroci po sadji prežé, zato pa tudi radi na ptuje verte lazijo in sadje poberajo, in če ga pod drevjem ne dobé, ga jamejo z drevja tergati ali klatiti. Tega tatinski otročaji ne zamolčé in veseli domu pridši pripove-dujejo od nabranih jabelk ali hrušk. Večkrat sem pri taki priliki stališe vidil, kako so se jim posmehovali in rekli: „Kaj pa, če bi te bil sosed na vertu dobil; našeškal bi te bil, da bi bilo joj!" Ce otročaji pa vendar le preveč po-gostoma po sadje v sosedov vert zahajajo, jim stariši le zastran jeze in sovražtva s sosedom to prepovejo, ne pa zastrau greha, ki se ga zoper sedmo zapoved božjo ude-lezijo. Otrok si pri tem pa Ie misli : „Ne bo me dobil, ne." In tako delà od otročjih let do pozne starosti, zakaj česar se Janezek privadi, to tudi Janez delà. — Otrok se mora učiti cvetlico, jabelko ali hruško na sosedovem vertu ravno tako spoštovati kakor vsako drugo tuje blago; po tem še le se bo v serce njegovo zasadila prava poštenost. i'o je važna naloga otroške izreje v cerkvi, šoli in domá pri stariših! Gospodarske skušnje. (Koliko narazen naj se sadi pesa). Pridni kmetovavec Okel je skušal v različni daljavi saditi peso za živino iu sicer od 30 do 12 pavcov saksebi. in kaj je po večkrat ponovljenih skušnjah najdel? To, da je pridelek najbolji, ako pesa od pese p o I d r u s i čevel j saksebi stoji. (Kebrov ali hro šče v gnoj). Dr. Grouen , vodja gospodarsko-kemijskega oddelka centrale gospodarske družbe v Saksonii, je pokazal lani vćlikemu gospodarskemu zboru v Berolinu gnoj, ki ga napravlja iz kebrov ali hroščev tako-le: S kropom poparjenih 1000 vagánov kebrov, ki so mu jih ljudje iz mnogih krajev znosili po 10 grošev vagán , je pometal v velike jame, ko jih je popřed pomešal z žgano ilovico in živim apnom (na cent ali 100 funtov kebrov je dal 30 funtov ilovice in 10 funtov apna). Jame je pokril in pokrite imel, dokler kebri niso zgnjili v tej mešanci. Dobil je iz tega okoli 800 centov kebrovega gnoja, ki je veljal kakih 400 tolarjev. Ker pa je cent tega močnega gnoja 20 grošev vreden, se gnojna vrednost te mesance blizo na 600 tolarjev ceni. — Letos bo kebrovo leto ; naj se te skušnje v premislek vzamejo! (Mravlje pregnati) ni boljega pomočka — pravi nek kmetijsk časnik — kakor perišče divjega lisca al trebelike (Kôrbelkrant). Kamor to zeliše položiš, ti zgi- nejo mravlje in nikoli več jih ni. Obertnijska skušnja. (Kako razsoditi: ali so skrili ali škerli za streho dobre ali ne). Dobra šknina ploša (Dachschiefer ! je lepo gladka, prelornnjena se kaže gosta, terdna; sicer mora biti tanka, da ne teži preveč strešja. Barva ne delà nobenega razločka, ali so škerli sive, černe, zelene ali pa rudeče. Po^lavitna reč je, da se ne sperstenijo rade in se ne lušijo. To se pa tako-le zvé: Zvaga naj se ena ali dvoje plošč, potem pa naj se dajo kuhati četert ure v kropu. Potem jih vzemi iz vode, pa spet zvagaj. Tište, ki niso sedaj veliko težje, so najbolje; zakaj to je znamenje, da se niso napile veliko vode, tedaj tudi ne bojo razpadle rade. Ce pa ploše že v vodi razpadejo, niso celó nič vredne. Zivinozdravilska skušnja (Pomoč zoper bolezen na g o b c u in na park-ljib). Vr časniku stajarske kmetijske družbe priporoča neki ÉHMI ■■ ■ da od kterega pravi gosp. Schluderman sledeče zdravilo, je popolnoma poterjeno in tudi od vodstva dunajské živino zdravilske učilnice pohvaljeno. Kupi si teki belega terpen tin o v ega olja praví v apo vlij ga nekoliko v skledico, vzemi ščetko ali penzelj, iu pomaži ž njo © ověji živini ali ovci rogove in pa uše sa tikama glava. Ce je v hlevu le eno živinče za to kužno boleznijo bolno, pomaži vse živinčeta v tistem hlevu s tem oljem. Živini, ki nima rogov, pomaži le uš es a tikama glave in ozdravil boš vse kar je bolno, ali pa obvaroval zdravo živino bolezni. Za 40 goved je maslic terpentinovega olja dosti. — Ce se pri tej bolezni spahnejo kravam po vimenu mehurci ali ma- kupi si ar © v apoteki dva lota svinčenega kisa maslicom vode, dobro pomešaj, in Ce se parklji zmesaj ga z zuljčki, (Bleiessi s platneno cunjico pomaži bolno vime. razpokajo ali če se je bati, da bi se živina sbosila, dobro namaži z vodo svinčnega kisa bolne mesta. — Ce je k tej bolezni pritisnila tudi notranja vročnica, vzemi 8 lotov so- li tra, 8 lotov pa saj; oboje dobro skupaj zmešaj in přilij toliko vode, da bode gost sok, pa daj bolni živini dve ali tri kuhiuske žlice na dan. Kaj Ljudje vedrio tiče po kamenitih hišah, in če se jih kaj več snide, ali kvantajo prazno slamo, ali pa se kartajo; tiho posto-pajo po ulicah brez pesem, brez ukanja, ko da bi prodavali lánsko leto. In premišljuje fantič naš, kako je domá vse polno pesem: slovenske pesme poje pastir na paši, ženjica na polju, prelja pri preslici, terilja pri terlici, mati pri zi- belki ; in žalost se v pesmah razlega o inei tvih , o izg ub ljeni ljubi; pesme doné, ko se repa ali korenje (merkev) obrezuje, ko se turšica lika ali kožuha; in če so kaj do-peli, basni si pripovedujo, uganjke ali zastavice dajajo in uganjajo; in brez vsega tega slovenskega luščenja ni. Pa pride čas pustni, ko včs svet uorčuje, ko vsi Kurenta slave; al kakor v žalosti, tako je v veselju, v radosti vse drugače; res plešo tudi po mestih ali gradovih, in če je fantič naš v Terstu, Gorici ali drugem blizo Laškega le-žečern gradu, vidi kako ljudje ko norci vozé se po malem po strašni zimi zmerzavajo po ulicah ko vrabci v sneguv v slovenski svoji domovini pak, kjer jih niso potlačili žar-dari, letajo orači od vasi do vasi, orjó po snegu, sejó po belih brazdah iu mastnjak za to prazuo delo dobiva klobas in svinskega mesa in jaje in kar ima dobrega pridna gospodinja. Misli tedaj fantiček naš ua domaće, na doinorodue, narodne šege ali navade. Kakor so sedaj po slovenskih krajih gradovi ali mesta0 fantiček našega kmeta zapustivši domovino, da stopi v višje škole ali h kakemu mojstru, čuje večidel le tuj jezik; národnost sploh ? in kaj posebno ®e mu.zdi,„ kopi!ál v t0:ker narodnost slovenska? gerdo nikogar ne razume ? kar čuje vse mu je tuje nič mu ne sega do serca; ljudje so morebiti prav veseli, smejó se in šale zbijajo; toda fantiču Toliko beremo v raznih novinah o narodnosti; učeni je tezko pri sercu; sineh se ga ne more lot i t i, pesme i ki pravijo in politikarji, da je sedaj vek uárodnosti; celó do jih čuje, ne grejó mudo serca, vse mu je ostudno. Iu želí kmeta in v vaší nosijo „Novice" to besedo. Kaj tedaj zna- si strašno domů, in ko se božični, velikouočni čas, ko se Kjer je dete začelo gledati po svetu, školski prazniki pribiižajo, domu hiti po snegu, po dežu po kjer mu je skeleči vroćiui; ker le tukaj mu gre do serca, kar mu oče Bog dal stariše in brate iu sestre, kjer je živelo perve in mati velevajo; joka se z žalostnimi, veselí se z veselími svoje bodi žalostné bodi vesele dni, tjekaj se bo rado ver- poje s pojočimi. To je sila národnega jezika. > nilo od kjerkoli. Ne morejo vsi ljudje domá ostati; osoda In gredoc enkrat po gradu, vidi naš fantiček, kako nas raztepuje na vse straní belega sveta; al vsakemu rodo dva v euaki noši ali obleki strašno kričita in se cukata; gré odtod; ko se pa približujejo veći svetki, ko snežni enega od njú po jeziku ne razume; drugi pa govori mu čas oznanuje Božične, pomladanski zrak pa velikonočne znan jezik, in tudi obraz mu je nekaj domač; pridruži se svetke, glejte! kako se kmetijski sinovi poganjajo iz bele jima in pomaga temu, Ljubljane, iz velikega Tersta, iz svitle Gorice, iz prijaz- saj mu je domač, saj sta ooa enega jezika. Po jeziku je spoznal zemljaka ali rojaka; nega Maribora na pot, da zapustivši morebiti lepe hiše, po jeziku ga bo vselej spoznal, če bi ravno sto iu več stopijo v čumnate, v siromašne bajtice, da uamesto rnehkih ljudi bilo skupaj, oblečenih v enako ali razno obleko. postelj sladko spijo na terdi slami domaći, ali v senu na Jezik je tedaj naj bolj se znamenje, po kterem je kdo naroda; kdor od mladih svislih. Al zakaj je tako? Tamkaj vse jim je bilo tuje, se pozna, k a k e g a hribi in gore merzlo jih gledajo, morje strašno šumi » Ljub nog jezik govori, ki je tebi národen tega ljanica mlačna, Drava dereča, Soča ledena po tuje jim teče; svojemu narodu. boš prišteval tukaj pa jim je vse znano, vsak hribćek jim je znanec, Al kaj je po vsem tem narod? Po tem, kar je gori potok jih prijazno pozdravlja, zrak jim znano pihljá, solnce fantič naš zvedil, vsi so mu ljudje mili in dragi, vsem se jih prijaznejše gleda kot v mestu, iu ko začuje zvonové rad přibližuje, ki so iz njegove domovine; ki imajo taiste domaće fare, k sercu mu sega, veselo mu tolče serce, ker šege ali navade ko pri njem domá; al če se ravno kaj spre- po jeziku. je le domá. To vam je mila domovina. meni obleka, lahko pozná svoje ljudi po govoru In fantiček slovenskega kmeta na Gorenskem, na Do- Y7se te, kar jih razume, ki mu njihove besede gredó do lenskein, ali na Stajarskem zapustivši domovino, pride v serca, vse si te misli ko domaće svoje, vsi so mu ti mili Ljubljano, v Terst, Maribor ali celó v Gradec, oziraje se in dragi, vsi so enega naroda z njim. po mestu ali gradu mnogo vidi ljudi, vse gomizlja po ulicah, lu fantič naš potuje iz Gorenskega po Goriškem cerkve so polně, v šoli tiči ? ve glava tik glave; iu vendar ne čidel po Istrii, po Koroškern vse do Celovca, po Stajarskem zdi mu se nič prav; težko mu je pri sercu; zdi mu se, ko v Celje, vse do Maribora in Radgone, iu povsod čuje pesme, da je med toliko ljudi samoten. Al zakaj? Noša mu je tuja ; ki mu serce grijó, povsod ga pozdravljajo s tištim je-oblećeni so ljudje čudno; take obleke ni vidil ne na materi, zikom, samo da se morebiti kje ktera besedica glasi malo ne na očetu, ne na sestrah, ue na bratili. Al gredoć po ulicah drugač; karkoli ljudi razg leduje , serce mu pravi: to ti zagledne prijazne dve podobi ; znana mu je iz daleč obleka, niso tujci, ker te razumejo. In pridruži se fantiču goren -mr m ^ *P . V V - - - - %i - _ . _ - V _ _ klobuk, hlače , jopič i peca ? kiklja vse je po domace, in skemu pri Ptuji na Stajarskem fant ondešenj ; gresta oba ? pred ko vidi obraz, pred ko čuje glas in besedo, že mu serce pravi : Ta je iz moje domoviue, ti so oblečeni ko oče ko mati, ko bratje in sestre, ko moji znanci. To vam je domorodna obleka ali uoša. Horvaško pri Ormužu, ter hitita proti Varaždinu. na Stajarec, ki Iu se je pridružil, najde tudi tam na Horvaškem m In fantiču našemu, ko razg leduje grad ali mesto i kar nošo ko domá, ljudje pojejo pesme vesele in žalostné, kamor koli prideta od V7araždina do meje vojaške, kar je koli kraja med Križevci, sv. Ivanom, Zagrebom, Siskom koli delajo ljudje ? drugač se mu vse zdi, vse je tuje. in Karlovcom, povsod jih ljudje razumejo, čeravno je našemu Gorencu nekaj težje ko Stajercu. Tako je obi sel fan- bil ohrábril s tem, da morem z rodom iz serca govoriti ticek vès narod slovenski.**) J. Macun. Hočem tedaj začeti, pripornore ! Boff mili pà iu. vaša ljubezen naj mi Kaj je domoljubje Govor prečastitega kanonika Josipa Marić-a v stolni ee kd cerkvi ob obhajanji stoletnice na slavo narodnega horva- morj Kaj j d Domovina ono mesto, na kterem ako se kdo rodi na skega pesnika Andrej a Ka ci c a -Mi o éic a v Zagrebu po naključji rodí; ker potem, v špilji (jami), v gori, bila bi gora, špilja in morje 13. dec. i860. <9 Gospoda! to leto izteče sto let, kar je Andrija domovina njegov časno nahajamo, movina naša. D Domovina ni mesto, ua kterem se za ker bi sedaj to sedaj uno mesto bilo do novina ni mesto, v kterem materialne ko d vamo, ker, ako bi to mesto razpadlo nasa. 55 Naj b bila (Andrej) Kačić v Gospodu zaspal. Andrija Kacic je po-tomec plemenite rodovine Kačić-eve in rodu onih knezov Kačićev, kteri so nekdaj s Horvati ponujali krono kraljevine svoje Kolomanu, kralju ogerskemu. Andrija je rojen dvorovi, da jirn ne sledů ne ostane, kaj padla bi tudi padla Rim in Atene, oma gala Tuli in Temistokel, naj jima se poderó zidovi, razdenej « J zato da le v primorju makarskem v selu Bristu. Dorastel do dôbe, ko mu je na križepotju življenja odločiti bilo, po kteri stezi e8tnj Ep ne pad V rešite se A te nj na morjih, vi Rimlj i ste vi, je tudi domovi Kočevnik naj potuje, odbere si stan duhovni in stopi v red fran- Arabec nima hiše ne pohištva, pa vendar ima domovino čiškanski manjših bratov. Rod in red sta ga napravila, Kaj je tedaj d Domovina je množina stanovnik da gré v Budim in se tarn uči naukov modroznanskih in ktere vezejo občne koristi in razrnére v enem imenu kakor bogoslovnih, kterih se je izučil s tako slavnim uspehom, v kviru (oklepu je medsabna ljudi kak Ijud > da je vernivši se na dom, v samostanu makarskem postal mestnj zakonskih, rodbine, prijati 3V, zapovedajocih in učitelj modroznanstva. Tu je v naukih področja svojega podložnih, — je občinstvo družbenosti, vlade, postav, práv, spisal iu na svetio izdal délo v jeziku latinském, v dolžnost in sredstev za pospeševanje občne in edine sreće kterem opravilstvu bi bil po duhu tadanjega časa tudi na- i« blagostanj To j domovina od tega ne bilo odvernilo domoljubno ojzd) dalje ostal, ako bi serce njegovo. Spoznavši, da je neumuo v šumo Kaj pa je d o m o 1 j u bj Domoljubje je iskren pi ar zadevanj z a predovanje vsega, kar domovini don > da je sreco in varnost? V kteri domovini pa se najde sreča in varnost? V oni, v kteri vsaki stanovnik svojo dolžnost derva nositi i u v morje zlivati vodo sramotno tuje dvore graditi, svoje pa zanemar jati, prestavi petéro bukev Mojzesovih in nekoliko pre- sveto izpolnuje. Ktere pa so te dolžnosti rokov v slavenski jezik, iu temu pervemu delu svojega dornorodnega duha dá ime: „Korabljica (ladjica) sv. pisma tri mernost d b « in pobožnost d P d Bog 55 Dajt da zmerno So po iih srlavitue » pravično Postavši pak poslanec apostoljski (misijonar) dežel Dalma- m pobožno živimo na tem svetu!" je rekel nekadaj modri Bosne in Hercegovine, obhodi te dežele v svojem po cije, klicu. Al kodar sv. Pavel (K ga je apostoljski duh vodil, tod ga je tudi domorodno serce njegovo spremljalo. On hodi tod in tam, po mestih, po samostanih ; iz ust naroda nabira gradivo iri slavenskih kraljev in izpeva slavo sla- dosrodke zapisuje venskih junakov. Živel je 70 let, iu bil je ponižna in poštena duša. i blaga zadevi slovenskega političnega časopisa. Sadanji čas tirja od nas, da na eni strani to popra To je gotovo vse, "•ospoda! kar iz življenja u boge ga © © fratra povedati morem. Nas danes največ mika n ?5R a z g o v o r njegova ugodni vimo in dobimo, kar so naši preddedje zanemarili, na druari strani pa, da našim potoincom to ustavimo, česar mi po naših očetih podedovali nismo, namreč veljavnost naše narodnosti. Mi, ki zdaj živimo, moramo biti Janezi Kerst-n i ki ; pot moramo delati za tište, ki bodo za nami. To mora Pjesmarica", znana pod imenom naroda slavenskoga", s kterim je rodu svojemu naj- bili sadanji čas naša uloga, naša naloga, ako nočemo za V nji dijejo kerščanske kreposti, v nji se ostajati za našimi brati Čehi in Horvati; ako nočemo na . v -t „mm m « • ^ vec postregel. nahaja ljubezen starišev do otrok svojih, otrok do starisev, šemu zarodu samo naš prah zapustiti, ki ga bo teptal brez zvestoba podložnikov, ljubezen domovine in pobožnost do hvaležnega spomina ; ako nočemo, da bodo naše deca to, jadni heloti ; ako nočemo, da naš narod Boga. On je spravil na dan junake, s kterimi bi se danes kar smo bili mi Ako vsega tega nočemo in še več drugih včs narod slavenski ne ponašal, ako bi jih ne bilo An- do vekornaj suzi ! drejevo pero posla vilo. On je dosedaj pervi in naj- nesreč ne, moramo se živeje gibati, kakor do sedaj, ko se plodniji narodni p e s n i k i u Ijubljenec celega v«e okoli nas kreše. Mi moramo svetu pokazati, da tudi mi naroda. Nje ga prepeva devíca v kolu, pevajo ga pa- kaj veljaruo, da tudi mi imamo pravico • 1 I • 1 f V • v - . • . « glasno govoriti v zboru narodov iu da naši besedi gré enaka veljavnost in stirji na polju, in juuaki jezdeci cez goro Evo, gospoda! Andrija Kačić bil je, kakor sami tehtnost, kakor besedi drugih. Da pa zamorerno svoj vidite, domoljub, in zato vredni sin roda in domovine, zato pa tudi menim, da tega dneva, glas kterega driju odločili na slavo, in kterega so domoljubi Anse tolika slavna gospoda povzdigniti, da se tudi v daljuih krogih zasliši, treba nam je javnega organa: političnega lista. Res je > 55 Pozor" v Zagrebu nam je obetal, da če tudi nas Slovence v svojo udeležuje, ue moremo bolje poslaviti, kakor da se z vami obranbo vzeti, pa dosedaj je celó malo govora bilo v njem o domoljubju porazgovorim. Vidite, gospoda slavna, da o naših zadevah; sajmu še za domače včasih prostora po- naloga prevelika, da je ta kakor tudi zavoljo bi ji zavoljo slabotě uma svojega manjkuje. Nam je tedaj treba svojega lastnega. Mož za nenadnega dogodka ter kratkote in vaz uredjevanje sposobnih, mislim, nam ne manjka, tudi zastran nosti časa dovoljno zadostiti mogel; ktere sem se tezko naročnikov in dopisnikov se nam ravno ni treba bati; kaj lotil in ktere bi se nikakor ne bil podstopil, ako bi se ne drugega je zastran do vol jen ja politične oblasti. Pa tudi to, sodim, bi se rešiti dalo, kakor takrat, ko smo imeli *) Naj se ne moti nikdo pri tem, ker posebno po jeziku, ki je * časnik ..Slovenijo" 55 Al kje bodemo pa kaucijo od 10.000 najvažnejši razloćek narodov, Horvati, kakor je gori rečeno, vzeli? To se mi dozdeva, je najvažniše vprašanje o ti celi pristevajo se Slovencom; politička osoda pridružila jih je zadevi. daljnim našim bratom, Serbom ali boljše Srbom. Ta govor je bil s toliko slavo sprejet, ob pravem ćasu" tudi „ rajo. Ako Ljubljana moža nima, ki bi bil pripraven in da ga res kot „besedo Novice" svojim bravcom naznaniti mo Vred. sposoben to svoto položiti, ga, mislim, drugod ne bo uajti. Pa, kdo vé?! Vaš dopisnik na Dunaji je v zadnjih lanskih Novicah" to reč sprožil in dobro bi bilo. da bi se še 55 «dragi naši ljudje o ti zadevi oglasili, da «lila, kakor želimo. se stvar ure blagoslovi početje ! V Zagrebu 27. Bog dec. 1860. Lepoznanski del K. Žavćanin. rii u r k i i n raja Slovenka." I sedma knjiga „Slovenke" ugleda sveta, jos jedna , pa je za ovu godinu navčršila tećaj. Sa Bil Poleg ilirskega. f. je mesca malega serpana 18* Te noc je (osma) izićiće novom (1861) godinom počinje nov tečaj pokrivala polje kosovo, široki oni grob svobodě srbské Bo£a in dom te će izlaziti je hudovoljni Y7uk Branković, izda iza kraja svakog meseca i jc uuv ivtaj , ti/ iiiiHKiii j ----- j - ------------- * - 7 ---- --- buduć da mi črez godina još podvergel hrabri srbski narod sužnosti turski voj * nikako moguće nije na preće izdavati. Pri početku izda Kakor da bi ne samo nebo hotlo se ozirati na mesto vanja „ Slovenke" mišlja sasvim ženskom polu je posvetiti, ki je bil priča ostud m zdajavnega djanja ter je gled j 9 no doenije po broju predbrojnika uvido, da s' njima neću daleko vtići, jer beu odveć u manjini, zaoto uzede drugi pravac, mnome naznačeni t. j. služiti Slovenstvu, koje pad zvezde srbské slave in zdaj sirovi ptujec z no gami tep ta ćastni križ: to noč zašle so bile tudi zvezd iz Bogu hvala dostojno me i podpomaga. n Slovenka" dakle i udarenog puta, od sele priderzeva ce se svoga govoreći o slovenstvu i za slovenstvo a naj- njezinom napredku i uredjenju neću nebeškega stropa; temni oblaki pokrivali so celo obzorje; ploha dežja se je razlivala strahovito po širokih poljanah ; pogo8toma potresala se je zemlja vsled gromovega bobnenja 08 ti ar r* 9 do reći više za Srbinstvo. - govoriti, to će tek pravedna kritika oceniti samo moram, da beše više moralne i materialne pomoći, da bi i na jošte mogla i saveršenija biti ; jer koje pokorno Slovenku prolio, video je gotovo izključivo urednikovog rada. a znate kako Gjiri Ferić veli: nejaka je reka svaka groze in in svitli bliski prekrižavali so enako gorečim kaćam mrak. Kadar je blisk osvětil v žalost zaviti svet, mogel si viditi za trenutek jahača, jezdečega v Novipazar; — zidovi novopazarski in šibki minareti pokazovali so se v daljavi enako belim noćnim prikaznim. Konj, preplašen noćne ka se deli na viš traka. 19 Slovenka," kao što je već rečeno, izlaziće iza svakog boden od oštrog jahačevih dirjal je urnih skokov; jahaću se rudeći turbau razvije ter vihrá po zraku enako ognjenemu krilu. In zopet ga je tema pokrila ; ne vidi se meseca, daklem godišnje 11 12 svezaka po 5 6 araka 2a Pe(* daleč, Ie slišati so težki stoki konja iu žalostni u najvećoj osmini, i kostova ce za celu godinu 3 a. v. zvizg vetra. Zopet svigne blisk iz oblakov in vnovič se za pol godine 1 fl. 50 nov. za cetvert 80 nov. Ko deset v'di jahač na golem konji z raztergano in na več mestih predbrojnika skupi, dobija jedanajstog na dar, bilo u knji- okervavljeuo obleko; konj, ceru ko gavran, pobelil seje bil od gama ili novcu. Predplata šalje se upravo urednicstvu, svima uredničstvama jugoslovenski novina. Knjižarama u samega pota ; pene perskajo od njega ua vse strani in vendar ga naganja jahač na vso silo v dir. Ze je tako daleč od Beću: Ferd. Klema; Pragu: Jana Pospis la; Beogradu: Valožića; N. Sadu: Hinza i Fuksa. Pozivamo sve naše dosadašnje predplatnike, da što pre obnove sveje predplate; jer u protivnom slučaju oće im se obustaviti brojevi. * Pozivamo i drugo čitajuće občinstvo prostranog jugo- slovenstva, da i ono što skorije pristupi u kolo naši dosadašnji podupirača, da bi što sigurnije u borbu suprot ne-znanstva i tmine upustiti se smeli. U novom Sadu na sv. Andrija. Emil Cakra, urednik Slovenke. nas da ga tudi pri pogostnem bliskanji ni moć već viditi; pa saj tudi Novipazar ni več daleč; o jasnem nebu mogle bi se že viditi mestne vrata. In vendar jahač pozorno meri daljavo, pažljivo se ozira ter posluša, kakor da bi se bil koga bal in želel mu izbegniti. m A* A' Srečno zdaj přiletí pred mestne vrata in zakliče: „Durât aga! Odprite psi!" Ta glas mogel je biti zapoved straž-nikom, kajti so na hip se odperle vrata; vhod bil je raz-svitljen z bakljami, v njem so stali v vojaškem redu panduri, nizko klanjajoči se. Kakor na pol mertev šine jahač častiti paša!" pozdravlja Durât, svojega Jezikoslovna drobtínica Odgovor na vprašanje: Kdo so bili rotmani? skozi vrata! „Selam alećim, pandurski aga, z znižano glavo darja pašaluka novopazarskega ; zgrudi pod jahačem, paša se zvali v prah, dva preverne, preden se vzdigne; osupnjeni panduri pa ffospodarja, gospo-al konj se v tem hipu trikrat He ledajo 9 ar Ko je notranja Avstrija imela še svoje posebne vajvode svojega paša, vidši bledo obličje, raztergano iu okervavljeno v Gradcu, so ti vojvodi po deželi razlićne častnike postav- obleko, in preplašeni ne morejo odverniti V r OCI od njega ljali. V starih listiuah posebno to trojico najdem: Ra it- Pasa maline z rokami in velí, naj vrata urno zaprejo ; al man n, Rai th man n, Fraiss in Walpot, Walbot. oni ga ne razumejo i dokler sam enega pandurov ne zgrabi Na Stajarskem še imamo dosti hišnih in osebnih imen: ter ga poiine, malo da si ni glavo razbil ob vratih, ter je pri Ra tin on u, Ratmunu, Rot man u, pri Frasu, pri padel omedlevši po tleh. Tovarši zdaj razumejo ukaz mi- V a u p o t u , V ô p o t u, V a u p o t i č u. R a t m u n i so posebno po slovenskih poricah naseljeni, Frasov najdeš od Plača lostljivega pasa in hitijo zapreti duri. 55 Hej, Durât!" zaupije pasa agi u zakliči mi do ogerske ineje *koro v vsaki vasi; po domaće se jim po- «rno svćtnika in muftija, da pri tej priči prideta pred me. pri moji veri, tudi v teh zi- £08t0ma pravi: ^m. «■ p u u ^ ^ u^ p11 < i u i u i j v v i u ^ p11 * ^ — ~ ----- ------~ ? 1— * kov ih". Tudi Va u pote najdeš na dravskem polji, pri dovih nismo več varni psov hajdukov, sv. Antonu in sv.Jurji na Ščavnici. Na dravskem polji je cela križa roke na persih in kakor bi se česa spomnil, pogleda vas z imenom Vaupoče ponemčena: v Amtmannsdorf. namesti vprašanja milo svojega gospoda. AI ta Pri so dec u, pri rihtarjevih, pri Pet I11 ti obhodi urno straže; Aga molce pre ga razume, Rotman, Rat m un je bil Ra i tma n, Râtiuann, zakaj bridka žalost mu pokrije lica; zatem ojstro pogleda kteri je srenjske rajtenge vodil, nemški raiten, rat en aga ter reče: „Pojdi in stori mi kakor sem ti ukazal!" rechnen; Va u pot, Vôpot pa je bil Walpot in v 55 Aga odide, pasa pa se oberne zdaj h konju, ki je bil meni! tudi tebe sem zgubil, Amharo 9 Joj carsko diko. Kdo te » tudi v Belem gradu in staronemški deržavi poslanec na deželne zbore, pozneje je med tem pogovorom teških stokov poginil, iu reče: pobiral štibro in jo je v grad nosil (Můrko iina v svojem besedniku va pot, Stadtknecht), F ras pa je to kar Frais v staronemški deržavi enak poznejemu „B a n n r i c h t e r u", zato še F ras i imajo domače imena: Sodečevi, Rih- stovko in trikrat řešila mi življenje. Ko je Kuli — kapitan tarjevi, Petkovi, ker je večidel v petek bil tož ni pobii kneza bosanskoga v Šumadíi, kjer je naših le malo ni poznal v Novempazaru, kakor većnem Stambulu. Da! v svojem teku nadvladala si la sod n i dan. Davoriu Terstenjak. ostalo pri zivljenji, ti si me srecno odnesla skozi sredo ojstrih mečev proklete raje, in akoravno so jatagani kri- stjanski žvižgali mi okoli glave, se me vendar ni nobeden starčka iz hiše za noge ; g la dotaknil. In ko je oni nejaki Dželaludin vdaiil na Cei no do kamna kr v potok i h za nji se mu prebija od kamna Jezu Kriste, w « ne goro je on pa se Vlašad zakadi na nas iz svojih tamnih berdov, vezir plašljivec, černa mu duša! pervi pobegnil, 55 mili se me!" moli uiuirajoći mučenik, al neusmilj T cini se smejaj na glas ter bijejo ubosrega siromaka in junaki bosanski so mogli poginiti od krogel kaurskih; tudi takrat si me, Amharo, srečuo odnesla, ko sem mislil, ubij u upije nad vsimi derviš • « nJ Ta »Ubij okrutno ljudstvo. se je mati oklenila z desnico stebra oćetove hiše > da za me ni več rešenja. Res, dva pota resila si me ua z levico pa pritiska nježno nedolžno dete na serce, kakor ptujem, da zdaj v domaći zemlji dozivim sramoto neizre- da bi ga s tem oteti hotla kervoželj ljudstvu Glej ceno. In ti i Emira, hčerka moja, zdihne paša in zakrije in endar jo vlečejo od hiše, pul V « ji lase iz ar ft lave ; si z rokami lica, kaj si ti zadolzilo, dete moje zlato! da kri ji teče čez lice in vendar mati deteta ue si zapadla rokam hajdučkim, stisne perste v terdo pest, živemu ognju. - zavpije zdaj in se mož brani kervolokom v hiši pusti se iz oči ha! pa mu šine serd enako ranjenega privlečej al posled tudi njega v d ediui jez toraj sem srečno umaknil pete preparajo trebuh žena in mu tu z ojstr hanžarom zarujove v obupu; al se brani ne sramotni sužnosti, edini od tolike družbe! Al, saj jez sem přestáno, ne toliko sebe, ko svoje dete; pa ko so ji zlo gospodar zemlje iu vladar od bregov Drine do stermih mili roko v kom v obupu popade dete z nohti, al tudi verhov balkanskih. Pri živem Bogu se zarotim, da noćem zdaj ga ji stergajo iz rok ter udarijo z glavico ob steber jenjati od maščevanja, dokler živi vlaško (pravoslavno) ime da so ? mozgam detetovi oškropili obraz materni. iu dokler se ob križ opira derzoviti raja! Da, Amharo, in zopet to se imam tebi zahvaliti, da še živim iu se masče-vati morem Ljudstvo je radosti ukalo, derviš pa je neprestano f Iztegne za tem meč bližnjemu panduru iz 5? Ubij kristj 5 ubij u pil Dokler se je to godilo po ulicah, sedel je paša na di nožnic in nagnivši se k mertvemu konju pregovori: Tvoje šečern divanu v svoji palači; tudi on je čul vriš nazna če se ime dolgo spominjati v pašaluku novopazarskem; rep njeno mu je bilo, kaj se tvoj če biti zastava mojim junakom. Odseka v tem rep ki mu se sporočil okrutno? god po mestu i al Tur krasni nekdanji zivali, ter ga dá onemu panduru, zapovedši, odp naznanitelja, je s stermim po gledom i zamermljaje hudovolj da naj ga zdaj spremljajo z bakljami proti domu. 55 Naj poginejo psi a Po Razun muftije iu agev zbere se v paševem dvoru iu slednjic ni bilo nobenega glasu več iz mesta in vendar je tako zadovoljno pred se, kakor da bi bil oprostil pasa gledat okoli tistega vse odlično prebivavstvo uovopazarsko, ker hčerko, ali pogubil hajduke in vse nevemike kaznoval urno kakor biisk se je razlegla po mestu novica, sosed je » Z mečem in ognjem zatreti vse kristjane od Drine in budil soseda, da mu pripoveduje, kako je paša, obdan od Morave pa do verhov balkanskih" je bila skončna obsodba obilnega spremstva svojih vojnikov, odpeljal v jutro bčer pase 9 in poslanci so raznesli na vse strani povelje naj svojo ediuico, krasno lepotico uovopazarsko, k svojemu od- se bogovi s svojimi Ijudmi prej ko je mo^oče, zberejo v branému zetu, pašu skopaljskemu, pa se je necoj sam Novipazar. vernil brez hčere, brez spremstva, včs in okervavljen. Kaj se je dogodilo, rriili (Dal raztergan, Bog! cini ob razeapan tarnjajo Turin kaj če se biti? ; [ Deževje je bilo ponehalo, in na iztoku zaznal se je predhedntk in napovedovavec jutranje Kratkočasnica gorah svitli pas zore. govori Ob času Francuza na Kranjskem bilo je zapovedano, da ima vsaki župan vsaki teden eukrat (to kantonske go-Mladi dan raste, z njim pa raste tudi množica ljud- sposke priti, ondi izdane postave přejeti iu jih svojim so- razlagati. Žena nekega tistih takrat mogočnih h gosposki šel, mu na večer že od delječ naproti tekla, ker ni mogla dočakati, stva okoli paševega dvora. Po celem mestu namreč ze se sedom domá in čuje, da so Mladenovi hajduki napadli pasa za županov je vsaki dan, ko je njeni mož Vučiternom, spremstvo mu potolkli, krasuo Emit o in nekoliko družine saboj odpeljali in da edini paša je na urnem kaj bo mož novega domu prinesel. Ker je moža to na konji srečno odnesel glavo. Pa taka sramota, ki so jo tihem ježilo, da se baba v kancelijske reći mesa, je sklenil prizadjali pri kaurski vernim muslomanoin, da ostane brez enkrat jo prav na led speljati. Ko nekega večera od gosposke maščevanja? S takim grehom nocejo Novopazarčani oma- domu gré, mu sopet žena od dalječ naproti teče in popra cr ft dezevati dusc. Vse 5 kar se v mestu uklanja Mahomedu s uje » kakošne novice je danes dobil? Mož ji odgovori: presine strašna divjost, sami niso vedli razserdeni Turki iu 55 Ljuba moja! danes je prišla nova postava, da bo od sedaj poturčenci , kako da si ahladé kervoželjni svoj serd. Vzdi- zanaprej vsak mož moral dve ženi imeti; ta postava v zrak desnice in vpili, klicajoči Alaha in preroka, veljá za 3 leta; čez tri leta bomo župani spet vkup sto- preklinjajoči in zmerjaje kristjane in hajduke, terdo rotivši pili in razsodili, je li ta postava dobra ali ne: če bode se. gova I i so da hočejo iztrebiti kiistjansko pleme. Y 7 največjem hrumu in šumu stopi med razserdeno poterjena za dobro, bo ostala za zmiraj". Zena vsa preplašena od nog do glave moža preg leduje ljudstvo iz paševe palace stari derviš. Pernata odeja mu iu prec zaderžek najde, ter pravi, da pri dveh ženah pre pua ne bo konca ne kraja v hisi; ena bo hotla vec gospo komaj zakriva nagoto trupla, al verni muslomani se ponizno uklanjajo in veliki šum in šunder spremeni se mahom v dinja biti memo druge, tako da bi nazadnje ne bilo brez veliko tihoto. Derviš gré tjè, kjer se je največ ljudstva tepeža. Ljubi moj mož, pojdi hitro h gospodu predstoj- soslo in si prične po svojem verskem značaji lomiti truplo, niku in prosi jih, naj to postavo prekličejo; saj vidiš, da iz da mu pokajo kosti. Ljudstvo je vse zavzeto nevolje, take moke ne bo kruha*'. 55 > 55 kako Glejte!" šeptajo eni in kako milost Božja počiva na ga je duh prerokov uavdihml njem" ; » velik je Bo; Li Ko župan drugi tedeu po dokončanem opravilu proti domu maha. mu žena radovedna naproti leti, ter ga iz berbrajo drugi in vse navdahne silna groza p r a s uj e kako iu kaj, tako dolgo, dokler ji mož ne ozuani y Skončavši derviš svojo mučno pobožnost vstane * Ze bliže prihaja polnoci. Povsod je tiho, Babilon spi; Le gori v gradu, kjer biva kralj Razsaja. razbija njegova derhal« Tam gor v blišćobi dvorane svetlè Glej ! Belsazar gostuje se, Obdaja sijajni ga kolobar, Penečega vinca vživajo dar. In kupe žvenkljajo, in krik je vès cas; To čmernemu kralju oj! rajski je glas; Užiga mu lica vrisk in šum, Še vec pa vince deli pogum; Kar Ter bedak shrohotá Boga. z grešno besedo psuje Bahanje, zasmeh in strašni psov Pa hvali ukaje trop njegov. Zdaj migne kralj, in urni strežaj Zleti, ko bi trenil; kmal pride nazaj, Prinese zlatnine, dokaj srebra, Kar b'lo je v tempeljnu vkradenega; Kralj kelih napolni posvećen, Ga zgrabi, nastavi napuha pij en. Se peni ob ustih se njemu taćas, Ko v Božjo zasrambo zažene glas: V) Jehova! oj tebi zasmeh vselèj ; Jez babilonski sem kralj, poglej ! AI vsega še dobro ne izgovori, Ze v serce ga speče, bridko skli Ukanje in smeli omolkne nakrat, Mertvaška tihota je spřed in zad, Kar glej! goreč na steni znam, Ko roka ćloveška pride tam, in piše s» plamenom in piše, oj strah! Se zvija — poteza, ter zgine na mah ? Kralj Belsazar ©dřevení, Trepet ga lomi, omedli. In sleherni utihne, je mlad alj star, Oterpne vès plah, ne zine kar. Pismarji vsi pridejo, nihče ne vé Kaj čerke plamteče govore; Al kralja jadni trop, osvete vroc, Zakolje v puntu — še tisto noč! y Dopisi Iz Maribora 30. grud [ia. Vinko kterem se slobodno in brez straha v Přišel je čas, v ini obra- ćati smemo 20 oji domov ktober je vsem ljudstvom enake pravice in postave oznanil. Y vorili za nár smemo o tem vdarjajmo narodom od in za do nas si smemo možé, kteri boj go » žejui jelen ua stermi gori Kar so popred zanicevali in kar se jim je merzilo, jim je zdaj najslajše in dražje. Kakor po kaplici vode hrepeui, ravno tako hrepeuijo ti spokor-jenci po domaćem koscu kruha. Kdo so pa ti sinovi, ki so se domu podali in ki tako ojstro pokoro deiajo? me boš dolgem in prašal dragi čitatelj. Ni mi treba, da bi te po težkem potu vodil, da me zastopiš; povedal ti bom na kratko iu čisto po domaće to so ti tisti Slovenci. ki zajativši svojo mater so med Nemce šli, in še jih je dos-ti, ki nemškutarijo. Pravega Nemca spoštujemo in ljubimo, ker taki, ako je pošten, u e more zatejevati narodnosti svoje, in je pravićen tudi drugim narodom. Al gnjusoba so nam uemškutarji, ki zaničujejo pravice druzih narodov. Le-sčm spada većina (ne ravno vsi) nemških' političnih listov, ki tako radi v našo „literaturo" svoje vile zaderajo pa tudi plajšč po vetru obracajo, da je res čuda. Pomnim še dobro, da je bilo mesca avgusta t. 1., ko sem bral v „Oest. Voiksfreuud-u u J » dass die Slaven ihre ®-anze Literatur im e» Sacktuche davon tragen kônnen". Primi ga pa zdaj vidil. v in posebno liste mesca grundna prebiraj, boš kmali kako je rep med noge potegnil. Ze delà pokoro in • V pise : » die Slaven sind keine schlechten Oesterreicher". i da so „eine selbststan ce se ne motim, tudi nekod veli X V ? dige Nation". Slavni škof Strosmajer ga je menda pre-pričal, da vendar svoje literature ne morejo „im Sacktuche forttragen" itd. Horvatje so že dobili, česar so koli velićastnega cesarja prosili. Kaj pa mi Slovenci? Kaj bomo spali do sodnega dne va? Je li Horvatom kdo vse to po-nujal , kar so dobili? O ne! Trudili so se in terkali, dokler se jim je odperlo. Primimo se tedaj tudi mi děla na pošteni postavni poti, pa se ne bojmo ne černih obla kov ue toče ki od toliko strani na nas padajo. Vsak vé, kako je treba narodne potrebe polajšati. To pa ne gré samo z „Novi- nikar naj se jim ne naklada vse, ker imajo že ca mi ? tak« veliko."*-) Sila nam je treba posebnega slovenskega političnoga lista. Zberimo su in se pogovorimo za Nasi sosedje in bratje, verli Horvatje, nam bojo o njega. tovo na pomoč hiteli in si ga tudi naroćevali. Ce oni svoj Pozoru zderžijo, zakaj bi mi svojega ne? Za vrednika nam menda tudi ni treba skerbeti. Ne premišljevajmo predolgo ! 53 Zatoraj možje in gospodje skup in povejte nam še Vi svoje misli ; posebno pa prosimo si. vredništvo „Novic" za svet v tej vázni zadevi. , v « Iz sloveaiskega Stajerja 30. dec. dá, bomo dobili kmali volitve za občinske ali srejnske od bore, za deželni in deržavni zbor. Ako Bog Mnogoteri bo prašal po naših slovenskih krajih: Koga bomo izbrali, da nam oder-žuje občinski imetek, da pospešuje naše dobro, da nam svetuje o domaćih napravah, o domaćih šolah, da se nam otrebijo vsega tega, kar ne gre v nje, da se bo potegoval za vse pravice ki grejo tudi nam ko Slovencom, da ne bomo movino. Povedati in potožiti se kakor dozdaj od uradnikov, ktere mi s svojimi zuli redimo, elj žuli. Zatoraj pazimo in pre- dobivali le nemških pišem, kterih ne razumemo ter moramo > koga bomo volili. * Strast in jeza proti drugim ljivost itd. naj se ne meša v našo voiitev, ampak enaka, bratovska ljubezen proti vsakemu; zaupanje in odkritoserčnost naj nam bo pri tem važnem delu vedno okoli dčrcati za clovekom da nam razklada kar gospóska « pred ocrni. Naš národ je velik to saki vé. Če tedaj 5) vi ribus unitis" poprimemo, se bo dobro poznalo. Zatoraj na V zahvalo tega, kar so „Novice" dosihmal se za narod slovenski trudile, je prinesel „Pozor" v svojem lanskem listu 71. v „p rij ate 1 ski h poslanicah iz Gradca" b r a t o v s k o pismo, ki ga vsem prijatlom „Pozora" in „Novic" brati priporoćame. Vred. noge m na delo, dokler je dan, zakaj priti bi znala noč io **) Da nam je političnega lista V t casa ne bo več! Naše ljube „Novice" nas celih 18 let pra vega domoljubja učijo; njim gré čast iu hvala ua veke, da velika, zaslusre zivo treba, so „Novice" že lani perve dokazale, in čudno se nam zdí, da se ni še oglasil mož, ki bi to reč v svoje roke vzel; mi ne moremo vsega. Stroški, so narodnost zbudile. Njiho še vekše: izc obse ga je so bražile so nas in nam povedale, kdo da smo; pa vém, da nam bojo še zmirom dosti povedati vedile in napake popravljale. Zaupajmo jim nam nase pregrehe tedaj tudi vprihodnj in Dandanašn se je svet rekel bi prerodil. Mnogo zgubljenih sinov se je s kesanim sercom pod krilo svoje ljubeznjive matere pov se ? da je Prepričali so j čeravno povsod dobro, domá vendar najbolj kakor jih v današnjih „Novicah" gosp. Zavčanin oinenuje, res veliki, ker kavcija za vse časnike s štempeljsko marko je velika. Kuj pa nimamo moža, da bi jo zmagal? Saj nekteri mislijo, da so časniki „zlata jama", s ktero se založniki in vredniki bogatijo. Naj omenimo tù le enega dohodka, ki do-teka tako imenovanim „velikim časnikom" in to so plačila za oglasila in naznanila (Insertionsgebiihren). Biti mora, da se nam ne bojo uradni oglasi oznanovali v nemških časnikih kakor dosihmal. Ti oglasi v slovenskem velikem časniku bi pa mu bili lepa pripomoć dnarna. Vred. j 8 hoče lili. y in tako še druzih reci veliko Kog b tedaj vo- ne zaklene, kadar je kaj storiti za olepšanje Božjega hrama. da nas ravno ti ne bi osramotili in izdajaii, ktere smo Tako je pravo! F S. sami odbrali za svoje zastopnike? Če se nočem > kesati, če hoćemo, da nas naši zastopniki, od nas odbrani, res za- J. H stopajo, odbirajmo može, ki jih zadnjih deset ni bilo sram Od kranjsko-štajarske meje na sv. Janeza dan. Ako bi utegniii odkod reči i da so Slovenci, da so Slovani: kteri s> celo preganjanja IPPPP wm y HM imeli preterpeti za tega ebiti IIOSOV * • * • ZlCtll a drugod slišati od „krivavih v Tr., voljo ; naj Vam sam povein, kaj je bilo. Na bodán popoldne je bilo po navadi kakor tudi drugod odbirajmo darovanje (ofer) za uboge pri nas, in darovavcom sem sve take, kar je svoj narod zoper ki so teh deset let kupovali, pisali ali saj radi brali, tinjo kuševati dajal. Al čudno se mi je zdelo, ko vidim, , kteri so branili da večidel ljudi konec uosa rudečega ima. Kaj pomeni to? slovenskega ali slovanskega sploh padnike tuje ali potujene. Vidimo že , — si mislim — saj vsi niso padli in si nosov pobili? Vidil da nekteri mole svoje glave, kterih zadnjih deset let med sem tudi, da rudečina ni kervava, ampak od kake barve. je li kakošna v raža se Slovenci ali med Slovani ni bilo viditi; kažejo se že taki, Kaj poineui to? ki jih je do sedaj srain bilo premišljujem reči netopirov, ki niso ne mis ne ptič, bomo se ogibali nam je čuk in sova, da so Slovenci. Takih pritepla , da danes z rudečimi nosmi k darovanju pridejo? 5 ljubši je morebiti kdo za šalo ljudém nosove uamazal? Sumim «. *. t ki živi po mraku ferlij idi tamo, kjer si dozdaj bil ponoci, namesto unih, ki le dalj e ; z eno besedo, komaj sem pričakoval, da so večernice minule. Iz cerkve gredé poprašam pervega ko ga vidim z Pravi Slovenec bo rekel T nisi naš u Nemci pravi pa mu bodo rudečim nosom: Pověj mi vendar, zakaj nek imate danes tudi rekli „Tudi naš nisi ; kajti kdor svoje zaničuje 5 ne vsi rudeče nosove? Debelo me spervega gleda, si nos obriše. more ljubiti kaj drugega.44 Takih odpadnikov ne volite; nekoliko pomisli ter reče: Berž ko ne od tega, da smo po taki so nam sila nevarni. o gosp. . dr. R a z 1 a g u ; Culi s í o dozdaj slava mu! Slovenci v „Novicah4 dobo matere Božje, ki za altarjem stoji, kuševali. ga poznajo. res je tako bilo. Mežnar je namreč pozabil shraniti tablo y Poznamo dobro tudi gosp. dr. Koče varja verlega prija- matere Božje, ki je za advent v altarji bila, in jo za al-telja Vrazovega ; al od kadaj se unidan v dopisu iz sv. tarjem pusti; ker pa je bila še nova, barve še ne suhe Trojice priporočani, sicer spoštovani gospod pečá s slo- je vsak kuševaje jo rudeč nos dobil. V cerkvi so ljudje, pomeni ; zunaj cerkve v v » venscino, nam ni znano; treba bi bilo, nam to povedati viditi rudeće nosove, se čudili, kaj to t ki imenujete v „No Bodite natanjeni in vestni, dragi moji vicah44 gospode, ktere naj volimo za zastopnike svoje se ne priporoča očitno nobeden, ki ni na zlati vagi rod pa 5 ko zvedó uzrok maroge, so se eden drugemu na glas da Ijubja za tehtnega moža poterj N da bi ničevali ; al saj koga za naši zastopniki nam ne morejo biti ? ki h potreb temeljito ne poznajo , 30. smejali. ? * ; J ____v Iz Zapog. J. B. — Praznik sv. Stefana pri zorni božji službi med pridigo smo bili kaj zlo vstrašeni. Devet let star deček iz neke bajte přiteče bos pod zvonik ter zakriči : Gori! pomagaj te!*4 Domá za varha pušen poklekne in moli yy i Iz Goričkega na Staj d mnogo lep in hasljivega blaga hribov in dolin v roke pošteni Minulo leto so kakor mu oče naročí, kar se mu zabliši v bajto na uro da vidi pol sedmih. Pogleda pri oknu ter zagleda, kako v sosedovi zgolj leseni bajti na voglu ogenj iz butar ;v donesle „Novice" prek mile naru mater slo venske. Pohvalile so ga, kdor je vreden pohvale; pa tudi streho posviga. Skoči iz bajte ter po cesti kricaje tece do bušle so ga po nosu, kdor ima predolgega. Za novo l&to cerkve ljudi na pomoč klicat, ki vsi prestrašeni cerkve nesite, ljube „Novice" tudi z naših slovenskih vinskih hribeov planejo še leta 1859 od velicega požara oplaseni. Sreća med vaše znance nekaj novega, da znajo, da ne spimo, velika, da so bile vse strehe s snegom pokrite. Samo ne-Eno uro hodá od hici je fa terga sv. Lenarta v prijetili zeleni doli- kaj strešnice in nekaj lesa je pogorelo; bajta pa je samo cerkev sv. Jurja na Gorićkem. Od leve in čez konec osmojena, dasiravno vsa lesena. Znotraj ni nič prave strani jo prijazno pogledujej lep vinog ad ki pi zgorelo, samo skoz eno okno se je ogenj okoli enega kipa našajo v jeseni obilo žlahnega vinca. Celó prav, da se ime- obliznil in gaposmodil; tudi izpod strehe so mogli vecji del nuje na Gorickem. Letos nam je nalila terta ko sodov, žita in prediva oteti, le kake štiri mernike ajde in nekaj ćeravno ne najbolj Letošnje vino je rezno, ali, kakor prediva se je ubogemu gostaču spridilo, vse drugo so oteli. pi nas pravijo, „ima kosti"; vendar zagoltnil se nobeden Sreča, da je omenjeni deček berž zapazil ogenj in ljudi ne bo z njim. Močno pa je, da rado je naložil več od kopai potegne tudi grabo i kdor si na pomoč poklical. Zato so pa tudi po zadusenem ognji ^ v . . • V • « « a t V • Pri omenjenem se v cerkev k zastani božji službi okoli osme ure vernivsi sv. Jurji so dobili toti mesec celó nove org očitne pohvale. Naredil jih je J (Dunaja). Ja ki so vredne kaj goreče se zahvalili za odvernjeno veliko nevarnost. D e u č m iz Beča Iz Ljubljane 1. jan. Poslednji dnevi minulega leta Deučman ni Nemec. kakor ime njegovo niso bili brez veselih, pa tudi ne brez žalostnih uovic. Naj pak rojen je pri isti fari sv. Jurja na Gorickem. omenimo najpoprej žalostink. V saboto (29. dec.) smo po pravi, au Siromaška sta bila nje oče in njegova mati, in oba mu kopali slavnoznanega gosp. Fr. Me tel ko-ta, doslužeuega nemila smert že zgodaj pobrala. Ptuji ljudje ga vzamejo pod svojo streho in izredijo. Kadar odraste pusti rojstni kraj brez zlata in srebra gré po svetu; bistra glava je učitelja slovenskega jezika. Bolehen že čez dve leti je vendar na sv. dan zjutraj ob štirih še maševal; potem pa se je vlegel in 27. dec. v Gospodu zaspal; za mertudom bila vse dedištvo njegovo. Marljivost in Božji dar čeduosti je umerl 71 let star. Zapustil nam ni slovstvenega delà da je zdaj eden med pervimi uobenega imenitnega kakor slovnico svojo, pa s to si je pa ga povzdig;neta na toliko. umetniki na Dunaji. Na vse kraje, celó v Ameriko pošilja postavil lep spominek na veke. Ker pa je bil moz přemožen stare in nove muzikalne iznajdbe. Iz dveh vzrokov zasluži (zapustil je okoli 70.000 gold.) in ker je njegova oporoka tedaj biti priporočen, pervič zavolj drugič, ker je „list naše gore u izverstne umetnosti mož našega rodu. in znamenje dobrotljivega serca, naj povemo ? kar za gotovo Sta vemo. Razun zapuščine za svojo žlahto iu 500 gold. za nuje td Neue Wiedeu, Lumpertsgasse Nr. 818 in Wiena. maše 300 gold, za ljubljansko stolno cerkev, po 300 gold. Jurjoške nove orgie eo resnično lepe; veselje jih je gle- za uboge bolnike vsake ljubljanske fare, po 100 gold, za dati, še prijetniše, jih slišati. Ako bi cerkev še enkrat bolnike v St. Kocijanu, gornjem in doljnem Mokronogu tako velika bila, kakor je, bi novih orgel glas še tudi eukrat St. Mihaela pri Novem mestu ua Dolenskem iu Gorjah na tak mil in prijeten bil Imaj 14 istrov in fisharmoniko Gorenskem, je odločil sledeče: 3 štipendije po 80 gold, za cr anljiveg:a li un* i in « j ti jl** iç^inuuv iu liguai uiuuinu uoitn^avui ^ jv ^uiwn ^.v^^w - - ---r-----j r ^ Hvala tedaj verlim farmanom, ki bodo za uboge pa pridne študente od 3. normalnega razreda naprej y nje rJ šteli; h tudi Janezu Deućma postavil. Hvala pa tud O" ť* pod ki jih je 1000 gold, za štiftengo invalidov, 1000 sold. za pniku J. D., ki za lep Alojzevišče, 6000 gold, za 6 premij po 50 gold. ti a sanje Božje hiše neutrudljivo skerbi, pa tudi lastne mošnje leto za 6 učiteljev ljudskih šol > so lepega obnašanja in marljiv v svojem pokliča, pa se se posebno pridno obde-ljujejo slovenščino in pa sadjorejo v soli; ako bi se utegnilo kadaj v Ljubljani napraviti slovensko učiteljsko eeminišče, se more za to polovica tega kapitala oberniti, — 200 gold, je daroval podpornici revnih gimnazijalnih učencov v Ljubljani, — 10.000 gold, za napravo ali zbolj-sanje farnih sol v Št. Kocijanu. St. Marjeti, gornjem in doljnem Mokronogu in pa pri sv. Trojici, — vseskupni dedniki (universalerbi) so ljubljanske sirote (zakonsko zapuščerii otroci) do 15. leta, ki nimajo starišev ali uboge stariše, za izrejo v službo ali kako rokodelstvo ; najmanj mora kapital za sirote znesti 10.000 gold., če pa bi utegnil kapital znesti čez 30.000 gold., naj se to, kar je odveč, porabi za določeni drugi namen, — 15 gold, vsako leto je zapustil šolskemu služniku ali preparandu, ki pri ker-šanskemu nauku v nedeljski šoli rokodelskim učencom žlobudranje brani (očitno znamenje, koliko je raj ni Metelko kot učnik v tej šoli preterpel od neposajenih fantov) ; duhovne bukve je zapustil bogoslovcom, ostale druge in pisanja pa bukvarnici ljubljanski; al ta zapuščina ni posebno obilna. — Zalostuega serca imamo tudi povedati, da našim bravcom pod imenom Križnogorski dobro znani gosp. fajmošter Jožef Bevk je unidan umerl, in sicer po kratki bolezni za pljučnico; iskreni domoljub je bil tudi marljiv podpornik kmetijske družbe. Skoda, velika škoda za-nj. da nam ga je že v mladih letih vzela nemila smert! Naj mu bode zemljica lahka! — Po večletni navadi je tudi letos na sv. Štefana dan v dvorani tukajšne družbe rokodelskih podmojstrov po uredbi visokospoštovanega vodja gosp. prof. dr. Vončina bila prav vesela večernica, ktero so tudi naš svetli knez in škof gg. dr. Jernej Vidmar počastili s svojo pričujočnostjo. Med slovenskimi deklamaci-jami se je Koseskovi „Zgubljení raj44 in paKurnikova .^Pekvata krača44 najbolj odlikovala; gospoda Rus in Kurnik sta se kaj dobro obnašala; med nemškimi je burka „Schneider und Schuster44 največ smeha vzbudila. Popevale so se slovenske in nemške pesmi, zakaj družbica ta šteje rokodel-cov iz mnogih dežel in narodov zbranih. Ko je bilo sreč-kanje darov „božičnega kresa44 končano in se je gosp. vodja zahvalil svetlemu knezoškofu za čast njih udeležbe, so po-prijeli oni besedo in pohvalili lepi namen te družbe, opom-nili potrebe tacih družtev zlasti od tistihmal, kar je nekdanja patriarhalna zveza med mojstri in delavci njih zlo zrahljana, in so željo izgovorili, naj vedno mir in sprava kraljnje med tovarši tega družtva, ter so pri tej priliki nekoliko govorili o národnostih. Ker so svetli škof svarili narodne pre-pire, čeravno nobene narodnosti niso imenovali, se je od marsiktere strani mislilo, da pšice lete na narodnost slovensko. Al čisto potolaženega serca rečemo, da one misli so skoz in skoz krive misli, in da smo po obi a s ten i, očitno reci, da kaj tacega modri knez nikakor niso na-merjali; oni čislajo pravice slovenskega naroda kot verni sin sv. katoliške cerkve pa tudi svoje krajnske domovine, in ne bojo nikdar dopustili, kar je v njih moči, da bi te pravice kdo krivično napadal ali kakor koli žalil; „za vero in domovino44 je tudi njih gêslo. Kakor radostni ml to novo zagotovilo povemo bravcem svojim, s takošnim veseljem ga bodo gotovo tudi vsi zaslišali, kterim so domače svetinje pri sercu. — Sklepe poslednjega mestnega zbora bomo danes le po navadi ob kratkem omenili, ker bolj popolnoma bode celi protokol drugikrat naznanjen, ker je zbor sklenil odsi-hmal vse pomenke in sklepe v ^Novicah" in „Laib. Zeit.44 oklicovati. Pervo je bilo, da moramo pervi tečaj te visje realne šole že to leto na noge spraviti in da se zatega voljo pismo pošlje do si. ministerstva, da bo se ta sola s pripomočjo cele dežele ustanovila; Virantova stara hisa pri sv. Jakobu bi bila za to najbolj pripravna. Tudi na deželne stanove bo šla prošnja o tej zadevi. — Dvema gospudoma je bila mestna pristojnost zagotovljena. — Miuieterstvu se bo prošnja predložila, da zbori mestnega odbora srnejo spet ocitni biti. — Ker na sveti večer, ko je dunajski vladni časnik v Ljubljano prinesel veselo pismo, da minister Schmerling hoče popolnoma uresničiti cesarski diplom od 22. oktobra, je bilo naše mesto ljubljansko prostovoljno razs vit lj eno, inje, kakor vsi unanji časniki po versti pripovedujejo, bil mestni gosp. predstojnik zavoljo tega očitau od gosp. deželnega poglavarja, je bil v današnji seji vprašan, kako in kaj je bilo? Gospod predstojnik je od konca do kraja ra> ložil vse in poslednjič po« vedal, da je že tudi pritožba poslal do si. ministerstva. Odbor pa je po zaslišanji gosp. mestnega predstojnika, ker je bil o lojalnem početji res hudo razžaljen, določno v imenu mestnjanov izgovoril, da to, kar je gosp. predstojnik o osve-čavi mesta storil, je bilo skozi in skozi po volji mestnjanov storjeno. — To so bile zadeve današnjega zbora. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja 1. jan. — Preteklo je leto in namesto da bi se nam bilo politično nebo zvedrilo, ga pokrivajo černi oblaki. Cesarstvo naše napadano od sovražnikov unanjih in polno domaćih homatij potřebuje sedaj hitro krepkih rok, da se reši mnogoterih stisk. Vse kliče in želi, da bi se kmali poklical na Dunaj iz vseh nemško-slovanskih dežel deržavni zbor po ustavnih volitvah, ki naj bi enake pravice imel kakor zbor ogerski, o kterem se govori, da se bo začel že ta mesec. Pismo ministra Schmerling-a, ki ga je unidan razposlal vsem deželnim poglavarjem, je z velikim veseljem bilo povsod sprejeto. Al sedaj je preteklo že več dni, in še ni duha ne sluha od ktere nove postave, ki bi vpeljala novi red. Bog daj, da bi se to ne odlašalo dolgo. Čedalje več se govori, da bo tudi minister unanjih oprav grof Rechberg stopil iz ministerstva in na mesto njegovo přišel baron Hiibner; al zgodilo se to do danes še ni. Čuda je pa, da je govorica od Hubner-ovega vstopa v ministerstvo poslednje dni potihnila in da se od grofa Mensdorffa-Pouilly-a več govori, ki ima na Rechbergovo mesto stopiti, kteri je nek že slovó dobil. Vse pričakuje danes radovedno novic iz Pariza; zakaj na novega leta dan sprejema cesar Napoleon vselej poslance unanje, in pri tej priložnosti navadno pové z ne preveč zakritimi besedami, kakošno politično vreme stoji v njegovi pratiki za prihodnje leto zapisano. Čeravno je med njim še Kd o, ki piše „veliko" pratiko, vendar njegova n ovo letni ca vsako leto zvonec nosi po svetu. — 29. decembra so poterdili presvitli cesar zedinje-nje srbské vojvodine in temeskega Banata z Ogerski m, proti temu, da se pravice vsake narodnosti zvesto spolnujejo. Sliši se tudi, da bojo sklepi ostrogon-ske konferencije poterjeni. — Gledé na dnarne stiske so presv. cesar s priderž-kom, da se bo ta postava pozneje vesoljnemu deržavnemu zboru v poterjenje predložila, 27. dec. ukazali, da se kupovni deržavnega zajema (posojila) tako dolgo, dokler srebra pomanjkuje, ne bojo v srebru plačevali, ampak v bankovcih in sicer tako, da do letošnega novega leta zapadlim kuponom se bo le 15 odstotkov poverh plaćalo; po novem letu do malega travna zapadli pa bojo dobili 40 od sto namečka. — Ravno ta dan in z ozirom na pomanjkanje srebra so cesar ukazali, da od novega leta naprej morajo tudi Lahi naše bankovce jemati, kterih so se dosihmal branili. Ta ukaz se opira posebno na to, ker velika armada na Laškem sila veliko stroškov prizadeva, tako, da vlada ne more več s srebrom izhajati. — Kakor so volivci novega mestnega odbora mlačni bili pri vpisovanji svojih imen v imenik volitni, ravno tako živi so sedaj pomenjki v mnogih zborih, ki se zberajo v posvet: kakošne može naj volijo Dunajčani v mestni * 10 odbor; sliši se govorov vsake baže, vendar skor vsi se poza zdravo ustavno življenje in najkrepkejše med V _ _ ... v « ganjaj o Laško« Gaeto, ki je všemi je govoril gosp. Suselka, ki je z odkritoserčno be- varnosti je kralj Neprenehoma mečejo sedaj Sardinci bombe v že veliko škodo terpela. Zavoljo velike ne- sedo dokazat, kaj Avstrija sedaj potřebuje, da se spravi kralj pa je še zmiraj tam. „Opin V V f , . . V . _ - _ neapolitanska že zapustila terdnj 4 spet na terdne noge vec noci spi na neki spanjski ladii pravi, da kralj že uvi WUV "vftv. --------"r* "** Ufuiijom 1UUU , ki stoji pieu UitCIU I Vsled ministerskega razpisa 15. dan tega mesca zjutraj pa gré vsaki dan v terdnjavo nazaj (?). Veliko se y « t pred Gaeto se bojo razun novih mark za pisma začeli tudi izdajati je poslednji čas govorilo, da bojo franco z k štem pij ani zavitki za pisma dvojne velikosti. Kdor pustile Gaeto ; vendar se to dosihmal še ni zgodilo ladij za ker nek sicer ga bojo prišle rusovske ladije m v w ... j, . j ». .. . ---- -------r » v i ------7--------«vůli»«»! ov tit i/^uuau, net uc si hoče takih závitko v za pisma omisliti, placa razun rusovska vlada želi, naj ostauejo ondi, dokler je kralj nea marke, ki jo za pismo potřebuje, še pol solda (nov. politanski v terdnj krajc.) in s tem dobi stempljani závitek po 2, 3 15 soldov ali novih krajcarjev. 5 y 5 > 10 ali varovat zbolel y Tukajšni Slovani si bojo osnovali slovansko pravijo, da Od Kavur-a se je govorilo, da je tako hudo da so mu mogli dvakrat puščati ; poslednje mu je spet bolje. Saj s novice njegov časnik „Opinione" -----J------------' » * > ---- J ~ I------J »J«»"' VWUU1I* „ dvorano in občeslovansko čitavnico; pevska se je te dni spet tako prederzno oglasil, da mož k družba se tudi ze napravlja. Štajarsko. Iz Celja. Naši mestnjani so poslali za- časnik sr f ---- I-------------1 u« lltVáj , rv pisati veleva, ne more biti preveč potert po bolezni * ■ v • « . _ ___ tako Ta pise, n da je Italij hvalno pismo ministru Schmerlingu. terdno sklenila bojevati se do zadnjega moža in se poslužiti vsega, da pokončá Horvaško. Iz Zagreba. Po cesarskem sklepu od sovražnike. Italija ne mara za nobeno pogodbo, za noben 5. dec. je c. kr. deržavni pravdnik, občespoštovaui gospod Ivan Mazur a nic za predsednika začasnega horvaško slavonskega dvornega dikasterija izvoljen. Iz Benetk. Spet je naše mesto bolj nemirno, prekucijni odbor" na vso moč širi puntarske pisma sem dohajajo tudi iz Milana, ki svoje namere diplomaticni protokol. Druge vlade utegnejo zoperstavljati Italii opíraje se na P°g odbe y b ker pogodbo Italij je sama sebi sodnica. Viktor Emanuel je n , ki le razširja svojo krono zastavil edini Italii in bo zvest tej zastavi." ne To so besede, ktei dosti ne marajo kazejo, da Lahi tudi za Nap le na Laško, temuč tudi na Ogersko. Francozko. Iz P V Iz Tirolov. Iz Inšpruka 27. dec. Včeraj so tu- parižkih časnikih Avst kajšni mestnjani v slavo Schmerling-ovega programa na- tutionell" je pisal zaporedoma več takih reci. Pravij ^ A A • • V V . . I m _ - iza. Ze vec casa izhajajo v protivni spisi; zlasti „Consti- 9. da pravili bakljado in slovesno igro v so zapeli „cesarsko pesem glediscu. Brez ukaza m glasni se je „živijo" so doneli je od ijanski poslanec zoper to pritožil, al minister m © y da ne more časnikov berzdati svobodoljubnemu ministru na cast. Cesko. Iz Prage. Novi Narodni list" je razodel strijanska vlada Beneško prodá vori, da bo cesar Napoleon v novoletnici svetoval >5 Zlo se go , naj av y ker ,5le to more Evropi če- pravíla, po kterih Ceh i zahtevajo vládne prenaredbe, da za- mir ohraniti". Koliko pa franeozki cesar na mir misli dobi narod pravice, ki mu jih je ponemčevavni absolutizem ravno vedno od govori, se vzel. določi, v kterih spodnjih realkah naj se učí v českem in nemškem jeziku. vidi iz tesra. da pomladi okoli 750.000 vojakov v boj poslati. Od ce-sarice se že spet govori, da bi utegnila kam popotovati. ~ r------7 ...... J ' r < > ..... ® ~ —y *„vp.iii Ministerstvo je deželnemu poglavarstvu pisalo, naj pripoveduje, da je natihoma toliko armado skup spravil moi Ogersko. Iz Pešta. Čedalje bolj se nam spolnujejo ker politika cesarjeva, zlasti do sv. očeta papeža, jo- tako želje. Vojvodina srbska in temeški Banat se bota z nami žali, da se večkrat ž njim prav do hudega sprè zedinila. Mi smo tega veseli, pa tudi v A rad u je novica ta bila z veseljem sprejeta. Tudi za Erdeljsko in celo Horvaško imamo upanje, da se ne bo odcepilo od nas. ■ 31. decembra 1860 Kursi na Dunaji v novem denarji. Deak in Eôtvôs sta bila na Dunaj k cesarju poklicana; zakaj? se pa še nič prav ne vé. Naši študentje se znajo Deržavni zajemi ali posojila.l Druge obligacije z lotrijami. 5% obligacije od letal859 Kreditni lozi po g. 100 . g. 108. v novem dnar. po 100 g. g. 55.2514 y2% Teržaški lozi po 100 veliko spodobniše obnašati kakor nemški študentje na Du- 5°/0 nar. posojilo odi. 1854 „ 73.80 5% Donavsko-parabrod- yy 110. naji in v Gradcu, kteri so prepovedali, da na njih plešišče 5% metalike lie sme nihče priti v magjarski obleki ; naši pa so okli , tedaj y naj pride vsak na njih plés v kteri koli obleki ^HH M I tudi škric (frak) ni prepovedan. 4°/, 0 gerski škof Jekel falusy, ki je bil leta 1848 odstavljen in je v Gmuuden-u 3% 2'A 1% 0 yy yy yy yy yy yy yy r> yy yy yy 61.50F ski po g. 100 . . .„ 94.50 52.501 Knez Esterhazy. po g. 40 „ 85.50 47.501 Knez Salmovi po g. 40 35. Knez Palfyovi po S 40 yy yy yy 38. 36.50 32.50 Knez Claryovi po g. 40 „ 34.50 12. Knez St. Genoisovi po g. 40 yy yy v pregnanstvu živel, je přisel na Ogersko spet nazaj V nove županije je že već takih Magjarov izvoljenih, ki so mogli leta 1849 deželo zapustiti; v rojstnem kraji Ko šuto vem so tudi njega volili. Galicija. Iz Krakova. Tukajšni politični časnik je v kterem terja narodno samostojnost, Grof Waldsteinovi po g. 20 „ Obligacije zemlišn. odkupa. | ^nezWindischgrâz.po g^O^ (po 100 gold.) ~ " 5% dolnjo - avstrijanske g. 87. 5°/0 ogerske.....« 63. * " 5% horvaškein slavonske „ 37. 20.25 26J0 Grof Keglevicevi po g. 1014.50 Budimski . . po g. 40 „ 35.75 60.50 Denarji. razglasil pismo 5% krajnske, stajarske koroške, istrijanske y 90. Cesarske krone Cesarski cekini fjioiftjvr^ * I^VIVIII J II M . w m m v M V. III V - • - J - - IVU I UOIVC^ lOll IjailDiVC; • yy -I V^DWl OAI V&AUU • • • ^ veljavo poljskega jezika v šoli in kancelijah, domače ljudi Deržavni zajemi z lotrijami I Napoleondori (20 frankov) „ v javnih službah, svoj deželni zbor in svojo deželno na- Zajem od leta 1860 . . . „ mestništvo. Kar imajo Ogri, zakaj bi ne imeli tudi Galici jam 9 Nazaduje pravi: „Svoboda je najdražje blago vsa kemu člověku, in nobeden ne vé te dobrote bolj ceniti kot Poljec. Al mi ne spoznavamo svobodě samo v ustavi, kajti ustava je le oblika (form). Mi ne stavimo narodnosti ne nad, ne pod svobodo. Al to vemo, da prava svoboda je le tedaj, ko ima koreniue v domaći zemlji in se ujema z narodnim duhom". pH V Lvova bo 20. dec. gospodu dr. Smolku, nek-danjemu predsedniku deržavnega zbora na Dunaji, napravili bakljado. „ „ „ 1860petink. „ yy yy yy 1^39 . . . „ „ „ „ 1839 petink. „ 4% narodni od leta 1854 82.25 83. 95. 100. Souvraindori ■ Ruski imperiali . . Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori - I 0--------- Dohodkine oblig, iz Komo yy yy 5Q|Louisdori (nemški) 16 75 Srebro Caiijo) . . yy yy yy yy yy yy 19.80 6.83 11.50 19.90 11.80 12.25 14.48 11.78 44. V Žitna cena v Ljubljani 1. januarja 1861. Vagan (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 6 fl. 52. 127,0 ajde 3 banaške 6 fl. 52. turšice 3 fl. 90 sorsice 5 fl reži 4 fl. 655/10. — jećmena 4 fl. 5. prosa 3 fl. 65. fl 80. ovsa 2 fl. 60. Odgovorni vrednik: Dr Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik*