Kranjske vesti. —r— Okrajna učiteljska konferenca za litijski okraj ni bila po izčrpanem uradnem delu še nikdar tako žalostna nego je bila letošnja, ki se je vrŠila dne 7. junija t. 1. v Višnji Gori. Amen zanjo je bilo že to, da smo jo morali preložiti v zadnjem trenutku. S tem smo nakopali vrlemu učiteljstvu iz Višnje Gore dokaj skrbi in dela, a mu plačali vse to z nehvaležnostjo; zakaj krasiti zborovalno sobo, skrbeti za banket itd. niso ravno prijetna dela. Posebno skrb za banket je nehvaležna! Ta se naj vbodoče opusti popolnoma; zakaj naša gmotna mizerija nam tega ne dovoljuje. Sicer pa nas še nekaj važnejšega odvrača od banketa in to je — medsebojna nezaupljivost. Bože mi, kam bomo zašli! V našem okraju izginja tovarištvo, kar bo imelo prejalislej zle posledice. Dotični, ki vodijo odporno akcijo, naj bi o tem razmišljali; zakaj naša organizacija od lepih besed ne more živeti in treba ji je tudi gmotne podpore, ki so se ji jeli odtegovati celo taki, ki imajo drugače radi polna usta zavednosti. Milo pa se zazdi človeku, ko vidi, da tovarišice nimajo nikakega smisla za svoje lastno društvo. In temu društvu je treba ravno sedaj največ podpore. Toda dovolj o tem. Poročilo g. nadzornika Lj. Styasnega je bilo stvarno in zanimivo. Hvala mu zanje! Zakaj neki je ostavil družbo tako hitro? Radi verjamemo, da mu je provzročila preložitev konference dokaj dela, radi verjamemo, da je bil utrujen, a zdi se nam kljub teniu, da je moral biti še kak drug vzrok. Mimogrede omenjamo, da se je učiteljstvo čudilo, da ni bilo g. glavarja. Saj je tudi on do letos rad zahajal med nas! Smo se zamerili tudi njemu? Posebno zanimivo je bilo predavanje g. prof. Fr. Orožna. Njegovi berilni sestavki so z ozirom na današnje pedagoške zahteve klasične vrednosti. Ker se nam zdi, da prenavlja tov. Gangl svoja berila, ga opozarjamo tem potom na ravnokar omenjene berilne sestavke. Kakor je nam g. prof. zatrdil, so mu vsekdar na razpolago. Škoda bi bilo zamuditi tako ugodno priliko! Trdimo, da bodo dali ravnokar omenjeni berilni sestavki Ganglovim berilom stalno vrednost. Torej, tov. Gangl, ne zamudite ugodne prilike in obrnite se do g. prof. Fr. Orožna v Ljubljani, če že nimate zbrane vse snovi. Pa če jo že tudi imate, ne prezrite zgoraj omenjenih berilnih sestavkov! Zavrzite rajši druge in sprejmite te; zakaj uverili se bodete sami, da bodo Vašim berilom samo v čast. Tako bo podan tudi lep prehod v berilo za ponavljalne šole, ki je zamišljeno precej v duhu g. prof. Fr. Orožna. Poročilo tov. J. Polaka je bilo kratko. Vkljub temu je zbudilo živahen razgovor. Vanj so posegli tov. Lilija, Zajec, Andoljšek, Levstek in Blagajne. Glavni boj se je bil zaradi sklepanja pri računstvu. Obveljalo je načelo, da je sklep duša vsega računanja in zaraditega se ga naj goji v polnem obsegu. Poročilo knjižničnega odbora je bilo kratko in jedrnato. Vesela je vest, da se je bavilo učiteljstvo litijskega okraja to leto najbolj s pedagogiko. Volitve v knjižnični odbor so donesle izvolitev prejšnjega odbora, one v stalni odbor pa so se izpremenile v toliko, da je stopil na mesto odstopivšega člana Janka Škrbinca Janko Levstek iz Zagorja ob Savi. Popoldne je poletela lepa družba tovarišev in tovarišic v bližnjo okolico in se odtod povrnila zopet nazaj h gostilničarju g. Jožetu Turku, ki mu moramo na tem mestu izreči primerno zahvalo za njegov ne mali trud. Njegovo gostilnico priporočamo najtopleje vsakemu tovarišu, ki dospe v Višnjo Goro.