Posamezna številka Din 1-50.
glassl® mmmmm B/mmmsm	mm@m mm&mim
Ižnaja vsakega 1., 10. in 20. v mesecu.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Earla Marksa trg št. 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4.50.
LETO IH.
LJUBLJANA, torek, 20. maja 1924.
ŠTEV. 16.
Boj proti fašizmu.
Ena naših najvažnejših nalog je pobijanje fašizma. Reakcija je nekaj starega, njena fašistična oblika pa je nov pojav. Bistvo te nove oblike fašistične reakcije obstoji v tem, da fašisti izkoriščajo bojevne izkušnje, katere so si delavske mase pridobile. Fašisti se skušajo opirati na gotove sloje delavstva in stremijo na eni strani za tem, da bi si pridobili pristašev iz delavskega razreda, da bi nam odvzeli najboljše elemente, na drugi strani pa je njihov namen demoralizirati delavske mase ter uničiti delavske voditelje. Fašisti skušajo rušiti vse, kar bi moglo služiti kot organizacijska centrala pri uporu delavstva.
Fašizem je zadnja oblika kapitalistične reakcije, on predstavlja koncentrirano in spopolnjeno obliko lastne delav-aesti meščanov - buržujev, ki ne zaupajo več staremu državnemu aparatu in ki so mnenja, da se pred prihajajočo revolucijo morejo rešiti le z napenjanjem vseh svojih sil. Razne oblike fašistične reak-cije odgovarjajo različnim političnim okoLščinam, a temelj fašizma je po celem svetu enak.
V Italiji so prišli fašisti že do popolne oblasti. Ta zmaga pa dokazuje tudi njegovo minljivost. Fašizem mora, ko pride do oblasti in do vlade, priti v konflikt z družabnimi potrebami, on mora izzvati ne samo pri delavstvu, ampak tudi pri malomeščanih in celo pri industrijski buržuaziji — za katero je normalen potek produkcije glavno — veliko ogorčenje.
Kako naj rastočo fašistično reakcijo pobijamo? Ni drugega izhoda kot ta, da nadaljujemo z organiziranjem in z zbiranjem delavskih mas. Ni druge oblike boja, kot ta, da vstvarjamo svojo delavsko obrambo, svoje delavske stotnije. Vstvar-janje delavske obrambe je predvsem tudi zato važno, ker se s tem preprečuje, da bi proletarce mogli pritegniti fašisti. Glavna naloga pa je, da poskrbimo za politično razkrojevanje fašističnih organizacij, da fašistične organizacije politično pobijemo. Delavske mase moramo tudi ideološko vzgojiti proti fašizmu in jih odtegniti pred fašističnim vplivom.
Če se nam ne posreči z vstrajnim delom, z organiziranjem delavske obrambe, z organiziranjem močnih delavskih organizacij razbiti fašistične organizacije, nam bodo fašistične tolpe delale največje težave v vseh naših bojih.
Proč z Orjuno! Proč s fašisti!
Strategija štrajka*.
(Dopis iz Francije.)
Več velikih štrajkov, katere so vodili v teku zadnjega časa kovinarji, tekstilni delavci, pa tudi delavci drugih strok, je po dolgem in ogorčenem boju propadlo.
Te velike akcije so propadle, ker delavstvo še ni uvidelo, da se ne more silnih zvez industrijalcev in na njihovi strani se nahajajočo reakcionarno vlado premagati brez močnih in enotnih organizacij celokupnega delavstva in ker se je še vedno upalo, da se da kapitalizem premagati v posameznih bojih, katere vodijo razne stroke same zase.
* Opozarjamo vse sodruge na gornji članek, ker isto kar se govori v članku o Franciji, velja za nas v Jugoslaviji- Isto smo imeli priliko opazovati pri zadnjem velikem rudarskem štrajku, iz česar se vidi, da kapitalisti po celem svetu nastopajo z istimi meto-«dami.
V teh bojih se je pokazalo marsikaj, j kar ne smemo prezreti. Podjetniki so na- \ stopali povsod z vso brutalnostjo, deležni j so bili aktivne podpore s strani vlade, ki > je podjetnikom dala na razpolago ves j; svoj državni aparat (vojsko, žandarje, za- \ pore, sodnijo itd.). Podjetniki so potom ; \ svoje zveze industrijcev pokazali svojo j I medsebojno solidarnost v taki meri, ka- 1 I kršne delavstvo žal ni pokazalo. Svesti j j si te svoje moči, so odklonili vsaka poga- | 1 janja z organizacijami delavstva in pred- \ j vsem niso hoteli pripoznati zaupnikov, j
j Proglašeno obsedno stanje, prepoved j ! demonstracij in shodov, par ustreljenih, j j zaupniki in funkcionarji aretirani, pre- i j gnani in od kapitalističnega sodišča ob- j i sojeni; novoizvoljenim zaupnikom se je 1 pripetilo isto, trgovcem se je prepovedalo i dajati živila, konfisciralo se je stavkovne j podpore in pod takimi pogoji so stavke j kljub velikemu navdušenju in vzorni po-I žrtvovalnosti delavstva morale propasti j in stavkajoči so se brezpogojno morali j vrniti na delo. Nad premaganci so se podjetniki maščevali s tem, da so vrgli na cesto okoli 2000 najzavednejših delavcev, ki naj služijo ostalim delavcem za strašilo, kaj se jim bo zgodilo, če si bodo upali še knaj zahtevati večji kos kruha.
Tak je bii potek boja pri kovinarjih v St. Etiene in Citroen, enak pri tekstilnih v Roanu. Iz tega sledi, da mora delavstvo svojo stavkovno strategijo prilagoditi današnjemu času in da mora najti nov način boja, ki bo odgovarjal današnjemu času in razmeram, v katerih živimo.
Jasno je že eno: s porazom konča vajo boji, ki jih započnejo sicer navdušeni, a organizatorično slabo pripravljeni delavci ene stroke, če so osamljeni, če niso organizacijsko tesno zvezani z delavci drugih strok. Podjetniki so združeni v močnih in enotnih industrijskih zvezah, ki vodijo vsak boj. Delavci ene same stroke niso dovolj močni, da bi se mogli spustiti v boj z mnogo močnejšim sovražnikom.
Drugo, kar so pokazali povsod zadnji veliki štrajki, je dejstvo, da se — z ozi-
rom na to, da se vsaka kapitalistična vlada postavi s celim svojim aparatom na stran delodajalcev — vsako započeto mezdno gibanje nujno pretvori v politično revolucionarno borbo, ker se delavstvu vsili boj z vojaštvom, žandarji itd. Zato pa mora delavstvo poleg svoje strokovne organizacije, ki vodi gospodarski del boja, imeti za seboj močno revolucionarno stranko, ki mora prevzeti nase političen del, borbe. Kakor imajo industrijske zveze za seboj svojo politično silo — vlado, tako morajo delavske strokovne zveze imeti za seboj svojo politično silo — revolucionarno delavsko stranko.
S temi vprašanji in problemi se je pečal na dveh svojih zasedanjih 3. kongres obratnih zaupnikov Francije. Komisija, ki se je bavila s tem problemom, je predlagala v svojem poročilu predvsem to, kar smo omenili že zgoraj, prav posebno pa to, da se mora delavstvo ogibati delnih in lokaliziranih bojev in da imajo največ izgleda na uspeh dobro pripravljene velike in skupne akcije (generalne), pri katerih sodelujejo vse stroke ročnih in duševnih delavcev. Posebno pa je paziti tudi na čas in okoliščine, v katerih je akcije započeti.
Anarho - sindikalistična manjšina na tem kongresu se s temi komunističnimi predlogi ni strinjala in je predlagala cel arzenal svojih anarho - sindikalističnih metod boja, kakor:	pasivno rezistenco,
kratke, a večkrat se ponavljajoče stavke, omejitev produkcije, odklanjanje dela in končno tudi — zasedbo in razlastitev obratov. Kako otročji so ti anarho-sindi-kalisti, se vidi že iz tega, da na eni strani trdijo, da delavstvo ni sposobno izvesti generalne stavke, a na drugi pa predlagajo zasedbo obratov in celo razlastitev, kar bo delavstvo doseglo šele tedaj, ko bo zavzelo politično oblast.
V Franciji preživljamo pregrupacijo. Iščejo se nove metode boja in za nov način boja pa moramo reorganizirati tudi strokovne organizacije in to po metodah Rdeče Strokovne Internacionale (R. S. L).
Victor Gueux, Pariz.
Boi nemških rudarjev.
300.000 rudarjev brani sedemurni delavnik.
Y Porurju, kjer so največji rudniki v j Nemčiji in katero so baž radi premoga f zasedli francoski imperialisti, se bije hud j boj, ki je zavzel velikanski obseg. Nem-I ški rudniški magnatje so pod zaščito ! i francoskih čet nabili razglase, da se ima \ ■ v rovih od 1. maja naprej delati mesto i ; dosedanjih 7 ur po 8 ur dnevno, vsi osta- j I li delavci pa, ki delajo izven rovov bi l i morali mesto 8 ur, delati po 9 in 9 in pol ] l ur dnevno. Proti temu podaljšanju de- ) I lovnega časa se je izjavila večina rudar- j l jev in sklenila, da vkljub vsem razgla- s som zapusti delo po preteku 7, oziroma ] 8 ur. Voditelji amsterdamske rudarske ; zveze so rudarjem priporočali, da naj bi i z ozirom na težak položaj v katerem se nahaja država (kapitalistična!), sprejeli podaljšanje delovnega časa, svojo nezadovoljnost pa naj izrazijo s pismenim protestom. Z 146 proti 40 glasom je bil ta patriotski predlog odbit. Pač pa je bil sprejet predlog, da se na ofenzivo kapitalistov odgovori s protiofenzivo in da se imajo takoj vložiti zahteve za zboljšanje gmotnega stanja. Ko so rudarji 2. in
3.	maja zapustili po 7-, oziroma 8-urnem delu rove, so podjetniki zaprli jame in
nad 300.000 rudarjem je bil vsiljen boj. Enako se je razvil boj tudi v rudnikih v Šleziji.
Že prve dni po izprtju pa so morale ustaviti obratovanje mnoge tovarne, ker niso bile založene s premogom in 300.000 rudarjem se je pridružilo nad 200.000 kovinarjev, ki so tudi izprti.
Predsednik soeialpatriot Ebert in amsterdamski birokrati se trudijo, da bi izprti rudarji sprejeli 8 in 9 in pol urni delavnik in da bi odstopili od svojih zahtev po 30% povišanju mezd nad predvojnimi plačami. Ta svoj namen hočejo doseči s tem, da prigovarjajo rudarjem, da bi se pokorili razsodišču, ki ga tvorijo zastopniki vlade, podjetnikov in amsterdamskih organizacij. Rudarji so tako razsodišče odklonili, ker se zastopniki vlade in tudi amsterdamski birokrati vselej sporazumejo s podjetniki na škodo rudarjev. Nemški rudarji se pa zavedajo, da je med njimi in med podjetniki boj, da se mora ta boj dobojevati in da so razsodišča, katere hoče vsiliti nemška buržuazija, samo sredstvo, s katerim se hoče ogoljufati rudarje.
; Proglas radarskega kongresa Porurja. Vsem delavcem!
V strnjenih vrstah se borijo rudarji za ohranitev sedemurnega delavnika.
Tudi vam so podjetniki po hudih bojih odvzeli osemurni delavni čas.
Sodrugi! Sedaj je iudi za vas prišel ugodni čas, da si priborite nazaj osemurni delavni čas. Skupno z nami morate stopiti v boj.
če se bomo strnili vsi v skupno in enotno bojevno fronto, bomo uspeh, da si osvojimo sedem- in osemurnik.
Kovinarji, sodrugi iz vseh strok, ml vas poživljamo, da takoj započnete boj ; za osemurni delovni čas. Vodite boj z i vsemi sredstvi.
Proč s podaljšanjem delovnega časa!
Naj živi naš skupni boj!
za rudarje vseh dežel zelo važen. Če se posreči nemškim rudniškim baronom, da : spravijo rudarje na kolena in da jim vsilijo podaljšani delavni čas, bodo po-j sledice tega kmalu čutili rudarji po ce~ f lem svetu. Že sedaj se kažejo škodljivi J vplivi nemške reparacijske dobave pre-I moga, posebno v Belgiji in Franciji, kjer \ se kupici preveč premoga, vsled česar j se v belgijskih in tudi francoskih rudni-j kih znižuje mezde (Tudi pri zadnji ru-f darski stavki v revirjih Trb. družbe je I nemški premog služil našim kapitali-i stom).
I Rudarji celega sveta morajo radi tega [. napeti vse svoje sile, da pomagajo nem-I škim rudarjem, da jih materijelno pod-; pirajo in da v zvezi z železničarji preji prečijo vsak dovoz premoga v Nemčijo, j dokler traja stavka.
* Na skupni seji čeških rudarjev in žeiez-I ničarjev se je sklenilo, da ne sme noben I vagon premoga v Nemčijo in vse revolu-I cioname organizacije Češke so izdale po-I ziv za zbiranje prispevkov za Porurske i rudarje.
S Tudi mi v Jugoslaviji moramo kljub j slabemu stanju, v katerem se nahajamo, j dokazati svojo mednarodno solidarnost j s tem, da olajšamo boj nemških rudar-I jev z zbiranjem prispevkov in s tem, da ! ojačimo naše organizacije, da bomo spo-I sobni v bodočih bojih, ki nas še čakajo, > z enako požrtvovalnostjo braniti svoje j pravice.
j Poučilo delegacije.
j Kakšen namen ie imela deputacija f Splošne železničarske organizacije, j Ker neprestano lažejo in hujskajo me-\ ščanski listi že od januarja sem ter obe-\ tajo železničarjem že nebesa na tem sve-\ tu, je bila organizacija mnenja,-da voči-j gled tem nepojasnjenim spletkam na-* redi konec s tem, da se na lastne oči I prepriča, kaj je resnice na celi stvari.' j V to svrho smo lastnoročno podali g. ; ministru saobračaja sledečo spomenico, j katero tudi priobčujemo; glasi še: j Gospodu ministru saobračaja, df. Pö-i poviću, Beograd.
i Usojamo si predložiti v pretres inTha-I gehotno rešenje sledeče nujne in upra-I vičene zahteve železničarskega osebja j Direkcije državnih železnic v Ljubljani: j A. Predujmi: V smišlu člena 17. rim-I skega sporazuma in žr ozirom rta odlok I g. ministra saobračaja dr. Vfelizarja Jan-I kovića, str. pov. štč3 z-dne 31. avgusta l 1923, in z ozirom na odlok g. pomočnika ; gen. dir. Deroečo, naj šfe takoj izplača j bivšemu južno- železničarskemu đs’obju 1 vseh 5 obrokov predi!jma in držhvho-že.
Stran 2.
»STROKOVNA BORBA«


Štev. 16.
■raHgaamaar
lezničarskemu osobju predujem za maj ter ae izda odlok, da naj se predujem avtomatično izplačuje vsakega 1. v mesecu vsemu osobju vse dotlej, dokler ne bo prevedba izvršena.
B. Prevedba: Prevedba naj se čim-preje izvrši in naj se tu vpoštevajo naslednji najnujnejši predlogi:
1.	Pri prevedbi dosedanjih podurad-niških kategorij naj se prevede vse dosedanje poduradnike le po njih strokovni usposobljenosti in po letih službe ne oziraje se na šolsko izobrazbo, ki se pri njih vstopu večinoma sploh ni zahtevala, v III. kategorijo uradnikov oziroma, dokler ne dosežejo v členu 8. predpisanega števila službenih let, v prvo kategorijo pcduradnikov.
2.	Vsi dosedanji služitelji naj se prevedejo v istem smislu in upoštevajoč prejšnji shema v prvo oziroma drugo kategorijo poduradnikov.
3.	Popravi naj se krivica, ki se je naredila pisarniškim slugam, ki izhajajo večinoma iz eksekutivne službe, katero pa so morali vsled nezgod oziroma bolezni, ki so si jih nakopali v službi, zapustiti ter naj se jih prevede v poduradni-ško kategorijo. (Priloga A.)
4.	Pri prevedbi so najbolj zapostavljeni uradniki statusa llb., ki imajo popolno srednješolsko izobrazbo ter se jim po sedanji pragmatiki ne nudi skoro nikako napredovanje in se jim je popolnoma zaprl prehod v status I. Omogoči naj se jim prestop v I. kategorijo, ko postanejo šefovi odsekov ali načelniki postaj I. reda, oziroma ko dosežejo zadnjo stopnjo osnovne plače II. kategorije.
5.	Vštetje časa: Pri prevedbi, naj se vračuna za napredovanje in odmero pokojnine poleg časa, ki ga določa zakon o prometnem osobju, tudi čas, ki so ga posamezniki prebili čez določen rok v vojaški službi in čas, ki ga je posameznikom vštela bivša južna železnica. Enako naj se tudi všteje čas, ki so ga posamezniki prebili v službi pred izpolnjenim 21. letom, oziraje se na člen 206. zakona o prometnem osobju.
6.	dedukcija: V slučaju, da bi bila redukcija neizogibno potrebna vsled dokazano prevelikega staleža osobja (kar ne odgovarja istinitosti), naj se izvrši v naslednjem redu:
a)	prevede naj se dotično osobje, ki ima po zakonu polna leta in se po prevedbi upokoji;
b)	odpove naj se dnevničarjem-upoko-jencem, ki itak delajo le za pokojnino in ruskim emigrantom;
c)	upokoji naj se dotičnike, ki bi sami prosili za upokojitev.
7.	Prevedba delavcev na urne plače: V območju direkcije Beograd se je izvedla prevedba delavcev na urne plače v smislu odloka Gen. dir. Beograd br. 7355 z dne 20. avgusta 1923 že s 1. oktobrom 1923. V direkciji Ljubljana pa se
; je izvedla prevedba delavcev le v delav-I niči Maribor in kurilnici Ljubljana in ; sicer s 1. marcem oziroma 1. majem 1924, dočim je neprevedeno še vse ostalo delavsko osobje in se zatrjuje, da osobje izven center sploh ne bo prevedeno. Ministrstvo naj izda direkciji v Ljubljani takoj nalog, da se že prevedenemu delavskemu osobju izplačala razlika od 1. oktobra 1923 do dneva prevedbe, ostalemu delavskemu osobju pa naj se izplača na nove urne plače akontacija v izmeri predujmov, ki so določeni za slu-žitelje, po 100 Din na mesec ( za 7 mesecev 700 Din) ter naj se jih najkasneje do 1. junija prevede in takrat ta akontacija obračuna. Proti prevedbi naj ima delavec pravico pritožbe na direkcijo, kjer naj se sestavi posebna komisija, v kateri naj bodo zastopani tudi od delavcev izvoljeni delavski zastopniki.
8.	Položajne plače: Smo proti položajnim plačam, ker jih smatramo za povzročitelje korupcije ter naj se zvišajo temu primemo osnovne plače.
9.	Upokojenci: Člen 17., točka 17. rimskega akorda naj se dopolni v toliko, da se bivšim južno-železničarjem upokojencem zboljša njihov gmotni položaj vedno istočasno in v isti izmeri, v kolikor in kadar se zboljša gmotni položaj državnih upokojencev.
10.	Ohranitev pravic južno-železničar-jev: V smislu razglasa g. ministra saobraćaja dr. Velisarja Jankoviča in rimskega akorda, dodatek 2 k protokolu 8.
1 plenarne sjednice dne 10. marca 1923, prosimo, da se povrnejo bivšemu južno-železniškemu osobju odvzete pravice in se razširijo obenem na vse železničarsko osobje. Povrnejo naj se: odvzete živilske vozovnice in pravica vožnje z brzovlaki, dalje z dnem ukinitve inozemske doklade pri vožnjah v Postojno, razpišejo uaj se volitve v bolniško blagajno ter se uvede zopet personalna komisija in delavski odbori in končuo naj se davek za leto 1923 južno-železničarjem odpiše.
11.	Kilometrina in premije naj se izplačujejo kurjaškemu osobju ne glede na število prevoženih kilometrov, torej tudi za vožnje pod 1000 km.
12.	Osemurni delovnik naj se striktno izvaja in zakon o zaščiti delavcev naj se takoj razširi na prometno osobje.
13.	Izvedba pravilnikov: Izvedejo uaj se takoj ministrstvu v decembru predloženi pravilniki v smislu členov 41. in 84. in sicer: predlog o odškodninah za službena potovanja (priloga B); predlog o podelitvi službene obleke (priloga C); predlog o delavskem redu (priloga D); predlog o nočnih dokladah (priloga E).
Končno si usojamo še opozoriti na dejstvo, da direkcija v Ljubljani ne odgovarja na naše pravilno kolekovane vloge in ne sprejema pravilno prijavljenih deputacij in nam tako namenoma
odvzema možnost aktivno sodelovati pri urejanju in zboljšanju stanja železniškega osobja in prometnih razmer.
Po vrnitvi je delegacija na zaupniškem sestanku podala naslednje poročilo:
V torek dne 12. maja 1924 se je zglasila v ministrstvu saobraćaja v Beogradu deputacija »Splošne železničarske organizacije« v Ljubljani ter je bila sprejeta od g. gen. direktorja Derocco in od g. inšpektorja dr. Fischer-ja ter je intervenira glede izplačila predujma in prevedbe južnoželezničarjev.
Oba gospoda sta dala delegaciji naslednja pojasnila:
1.	Predujmi. Za mesec maj in junij 1924 se bodo izplačali državnim železničarjem še stare plače, 1. julija 1924 pa se bodo izplačale že nove plače in se bo takrat predujem obračunal. Tudi južno-železničarjem se bodo izplačale 1. junija 1924 nove plače. Enako je g. Derocco izjavij glede predujmov, da se bodo po prevedbi, ki bo predvidno v 10 dneh končana, predujmi takoj izplačali iu sicer če bo le mogoče iz finančnih ozirov naenkrat ter je tozadevno že stavil predlog g. ministru.
2.	Prevedba: Po izjavi g. Derocco bo prevedba končana v desetih dneh ter se pri pod uradnikih upoštevajo poleg šolske in strokovne izobrazbe tudi inteligenčni izpiti za poduradnike. Pisarniški sluge se prevedejo po njih faktični zaposlenosti in se upošteva prejšnja eksekutiv-na kategorija, v kateri so bili. Ako vrše poleg čiščenja sob in prenašanja aktov tudi manjša pisarniška dela, se jih uvrsti v kategorijo poduradnikov.
Uradnikom statusa II. b se omogoči prestop v status L s tem, da se pri prevedbi uvrste šefi važnejših odsekov in starejši dobro kvalificirani uradniki v status L, kar se lahko izvaja še 5 let po prevedbi.
Vštetje časa. Vojna leta se južno - železničarjem ne vštejejo, enako ne leta pred 21. letom starosti. Pač pa se všteje privatna služba in sicer za vsako leto državne službe po eno leto privatne, največ pa 15 let. Predpogoj za to pa je, da so vstopili k železnici že kot izvež-bani in ne kot začetniki.
Redukcija. Redukcija je bila podpisana v pondeljek 11. maja 1924 in sicer so bili reducirani:
a)	tuji državljani, kateri pa se lahko obdrže v službi diurnisti;
b)	dotični, ki so stari čez 60 let;
c)	nekateri s polno službovalno dobo.
Te se najprvo prevede in potem upokoji;
d)	nekateri, ki so nesposobni za službo.
Prevedba delavcev. Prevedba delavcev na urne plače se bo izvršila, a bo težko kaj s 1. oktobrom 1923. G. Derocco je zahteval, da se ta točka izloči iz ostale spomenice in preda posebej g. ministru.
Razno. Položajne plače ostanejo. — Še tekom tega meseca pa izide nov pravilnik o draginjskih dokladah za aktivno osobje in v kratkem tudi za vpoko-jenee.
Inozemske doklade za vožnjo v Postojno se ne dovolijo, pač pa se bo zopet povečala odmera dobave premoga na 5 ton letno za uslužbenca.
\ ožnja z brzovlaki se bo dovolila za dotične brzovlake, ki ne bodo frekven-tirani.
Personalna komisija in delavski odbori se na železnici ne uvedejo in se tudi ne razširi zakon o zaščiti delavcev na prometno osobje. Glede kilometrine in premij se sestavlja nov pravilnih v generalni direkciji.
To so odgovori g. gen. direktorja Derocco in g. inšpektorja Fischer-ja.
Popoldne ob 4. uri pa je bila sprejeta deputacija od g. ministra saobraćaja dr. Popoviča, ki je najprvo razjasnil svoj položaj, nato je dal glede- predujmov naslednji odgovor: On smatra južno-žeiez-I ničarje za de iure podržavljene od 1.
[ aprila 1924 ter jim od tega dneva priti-I čejo nove plače in predujmi, glede ča-I sa od 1. oktobra 1923 do 1. aprila 1924 j pa še ni zavzel principijelnoga stališča I ter o tem ne more odločiti sam, ampak j posebna komisija. Tudi bi izplačilo pre-1 dujmov naenkrat lahko kvarno vplivalo j na dinar in on mora v prvi vrsti ščititi j interese države. Deputacija je konštati-i rala pri tem slučaju različno mnenje g. j gen. direktorja in g. ministra glede pre-? dujmov, g. minister pa je vstrajal pri ! svoji izjavi. — Tudi je izrazil težkoče j glede prevedbe delavcev. Deputacija mn I je predala dve vlogi s predlogi o delavskem redu, nočnih dokladah, službeni obleki in odškodninah za službena potovanja, nakar jo je g. minister pozval, da naj se vrne nazaj in vestno, pridno vrši svojo službo ter da bo on ukrenil, vse potrebno, da bo železničarje zadovoljil.
(Opomba uredništva.) — Toraj to je objektivno stanje železničarjev in rezultati, katere je deputacija dosegla. Ne mislite pa železničarji, da se tega ne da več spremeniti, pod to vlado samodržtva in eksponentov posameznih ravnateljev je tako, da presega vse meje. Upamo, da bode tudi tega enkrat konec. Vi železničarji pa ne verujte posameznim hlapcem buržuazije, verujte v svojo moč in v svojo organizacijo. Namigujejo, da ste razbujeni in to jim radi verujemo, pravijo, da gre osel enkrat na led, vprašajmo se, kolikokrat smo pa že šli mi železničarji, ker nismo —?, ampak smo železničarji v drž. SHS. Premišljujmo do prihodnje številke »Strokovne Borbe« kaj smo!
* * *
OSTEM.
B. M. Pritsche. Poslovenil F. P.
Kaj je buržuazija I
(Nadaljevanje.)
Tako je n. pr. storila nemška buržuazija v revoluciji leta 1848. (Pa tudi leta 1923. Opomba prevajalca.)
V tej trgovini s starim režimom se jasno vidi trgovski karakter duše bur-žuaznega razreda — razreda trgovcev, ki kupujejo delavska življenja, prodajajo blago in trgujejo z denarjem.
Ko pa buržuazija v revolucionarnem času stoji z delavstvom iz obraza v obraz, tedaj se vidi njeno neprijateljsko razpoloženje proti delavstvu. Čeprav ga ona ob navadnih prilikah samo izkorišča, to ga v slučaju revolucije hoče popolnoma iztrebiti.
Evo dva očitna slučaja:
Februarja meseca leta 1848. je izbruhnila v Parizu revolucija. (T. zv. februarska revolucija.) Kralj Ludovik Filip (prišel na prestol po julijski revoluciji leta 1830.) je bil odstavljen. Začasna vlada, v katero so prišli tudi socialisti, medtemi tudi 1 delavec, je proglasila Francosko za republiko. Vodeča vloga v revolucionarnem gibanju je prišla na stran delavcev. Oni so ustvarili nekak parlament, nekaj po vzorcu sedanjih ruskih svetov. Odprli so »narodne delav-
nice« Zza brezposelne, ki jih je ta čas bilo v Parizu in na deželi veliko število, in razglasili pravico do dela. Akoravno v tej novosti francoskih delavcev ni bilo nič, kar bi ogrožalo gospodstvo kapitala, akoravno v tem ni bilo nič »socialističnega«, kljub temu je francoska buržuazija pobesnela in poklicala na plan »narodno gardo« (buržuje in njene podrepnike, oblečene v vojaško obleko, neke vrste fašistov - orjuncev). Ta vojska je v juniju leta 1848. pripravila delavcem krvavo bojišče.
Isti slučaj se je na Francoskem ponovil leta 1871. Nemška vojska je oblegala Pariz. Vlada nacionalne odbrane se je strinjala s sramotnimi mirovnimi pogoji, predloženimi po Nemcih. Delavstvo in meščanstvo je vstalo, vrgli so vlado in razglasili Pariz za »komuno«, t. j. kot svobodno republikansko občino, nadeja-joč se, da bode dežela storila isto in da se bo cela Francoska pretvorila v Zvezo svobodnih komun. Čeprav so v vladi komune bili zastopani tudi socialisti, delovanje vlade ni imelo socialističnega značaja in še več, tudi osemurni delavnik ni bil uveden. Francoska buržuazija se je sestala takrat v Versaju in se je konstituirala v obliki narodne ali konstitu-cijske zbornice. Ozlovoljena samim dejstvom obstanka delavske in meščanske komune, posebej pa radi odporne zaščite Pariza s strani komunarov (kar je oviralo njene trgovsko-industrijske po-
sle in povečanje dobička), ona je z nemškim blagoslovom odločila končati s pariškim delavstvom. Izdajice so ji odprle versajska mestna vrata, nastal je vroč boj in potem streljanje komunardov v masah. Še dosedaj ni docela jasno, koliko jih je takrat poginilo ali 14 ali pa 17 tisoč. Na ta način je francoska buržuazija obnovila krvave junijske dneve leta 1848.	.
Vsi dosedaj navedeni primeri nam nudijo jasno sliko, kako se je buržuazija obnašala za časa revolucij, kadar boj razredov za oblast doseže svoj višek. Vporabljajoč delavce za hrano topov, je ona osvojila zase vse sadove njihove zmage, v slučaju neuspeha pa buržuazija zelo rada sklepa kupčije s starim režimom. Ko pa delavci nastopijo s svojimi zahtevami, ona nagovarja in ščuva zoper delavstvo vojsko in s krvjo delavcev poliva mestne ulice in tovarne.
Da izpodrine absolutistični plemski, birokratski režim, ki ji ovira peklenske namene, je buržuazija ustvarila konsti-tucionalno državo, t. j. tako državo, v kateri poleg monarha obstoja tudi narodno predstavništvo, zakonodajna zbornica. No, pod naslovom »narodno predstavništvo« ona misli razred bogatinov, skrbeč, da v to predstavništvo ne pripusti delavcev, oziroma proletariata sploh. Poleg tega ona kot pravi trgovec, govori eno, dela pa popolnoma drugače.
Evo zopet en očiten primer:
Pred koncem 18. stoletja je izbruhnila na Francoskem revolucija (t. zv. velika revolucija). Kralj Ludovik XVI. je pozval z ozirom na pereče vprašanje razpada države na zborovanje stanovske predstavnike (plemiče, duhovne in »tretji razred«, t. j. po našem buržuazija: in narod). Zastopniki »tretjega razreda« so se soglasili z narodno zbornico, t. j. zbornico predstavnikov naroda, pozneje pa za t. zv. ustavotvorno skupščino, t. j. skupščino, ki je imela nalogo izdelati nove temeljne zakone za novi državni in družabni red. Oni so proglasili »človeške in meščanske pravice«. V tem razglasu se je pravilo, da so »vsi ljudje enaki« in da je »zakon« izraz volje vseh, t. j. volje vseh meščanov. Tako je govorila buržuazija. Ko so pa njeni odposlanci pristopili k izdelavi volilnega zakona, tedaj so razdelili meščane na pasivne, t j. take, ki nimajo pravice biti izvoljeni v zakonodajno ustavo in na aktivne, t. j. take, ki so lahko izvoljem. Za »pasivne meščane« so proglasiti vse bedne, aktivni so pa ostali samo bogatini. Po tem zakonu poslanci niso bili izraz volje vseh meščanov, nego samo bogatih. To je ravno tako, kakor da trgovec ponuja na prodaj zelo dobro blago in potem te prevari in ti porine slabo, ali pa sploh neuporabljivo blago.
(Dalje prih.1
Štev. 16.
»STROKOVNA BORBA«
Stran 5.
lil. svetovni kongres Rdeče Strokovne Internacionale (RSI).
Izvrše valni biro RSI je sklenil, da se vrši v Moskvi 25. junija t. 1. svetovni kongres, s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o delovanju.
2.	Najbližje naloge revolucionarnih strokovnih organizacij.
8. Mednarodni boj za osemurnih.
4.	Strokovne organizacije in obratni sveti.
5.	Razmerje revolucionarnih strokovnih organizacij napram profesionalnim internacionalam.
6.	Strategija štrajka.
7.	Organizacijska zgradba opozicional-nih manjšin.
8.	Naloge pristašev RSI na Angleškem.
9.	Naloge pristašev RSI v kolonijalnih in polkolonijalnih deželah.
10.	Kmečka internacionala in zveze poljedelskih delavcev.
11.	Strokovne organizacije in konzumi.
12.	Volitve.
Mednarodni pregled.
las FraartcSje.
Volitve v parlament, ki so se vršile v nedeljo 11. maja, so prinesle Poiukare-Ju, voditelju nacionalnega bloka, ki je inicijator zasedbe Porurja, ki ni hotel še priznati sovjetske Rusije, velik poraz. Rezultati volitev, v kolikor so že definitivno znani, so naslednji: konzervativci 11, republikanci 137, levi republikanci 92, neodvisni radikali 34, radikalni socialisti 39, združeni socialisti 102, komunisti 29 (preje 5). — Rezultat teh volitev ho igral veliko vlogo ne samo v francoski aotranji in zunanji politiki, ampak se bodo pokazale posledice poraza Poinka-reja tudi v celi evropski politiki, posebno tudi pri nas v Jugoslaviji, ki smo bili po zaslugi Pašića prava francoska kolonija. Levi blok, ki je pri volitvah zmagal, bo mesto Poenkareja postavil za ministrskega predsednika najbrže He-riota, ki je bil lansko leto dalje časa v Rusiji in ki zagovarja priznanje sovjetske Rusije. Tudi napram Nemčiji se levi blok ne bo tako nasilno obnašal kot Poenkare, čeprav se noben francoski imperialist ne bo hotel odreči reparacij. V aovo vlado bodo, kakor izgleda, vstopili tudi socialpatriotje.
Komunistična stranka je dobila nad 1 milijonov glasov. Večino ima v Parizu in v industrijskih centrih. Vpoštevati je treba, da je konumistična stranka lansko leto izključila celo Grossardovo skupino in da značijo volitve 11. t. m. nepričakovan napredek komunisto-«.
Oživljeno gibanje obratnih svetov je nastopilo v Franciji. Delavci v tovarnah pohištva zahtevajo zvišanje plač za 75 centimov na uro, 15% povišanje akordnih postavk in 1% odškodnino za uporabo lastnega orodja. Na konferencah obratnih svetov kovinarjev in tekstilnih delavcev so se izdelale zahteve, glasom katerih zahtevajo kovinarji 15% povišanje mezd, tekstilni delavci pa za 30 %. Siavbinci zahtevajo zvišanje plač od 475 na 5 frankov na uro. Modistinje in šivilje so stopile v mezdno gibanje in dosegle, da so se plače zvišale od 340 do 520 frankov (1 frank je 4.73 Din). Železničarji na Alzaškem so se na svojem kongresu izjavili za R. S. J. in zahtevali zvišanje plač za 1800 frankov letno in sprejem 1920. leta odpuščenih železničarjev.
Iz Italije.
Iz Belgije.
Rudarjem bodo znižali plače. Lansko leto v oktobru so dosegli rudarji 8% povišanje mezd. Na zahtevo podjetnikov so amsterdamski birokrati takrat podpisali pogodbo, da velja to povišanje do 1. maja t. 1. In res so podjetniki napovedali, da bodo s 1. majem v smislu pogodbe znižali plače za 8%. Rudarji se ne strinjajo s tem znižanjem, posebno še zato ne, ker je v aprilu cena življenjskim potrebščinam zelo narastla. Amsterdamski birokrati pa so izjavili, da je pogodba sveta stvar in da imajo podjetniki I pravico znižati plače in da je tudi za i rudarje dobro, če se uklonijo, ker bodo j s tem pokazali, da se držijo pogodbe. Na j kongresu je z 134 proti 12 glasovom bilo : sprejeto znižanje plač. Da pa na kon-I gresu zbrani delegati niso zastopali vo-I lje rudarjev, se je pokazalo takoj drugi I dan, ker je 5000 rudarjev stapilo v stav-i kđv, čim so doznali kaj je sklenil kon-i greš.
Iz Art^MJe.
Zahteve železničarjev. Na konferenci strojevodij in kurjačev so se sprejele nove zahteve, in sicer zahtevajo za strojevodjo 1 funt, za kurjača 15 šilingov in za snažilca 10 šilingov dnevno (1 funt je 246.30 Din).
Iz Memeije.
Mezdno gibanje poljedelskih delavcev.
Poljedelski delavci v Prusiji se borijo že skozi šest let za uvedbo osemurnika v poljedelski stroki. Nemški junkerji (plemenitaši) z vso silo pobijajo ta pokret. Da se zavarujejo pred poljedelskimi delavci, so na predlog vlade (socialpatriot-ske!) junkerji sami ustanovili v februarju svojo krščansko organizacijo in s to oiganizacijo so sedaj sklenili pogodbo, po kateri je junkerjem na prosto dano, da podaljšujejo delovni čas in da po mili volji terorizirajo delavce.
Stavbinski delavci vodijo ogorčeno borbo za osemurni delovni čas. Mnogi podjetniki so izprli stavbince, ki so po osmih urah dela zapustili delo. Izprtih je doslej okoli 45.000 stavbinskih delavcev.
Ponesrečila razbijanja Amsterdamcev. V Rostoku je podružnica »Baugewerks-
Za kovinarje.
Iz gibanj* kovinarjev v Ljubljani.
Kovinarski delavci vseh kategorij v Ljubljani kakor tudi oni v ostalih krajih Slovenije se nahajajo v zelo težkem položaju. V nobeni pokrajini Jugoslavije t niso delavni pogoji tako težki in mezde
*	tako nizke kakor v Sloveniji.
Vzroke vsemu temu je lahko pokazali in ti so: kovinarji nimajo nobene svoje močne organizacije, potom katere bi si mogli varovati in braniti svoje interese in potom katere bi si mogli izboljšati svoje težko in nevzdržno stanje.
Organizacija O. D. K., katero so imeli v rokah socialpatriotje, je bila nesposobna, da bi v kateremkoli pravcu mogla zaščiti interese kovinarjev, kaj šele, da bi se mogla boriti za poboljšanje njihovega položaja. O. D. K. ni bila razredna, bojevna organizacija proletariata, ampak kot vse soc. patriotske organizacije, je bilo tudi DDK v pravem pomenu besede pogrebno društvo. Socialpatriotje so pač znali gmotno izsesavati svoje člane in si iz kovinarjev ustvariti pokorno >glasačo mašinoc, ki jim je dopuščala, da so s kapitalističnimi podjetniki sklepali kompromise za hrbtom delavstva. Naravno je, da je tako društvo (Osrednje društvo kovinarjev), taka antiproletarska organizacija morala razpasti, čim so kovinarji začeli spregledovati in soditi ne samo lepe besede, ampak tudi izdajalska dejanja social-patriotskih voditeljev. Kovinarji so začeli zapuščati DDK in to naj-preje tisti, ki so zavednejši in ki so prvi spregledali (Ljubljana—Jesenice).
V	Zadnjem času je med temi najza-vednejšimi kovinarji, ko so zapustili izdajalsko in antiproletarsko DDK, pričelo živahno gibanje. Kovinarji si vstvarjajo svojo bojevno organizacijo Zvezo delavcev kovinske induustrije Jugoslavije, ki
*	je edini dejanski predstavnik vseh zavednih kovinarjev v Jugoslaviji in v kateri so že vsi kovinarji iz ostalih pokrajin.
V	Ljubljani se je 9. t. m. vršil sestanek kovinarjev iz obratov Žabkar, Transformator in iz arzenala, ki je bil zelo dobro obiskan.
Na tem sestanku je s. Buda Miljutino-vič, sekretar centrale iz Beograda, v svo-
loženju, radikalu dr. Supilu v Brodu na Savi.
Sodrug Buda Milutinovič je z ozirom na to pismo na seji oblastnega odbora ZDKI izjavil, >da so od strani socialpa-triotov iznešeni očitki nesramna laž, s katero so socialpatriotje hoteli preprečiti razvoj ZDKI v Sloveniji, kar je razvidno tudi iz tega, na kak način so razkričali svojo laž«.
Centralni odbor in oblastni odbor ZDKI sta začasno vzela to izjavo na znanje s tem, da mora s. Buda Milutinovič takoj po svojem povratku v Beograd jasno dokazati neutemeljenost iznesenih očitkov.
Shod kovinarjev na Jesenicah.
Podružnica Zveze delavcev in delavk kovinske industrije in obrti Jugoslavije
na Jesenicah je sklicala za pondeljek dne 5. maja 1924. shod kovinarskih delavcev.
V nabito polni dvorani Delavskega doma je otvoril shod predsednik jeseniške podružnice sodrug Groser, ki je nakon par lepih pozdravnih besed dal besedo sodrugu Milutinoviču, tajniku zveze iz Beograda.
S. Milutinovič je v svojem obširnem referatu orisal položaj kovinarskih delavcev Jugoslavije in ostalih dežel. Nadalje je poročal o dosedanjem delu zveze in o vzrokih, radi katerih je prišlo do razcepa med kovinarskimi delavci Jugoslavije. Posebej je podčrtal, da so socialpa-trioti radi svojega neproletarskega dela zadosti kaznovani od kovinarskih delavcev samih in da v Srbiji, Bosni in Hercegovini nimajo danes niti ene podružnice. V Vojvodini imajo samo eno v Vršcu, ki so jo s pomočjo terorja vzdržali v svojih rokah. Na Hrvaškem in v Slavoniji je ogromna večina kovinarskih delavcev organizirana v našem Savezu, dočim imajo socialpatrioti ponekod male sekte samo v toliko, da bi razbili kovinarske delavce in zadovoljili kapitaliste, od katerih so plačani.
Edino je še Slovenija, koder social-potrioti lažejo in varajo delavce, edino tukaj jim je uspelo, da so kovinarske delavce oddaljili od razredne zavednosti in s tem dosegli to, da so kovinarki delavci Slovenije v interesu kapitalistov
jem kratkem ali konciznem poročilu ob- > ostali izven organizacij delavcev ostalih
i bunda« prišla v roke komunistom, ki so j na občnem zboru dobili 1870 glasov, reformisti pa 211. Centrala pa ni hotela
Fašisti zgubljajo na vplivu. To kažejo [ priznati odbora in je hotela podružnico
razpustiti. Birokrat Paeplow je prišel s policijo in hotel odpeljati ves inventar. Delavci so pa napodili Paeplowa in policijo in ker so se za to komunistično podružnico zavzele tudi mnoge ostale organizacije, so morali amsterdamci popustiti. — Sodišče je s svojo razsodbo prisodilo inventar in premoženje kovinarske podružnice v Reinscheidu, katero je policija na zahtevo Amsterdamcev zapečatila, večini, t. j. konumistom.
Propadanje amsterdamskih organizacij. Zveza tovarniških delavcev ima še 676.384 članov, imela jih je pa 733.013. Zveza delavcev porcelanskih tovarn je zgubila v teku 7 mesecev 35.000 članov in jih ima še 40.000. Zveza sedlarjev in tapetnikov je padla od 46.008 na 37.500, Zvgza tehničnih nastavljencev ima še 78.973 članov, torej jih je izgubila 11.063.
Brezposelnost. V nezasedenem ozemlju se je število brezposelnih znižalo od 703.000 na 476.000. Tudi na Saškem je padlo število brezposelnih in jih je še 73.818, delno zaposlenih pa 72.402.
rezultati pri volitvah obratnih svetov, o čemur smo že večkrat poročali. Pri zadnjih volitvah v Torino v znanih Fiat-lovarnah so dobili:	fašisti 1180, neod-
visni pa 5921 glasov. — V Piacenza je stopilo 5000 delavcev v stavko v znak protesta proti fašistični milici, ki je pretepla nekaj fašističnih delavcev. Le s težavo so stavkajoče pomirili. — V Milanu so pri volitvah obratnih zaupnikov debili neodvisni 70% vseh delavskih glasov. Da se ne kompromitirajo fašisti, - niso postavili nobene liste.
Iz Španije.
Mezdno gibanje rudarjev. Po zadnji ' veliki stavki 1923, ki je bila nasilno udušena, so se sedaj na ponoven pritisk revolucionarnih rudarjev, ki so zagrozili s stavko, vršila pogajanja in doseglo se |e povprečno povišanje mezd za 10 %. Skupni prejemki rudarja v revirjih Biskaya bodo znašali 7.50 peset dnevno. V revirjih Asturie so reformisti zahtevali m% povišanje, kar pa so podjetniki od-Monili.
pokrajin Jugoslavije. Ce bi socialpatrioti tega ne storili, bi jih buržuazija gotovo ne plačevala, bili bi prisiljeni oditi odkrito med fašiste in policijske špijone, kakor so to njihovi bratje že davno storili.
Mi iz ostalih pokrajin nismo dosedaj iz gotovih razlogov mogli priti k Vam, ali tudi danes ni še prepozno. Prišedši v Vašo sredo, je naša dolžnost, da Vas opozorimo na proletarsko delo kapitalističnih agentov — socialpatriotov, da razkrinkamo njihove laži in da Vas pozovemo v naše bojne vrste, da vsi skupno vodimo enoten boj proti enotnemu neprijatelju — kapitalističnemu razredu in njegovim slugam, socialpatriotom.
Referat sodruga Buda Milutinoviča je bil sprejet z odobravanjem vseh navzočih.
Tukaj se ne sme pozabiti, da je stari »k. u. k. Zugsführer«, vodja sokola, (fašistov) Jeram, (sedaj agent KID) celi dan letal okrog »svojih vernih« po celi tovarni, agitiral in organiziral, da bi za vsako ceno prevzel predsedstvo shoda in je na shod pripeljal celo gardo svojih pristašev iz Javornika in Dobrave.
Ko je pa s. Groser otvoril shod, ni Jeram upal niti pisniti, ker je videl, da ima od navzočih komaj eno desetino na svoji strani.	v
Jeram je pohlevno prosil za besedo. S. predsednik je izjavil, da kljub temu, da socialpatrioti nikoli niso na svojih shodih dali besedo našim sodrugom, ker se bojijo resnice, bodemo mi vsakemu pustili govoriti kolikor hoče, naj delavci sami presodijo resnico in je nato dal besedo temu staremu sokolu, ki je mlatil prazno slamo nad dve uri in je izgledal tako, kakor osel, ki goni miši po cerkvi. Nave-V zadnji številki »Delavca« so social- del ni niti enega konkretnega slučaja, patriotje objavili neko pismo, katero naj j niti z eno besedo ni upal reagirati na bi pisal tajnik centralnega odbora Zveze ; konkretna izvajanja sodruga Milutinovi-delavcev in delavk kovinske industrije i ča. Vračal se je po desetkrat na eno in s. Buda Milutinovič ministru na razpo- ! isto stvar in s tem prisotne samo utru-
jasnil položaj kovinarjev v Jugoslaviji in naglasil, da je edina pot, ki vodi do zboljšanja težkega položaja kovinarjev, kakor tudi celega delavskega razreda — vpostaviti močne bojevne proletarske organizacije. Pozval je prisotne, da pristopijo k delu za ojačenje Zveze delavcev kovinske industrije, v kateri so že združeni kovinarji ostalih pokrajin.
V	nedeljo 11. t. m. se je vršil občni zbor kovinarjev, na katerem so bili izvoljeni v odbor ljubljanske podružnice sledeči sodrugi: Zore Srečko, strugar; Bedenk Anton, ključavničar, Kušar Alojz, ključavničar; Doberlet Milenko, mehanik; Kostrin Ignac, sedlar; Lorbek Fr., tesar; Lušnik Albin, ključavničar; Bizovičar, mehanik in Juvan Rudolf, kotlar.
Na občnem zboru je s. Buda Miljuti-novič omenil težkoče, s katerimi se je Zveza kovinarjev borila tekom zadnjih 2 let in raztolmačil je sodrugom letni obračun (bilanco) Zveze, iz katerega je razvidno, da je Zveza tekom enega leta podvojila svojo številčno pa tudi finančno moč. Končno je izjavil željo, da naj bi kovinarji v Sloveniji ne zaostali za kovinarji ostalih pokrajin in da naj bi šli energično na delo, da bodo v kratkem času tudi oni postali močan steber enotne Zveze kovinarjev v Jugoslaviji.
Razpoloženje in odločna volja za ojačenje enotne Zvezje delavcev kovinske industrije obstoja in upati je, da bo v kratkem slovenski del kovinarjev vpo-stavil mesto dosedanjih društev svojo pravo razredno bojevno organizacijo.
V	organizacijo, sodrugi kovinarji, v organizaciji je rešitev.
PROTI KLEVETNIKOM.
fr**«»»»»«»«»»»»»!)»«*»»*;—••

Štev. 16.
? Str. 4.	»STROKOVNA BORBA*
..-•	■■■«■■MBiTMMMBMMmMinwwrinBwwmiwiwiMiMiiiin ■^■wl■l■l■l^■ ihiiiimiii i iiiiimiu ,i.
dil. Tak megalomanski postopek sokola Jerama izzval je burjo ostrih protestov s strani navzočih delavcev, tako, da je s. Milutinovič moral večkrat pomirjevati sodruge in jih prositi za mir, da ne bi jutri socialpatrioti rekli, da jim nismo pustili govoriti. On je celo prebral neko cunjo, ki se imenuje »Metalski Radnik«, ki je napisal denuncijacijo zoper s. Milutinoviča, katero so socijalpatrioti pre-računjeno pripravili, da paralizirajo akcijo Zveze delavcev in delavk kovinske industrije in obrti Jugoslavije — v Sloveniji.
Ko je končal svoje litanije, je sokol Jeram, v namenu, da razbije shod in da pobegne pred resnico, pozval svoje vernike, da zapustijo zborovanje, ali hudo se je osramotil, ker je za njim odšlo samo nekaj ljudi, od ostalih zborovalcev pa je odmeval klic: ven z izdajalcem! ni mu mesta tukaj!
Shod se je v najlepšem redu dalje vršil in s. Milutinovič je v svojem ponovnem govoru razkrinkal »demokracijo« socialpatriotov, ki so sposobni za m o za denunciacije, ko bi pa v pričo delavstva morali slišati resnico, tedaj bežijo kot strahopetci.
H koncu je sodrug Wister v kratkem in bistrem govoru jasno in konkretno navedel proletarsko delo »sokola Jerama« in ostalih socialpatriotov ter je sodrug predsednik zaključil shod.
Ogromna večina kovinarskih delavcev Jesenic, Javornika in Dobrave je zapustila izdajalce delavskega razreda in se priključuje svoji bojevni organizaciji »Zvezi delavcev in delavk kovinske industrije in obrti Jugoslavije«, v kateri so organizirani kovinarski delavci ostalih pokrajin in ne bo dolgo časa minulo, da bo sleherni, še zapeljani kovinar zapustil to kapitalistično štrebersko bando.
Kovinarji.
Kam to pelje?
počelo vojno ministrstvo, sledili pa bodo temu vzgledu — če se bo posrečil — tudi ostali podjetniki.
Celokupno delavstvo Jugoslavije se mora zavedati kako zločinski je ta načrt kapitalistov in da je treba strniti delavske vrste, ojačiti organizacije, če hočemo odbiti ta napad kapitalistov.
Za žilezničirjg.
Kaj je teror po mnenju »Jugoslovanskega železničarja«.
Ta zakrknjen sovražnik jugoslovanske buržuazije in zakona o zaščiti države je prinesel sledeče poročilo z dne 1. decembra 1923: »Shodi v drugi polovici meseca novembra so se vršili v Sloveniji in Hrvatskem javni železničarski shodi itd. Na vseh teh shodih je poročal razen delegatov osrednjega odbora glavni tajnik centralnega odbora v Beogradu Rado i Jankovič, ki ga je minister odpustil iz j službe samo zato, ker je po protestni j stavki govoril in pisal resnico ter po-i steno in odločno zastopal interese želj lezničarjev.« Tako »Jugoslovanski železničar«.
V resnici je pa stvar sledeča: Splošna železničarska organizacija je brzojavila ministrstvu za železnice in po dveh dnevih smo dobili odgovor s sledečim podpisom: šef ministrovog kabineta R. Jankovič. Kako sedaj vi železničarji razumete to preganjanje? Kričite hinavci po svetu, da se vam krivica godi, res oa je samo to, da je »žrtev« danes šef ministrskega kabineta z mastno plačo. Ako bi ne bilo hujših krivic, bi se železničarji imeli najmanj za pritoževati. Zato pa obsojamo tako demagogijo v strokovnih organizacijah. Potrebno je, da se vse take —iee »zbaci« iz pokreta in naj gredo tja, kamor po svoji mentaliteti spadajo.
boljši ljudje privilegij, da so pri godbi. — Nadalje se je tudi sklenilo do prihodnjega kongresa plačevati mesečne prispevke namesto po 8 Din po 10 Din, to pa vsled tega, da bode lahko podružnica podpirala brezposelne in bolne člane. Ta sklep se pa ne nanaša na druge podružnice. — Volitve v bratovsko sklad-nico dne 27. aprila so dokazale, da nekateri sodrugi ne razumevajo proletarske disicpline in se je v to svrho sklenilo uvesti v organizacijo najstrožjo disciplino, ker le v taki organizaciji bode mogoče uspešno se boriti proti dobro . organizirani Trboveljski družbi. Shod je sprejel na znanje demisijo 27. aprila voljenih sodrugov z apelom, da se skliče izvanredni občni zbor bratovske sklad-nice. Sklenilo se je tudi, da se izda nabiralno polo za bolnega sodr. Simčiča in za umrlega sodr. Polšaka. — Kritiziralo se je podrepnike sociaipatriote, ker oni napravijo sedaj še več dnin kot so jih napravili pred redukcijo. Delajo vse nedelje in ponedeljke, medtem ko morajo od Z. R. D. vsi praznovati po eden ali po dva dni v tednu. (Sedaj razumemo zaveznike sociaipatriote in demokrate v objemu po zadnjem Sassenbachovem j shodu.) — Omenjalo se je tudi različne | podrepnike s pomirljivo klasno borbo, i ki so prišli do sarže paznikov in nad- i paznikov. Kako so govorili in delali j nekdaj in kako delajo danes. Sram naj \ bode take podkožnike in omadeževalce delavske časti! — Gosp. vrhovni vodja radikalije, Mlakar, se je tudi potolažil z izgubljenim milijonom in z izgubljeno restavracijo. Niti bojkoti in niti radikalni mogotci ga ne morejo spraviti tja, kamor ga žene nepomirljiva poslaniška žilica. — Sklep shoda je bil, da zavihamo rokave in gremo na delo do popolne zgradbe Zveze Rudarskih Delavcev. — Brezposelni knap.
«M
< ►
Izšel je 2. zvezek marksistične biblioteke: Pariška komuna 1871.
Knjiga vsebuje zgodovinski razvoj revolucionarnega gibanja v Franciji, opisuje potek prve proletarske revolucije in se pri tem dotika mnogo važnih vprašanj za delavski razred, kot n. pr. vprašanje politične proletarske stranke, sindikalizma, versko vprašanje, žensko vprašanje, problem revolucionarnega gibanja sploh, vprašanje meščanske in proletarske države itd. itd.
Knjiga z bogato vsebino je razdeljena v štiri velika poglavja.
1.	Socialno - gospodarski pogoji pariške komune.
2.	Potek pariške komune.
3.	Zakaj je propadla pariška komuna.
4.	Karl Max in Engels o izkušnjah pariške komune.
Knjigi je prideljen slovarček tujih besed, urejen po abecedi.
Knjiga ni nič manj zanimiva kot brošura o Leninu, oziroma vsebuje še več poučnih stvari.
Knjigo krasč 4 slike.
Nobeden ne bi smel biti brez te knjige. Nizka cena (5 Din) omogoča vsakemu, da jo kupi.
Naroča se jo na upravništvo »Glasa Svobode« kot Leninovo brošuro. Denar pošljite naprej (5 dinarjev za knjigo in 50 para za poštnino). Pogoji za naročanje knjige ostanejo za razprodajalce isti kot za Leninovo boršuro.
Naročajte in širite knjigo!
V najtežjih dnevih krize, v času, ko je že itak veliko število delavcev vseh strok že dalje časa brezposelno, smatra vojno ministrstvo za potrebno, da odslovi vse delavce, zaposlene v vojno-tehničnih zavodih. To se dogaja v času, ko delavci živijo v nezaslišani bedi in pomanjkanju, da jim država jemlje še zadnji in borni kos kruha.
Dne 15. maja t. 1. je odpovedal gospod upravnik v vojno - tehničnem zavodu v Ljubljani vsem zaposlenim delavcem,
njih 169 po številu, delo na 7 dni z motivacijo, da vojni minister ni dovolil kredita za delavnico.
Ako se ve, da je parlament odobril proračun tudi vojnega ministra, pa še tak proračun, ki presega vse ostale, tedaj se v čudu vprašamo, kakšni so pravzaprav razlogi, da se delavce, zaposlene v vojno-tehničnih zavodih, meče na ulico v času najhujše brezposelnosti?
Izgleda, da je to povsem navadno šikaniranje, kaj pa gospodje s šikanacijo mislijo doseči, bo pokazala bodočnost.
S tem činom ni obsojeno samo 160 delavcev v največjo bedo, ampak še večje število njihovih družin in dece je izpostavljeno smrti od lakote. Mnogi od teh delavcev so marljivo delali po 5 do 6 in še več let, sedaj se jih pa meče brez vsakega stvarnega razloga na ulico (izgovor, da vojno ministrstvo nema para, je naravnost smešen) in se jih prepušča na milost in nemilost brezposelnosti, bedi in lakoti torej, da skupno s svojimi milimi člani družine, ki so jo do danes težko prehranjevali, poginejo na ulici.
Treba je samo pogledati v obraze teh bednikov in boste lahko na čelu brali skrb in strah pred onim, kar bo vsled tega neupravičenega in brezsrčnega postopanja s strani države, ki je v prvi vrsti poklicana, da pomaga svojim državljanom.
To je samo eden novih tehtnih dokazov brezmejnega izkoriščanja jugoslovanskega kapitalističnega režima, ki sloni na militarizmu in si življenje podaljšuje na bajonetih.
Izgleda, da ima to odpuščenje delavstva sledeče ozadje:
Vojno ministrstvo in njegovi eksponenti hočejo z odpustom vseh zaposlenih povečati število brezposelnih in na ta načni odpuščene prisiliti, da bi sprejeli slabše pogoje dela. Ta korak je prvo za-
la rudarje.
Sodmgom zaupnikom Zveze rudarskih delavcev v Sloveniji.
Pod pritiskom reakcije, ki je zavladala po zadnji stavki, je bilo delavsko gibanje potisnjeno v ozadje, ne pa uničeno. Nenasitni jugoslovanski parasiti, videč, da so delavske organizacije oslabljene, izkoriščajo to priložnost ter se pripravljajo na nove zločine proti delavstvu. Da se ubranimo tem nakanam in izboljšamo naše bedno stanje, je treba da postavimo zopet trdne organizacije, ki bodo lahko uspešno vodile boj za delavske pravice. — Ker so časi resni, je treba tudi resnega dela, zato prosimo vse sodruge, ki resno mislijo z delavskim gibanjem in ki hočejo, da se olajša beda sužnjev-rudarjev, da gredo na delo za organizacijo Z. R. D. in tozadevna poročila pošiljajo na centralno upravo Z. R. D., Trbovlje, ki jim daje pojasnila in jih podpira z vso močjo.
Centralna uprava Z. R. D., Trbovlje.
Iz Zagorja. Pri nas smo imeli shod Z. R. D. v Delavskem domu dne 11. maja. Pogovoriti smo se imeli o stanju naše podružnice in o smernicah za bodoče naše delo. Sodr. Makuc nam je obrazložil dosedanje delovanje naše rudarske organizacije, pojasnil križev pot, po katerem korakajo rudarji vkljub vsem zaprekam, katere stavijo na eni strani gospodje od Trboveljske družbe in na drugi strani vlada, ter kazal na pot, po kateri morajo hoditi rudarji, ako hočejo, da se rešijo verig in hinavcev. Shod ni bil prav dobro obiskan, to pa vsled tega, ker so bili večinoma v službi. Trboveljska družba je vzela vsem rudarjem po en dan tedenskega zaslužka, trdeč, da ne more razpečati premega. Da je prišla na slab glas Trboveljska družba, je po trditvi očividcev vzrok tudi to, ker so med dober premog sipali tudi blato in kamenje. Vse naj plača pa ubogi rudar. — Kritiziralo se je tudi rudniško godbo. Vkljub temu, da jo morajo plačevati rudarji, ni čutila potrebe solidarnosti na dan 1. maja pri skupnem nastopu. Sklenilo se je, da se mora napraviti v tem oziru red in da nikakor ni na mestu to, da imajo samo nekateri takozvani
Vabilo na
PREDAVAJE
katero priredi
Krajevni Strokovni Svet za Ljubljano in okolico
v sredo dne 21. maja 1924 ob 8. uri zvečer v Delavskem domu, Karla Marksa trg štev. 2.
Predmet:
Kaj so to strokovne organizacije in kakšne so njih naloge.
Po predavanju diskusija in debata o predmetu do najdalje 10. ure.
Pozivamo vse sodruge, posebno pa zaupnike in funkcionarje strok, organizacij, da se predavanja udeleže.
Krajevni strokovni svet.

SBBDBMBBBHH
1 Rudarska mladina! I
0 V nedeljo, dne 25. maja ob Q = deseti uri dopoldan se vrši na = 0 stavbišču »Rudarskega doma« v 0 = Trbovljah	=
g MLADINSKI SHOD o
0 Sklicuje ga Zveza Delavske Mia- Q
—	dine Jugoslavije. Na dnevnem redu je: ~
= FAŠIZEM IN PROLETARSKA 2 0	MLADINA.	0
n Mladi rudarji in rudarke iz Trbo- pj D vrij, Zagorja in Hrastnika! Pridite v U r masah na ta shod v Trbovlje, ki naj ~ U ho mogočna akcija proti JaSizmu. Po- U
—	zivajo se tudi starejši sodrugi, da se -
0 shoda udeležijo.	Q
q V boj proti lašizmu!	^
“ Snujmo delavske obrambne šete! =
Q Krajevna organizacija ZDMJ, 0 q	Trbovlje.	jj
»ZVEZA RUDARSKIH DELAVCEV«
Podružnica v Trbovljah
sklicuje
REDNI OBČNI ZBOR
i za nedeljo 25. maja t. 1. ob 9. uri dupel ! dne v zadružnih prostorih »Rudarskega doma«
z dnevnim redom:
1.	Poročilo predsedstva.
2.	Poročilo blagajništva.
3.	Volitev odbora.
4.	Razno.
j Trbovlje, dne 5. maja 1924.
Predsedstvo.
PROlETORSKfl MUjŽjjjtg. k
1. zvezek:
Pravlfioe iartojka
Ivan Vuk je zbral v lej knjgi 11 globokih pravljic iz vzhoda, katerih vire je čul, ko se je nahajal v ruskem ujetnišivu. Vsak jo bo bral z užitkom.
H. zvezek:
Plamteči oleovi
Zbirka revolucionarnih pesmi, ki so bile spesnjene v zaporih. Vsled svoje klenosh so bile že en mesec od policije zaplenjene. To nam dovolj kaže vrednost knjige. — V nobeni delavski družini, v nobeni knjižnici ne bi smele le knjige manjkati. Najlepše
darilo
sta ti dve knjigi, ki ju je izdala »Proletarska knjižnica«, ki bi io buržua-zija najraje pogoltnila. Naroča se:
Proletarska knjižnica, Ljubljana, Marksov irg 2.
Vsaka stane nevezana 10, vezana v platno 20 Din.
Sodrugi, segajte po njih! Pomagajte s tem pri gradbi slovenskega Prolei-kultal
+»»+»» +»»M»	O»»«
Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo.
Odgovorni urednik: Vergetj Anton.
Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.
IPloučoJ tsJkoj ^lainsirlrto svoji strolcovnil orfiaunlssooijl I