DOGODKI CELJE: O MAKEDONCIH IN MAKEDONŠČINI Ztlo dtlavna podružnica Slavistični ga iliušl\a v Celju je P<»<1 vodslvoni prof. Božene Orožnove pripravila ia svoje člane /e tiru- go preduvanje v letošnji sezoni. Lektor za makedon.ščino na filo­ zofski fakulteti v Ljubljani liragi Štefanija je pnUaval o Južnoslo- vanskili jczikili. V zanimivem predavanju jt; opozoril na piKlobno- sti in razlike med makedonščino, IjolKaištiiio, srbohrvaščino in slo­ venščino, pndvsein pa glasoslovni in olilikovni ravni. I'ri tem je posvetil posebno pozornost niakedon>eini in slovenščnii. l*o pre­ davanju se je razmahnila živahna razprava, v kateri je predava­ telj poleg ostalega prikazal vprašanje ^lakedoncev, ki žive izven meja socialistične republike Makedonije. Večkrat je podčrtal po­ dobnosti med usodo teh Makedoncev in usodo zanu'.5skih Slovencev. Marsikaj novega je povedal posebno o Makedoncih v Grčiji, o ka­ terih žal vse premalo vemo in bi bilo prav, če bi o tem problemu govoril tudi pred širšim ol)čiiist\cmi. V kratkem, 26. decembra, pripravlja podružnica se eno u"'''i»- vanje. O slovenskem kiparju Fran.i Hernekerjii, sodobniku Moderne, predavala bo prof. Alenka filazer s Pedagoške akademije v Ma­ riboru. ŽALEC: REORGANIZACIJA SINDIKATA Na nedavni seji plenuma občinskega sindikalnega sveta v Zajcu so največ razprave posvetili novi organizaciji sindikatov v Žalski občini. Po občnih zborih, ki bodo končani do ;50. .januarja 1975, bodo pričeli delovati novi občinski odbori strokovnih sindikatov. Prenehali bodo delovati sedanji odbori družbenih dejavnosti, indu­ strije in storitvenih dejavnosti. Po novem bo delovalo 10 občinskih odborov, in sicer; delavcev kovinske, kemične, tekstilne, ter lesne in usnjarske industri,je; de­ lavcev v kmetijstvu, gradbeništvu, obrti, v/goji in izobraževanju, zdrastvu in socialnem skrbstvu ter upravi in pravosodju. V prc- ostalili 17 sindikatih bo funkcije občinskega odbora opravljal ne­ posredno izvršilni odbor osnovne sindikalne organizacije. Na seji plenuma so pregledali tudi izide volit<"v delegacije za skupščine SIS v žalskih TOŽD. V občini so zabeležili 88.9 odstotno volilno udeležbo. Volilne rezultate so ugodno ocenili, s pripombo, da bi z nekoliko večjo zavzetostjo v nekateiih temeljnih organi7aci- jah volitve še lepše uspele. -stab- ŽALEC: OB TEDNU SOLIDARNOSTI Tudi v 2alski občini so v tednu solidarnosti z vietnamskimi ot­ roki in žrtvami imperializma pripravili vrsto prireditev. Osrednja je bila v Žalcu, kjer je občinska konferenca ZSMS skupaj s konfe­ renco klubov OZN pripravila projekcijo dokanieiilarm-ga filma o biirbi Vietnamcev za svobodo Na proslavi .je zl)ranini spregovoril tudi član CK ZKS Vladu Šestan, ki je pit-daval o osvobodilnem boji! na liulokitajski podcelini. Ob koncu so mlatli sprejeli posebno resolucijo, v kateri so ostro obsodili svetovne iinperialistionc sile in volili apel na na­ predno mednarodno javnost, ki naj se še močn^>je kot doslej za­ vzema za mir, varnost na svetu, za enakopravne mednarodne od­ nose, spoštovanje mednarodnih pogodb in sporazumov ter spo- štovan.je resolucije OZN. V tednu solidarnosti so tudi na vseh osnovnih šolah v žalski občini pisali spise posvečene temu tednu, v vseh klubih OZN na osnovnih šolah pa so pripravili posebna predavanja. -stab- KONJICE: SEJA SKUPŠČINE Jutri bo v Slovenskih Konjicah seja vseh treh zborov občinske skupščine. Delegati bodo razpravljali o predlogih izvršn€\ga sveta, sklepali bodo o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu hogle na Pohorju, o pristojlimah in dopolnitvah odloka o družbeni denarni pomoči borcem in o začasnem financiranju potreb občine Sloven­ ske Konjice za prvo tromcseč.je prihndn.jega leta. Delegati bodo razpravljali še o predlogiri komisije za kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja in o predlogih občinske volilne komisije, ob koncu seje pa bodo članom pred,sedstva skupščine zastavili še svoja vpra­ šanja. D. S. KONJICE: NALOGE KOMUNISTOV v ponedel.jek je bila v .Slovenskih Konjicah .). seja občinske konference ZKS. Člani konference so razpravl.jali o nalogah ko­ munistov pri uresničevanju ustavnega družbenoekonomskega polo­ žaja Helacev v TOZD ter o odgovornosti ZK po 10. seji predsed­ stva ZKS in 4. seji predsed.stva ZK.I na področju uresničevanja go­ spodarske stabilizaci.je. Ob koncu so komunisti sprejeli tudi pro­ gram dela posameznih komisij pri občinski konferenci ZK. D. S. VITANJE: USPEH »MANEVROV« v nedeljo, 15. decembra, je v Vittinju gostovalo amatei-sk« društvo »Zarja« iz Trnovelj pri Celju s komi'dijo .ložeta Javorška: Manevri. Organizacijo nastopa j<" prcv/elo domače prosvetno dru­ štvo, pevski zbor in mladina. Dvorana .je bila nabito polna. Se po­ sebej zato. ker so vsi hoteli videti, kako bo domačin Milan .'ševšek perdstavil .Martina Krpana, znanega junaka iz Vrha pri Sveti Trojici. 2e takoj na začetku so gostje na.šli stik z obiskovalci in so potem dolgi aplav7i spremljali ig:ralce vse do zadii.jega padca zavese. .Šo­ pek rdrčih nageljčkov so domačini pokhniili gostom kot simbolično priznan.ie za njihov trud. Vsi, obiskovalci in igralci, so »eseli odhajali iz dvorane kulturnega doma v \ itanju. Zahvala pa gre tudi kulturni skupnosti Slovenske Konjice, ki v vse večje kraje po­ šilja amaterska in poklicna gledališča ter dramske •skupine. SOniN KONKAO. predsednik ZKIH). Stranice LJUBEČNA: DEDEK MRAZ PRIHAJA v podružnični osnovni šoli v l.jubečiii bo v soboto dedek Mraz kar dvakrat obiskal otroke. Najprej bo obiskal učence šole. Po­ poldan pa bo v prostorih šole obiskal š<' otroke delavcev v Ope­ karnah Ljubečna. Po dolgih letih bodo otrokom pripravili tudi kra.jši kulturno zabavni program, \sakeiiiu pa bo dedek Mraz iz­ ročil tudi darilni paket. M. UKKCL MATERINA SKRB PRED NOVIM LETOM ŽIVLJENJE NI JEČA Ze dalj časa se srečujeva in pripravljava na razgovor. Vem, da ni zaposlena, a je žena moža, ki dela v cinkarni. Vem tudi to, da je skrbno vzgojila svoje štiri otroke in da ji ti pomenijo vse na svetu. Zaradi njih je pustila službo in se posvetila njim. Ko sem jo obiskala, je Marija pospravljala stanovanje v cinkarniškem bloku. Že dve leti je v njem, pa se nanj še ni privadila. Sprva ni pustila do sebe, le o otrocih je govorila, jaz pa sem želela vedeti, kako živi z bornim denarjem, ki vsak mesec pride sku­ paj. A pred nami so novoletni prazniki in ta­ krat se vsak malo zmehča in trda skorja do­ pusti, da se vidi pod njo. Zlasti, če je spodaj dovolj tistega, kar imenujemo srčna kultura in boj za obstanek. Zetin ogorek je v Mari­ jinih rokah dogoreval, vmes pa so se zvrstiM spomini na mladost, ki jo je preživela Na okopih. Štirideset let se ne iabri- še tako kmalu, zlasti 6e so se vrstile slike življe­ nja izmenično. Slabo, do­ bro, zasliševanja gesta- povcev v njihovi hiši, sre­ ča ob rojstvu sina in na­ slednjih treh deklic. Ko so temne sence pre­ krile njen zakon, je osta­ la samo mati. In kot ma­ ti mi je spregovorila, že­ no pa je zatajila v sebi. Obvezana roka ni zakrila njenih finih potez, razkri. la pa mi je še eno stran Marijinega značaja. Ko jo je soisedov pes ugriznil, ga je vneto zagovorila, češ, »gotovo "ml je hotel voščiti srečno novo leto, pa je bil neroden.« Hu- momcst ni izgmila niti tedaj, ko je p>ovzdignila glas od bolečine, ki jo je stiskala za grlo. Mariji- na inteligenca prodra na dan ob vsaki misli, in že naprej ugane, kaj jo bom vprašala. REVOLTIRAJO ME NEGATIVNE STVARI »Novoletne reportaže o ljudeh naj bi bile vzpod­ budne? Jaz se ne prito- žujem, čeprav so me zad­ nje podražitve revoltirale. A ohranjam mir v sebi, ker le tako se da vzdrža­ ti.« Koliko ima denarja, da preživlja družino? Sina Danjja ima že pri kru­ hu, še vedno pa šola Moj­ co, ki hodi v gimnaziijo ter Andrejo in Urško. Vse tri so že skoraj odrasla dekleta, ki življenje v dru­ žini pojmujejo po svoje. Oče se v njihovo vzgojo ne vtika in jo prepušča ženi. Seštejeva denar, ki pride okoli prvega sku­ paj in komaj naštejeva maksimalno vsoto 2.000 dinarjev. V njo je vklju­ čena tudi socialna podpo­ ra, ki jo Marija dobiva od krajevne skupnosti Dolgo polje že vrsto let. Majhna je, le 200 dinar­ jev veUka, a Marija je srečna, da jo prejema, ker jo je velikokrat rešila iz hude stiske. Mož ji izro­ či doklade in že smo z dohodki pri kraju. Vsako leto po.skrb:jo. da dobi še paket Rdečega križa in dobri sosedje se je veli­ kokrat spomnijo. Ne pro­ si, m njena navada. Zdaj si je celo poiskala varst­ vo pri dnižini z malimi otroki. Pazila bo. Fantka in punčko, eno uro na dan pa bo tudi pospravljala ter tako zvečala družin­ ski proračun. PODPORO MORAM ODPOVEDATI »Gim pride tovariš Ko­ želj, mu moram poveda­ ti, da ne bom več jema­ la socialne podpore. Zdaj bom delala in tudi neka.j zaslužila. Moja Urška (nje­ na najmlajša hči, ki je hudo bolna in jo že deset let vozi k zdravniku v Ljubljano), je že toliko samostojna, da bo tudi brez mene nekaj časa vzdržala. Sicer pa moji otroci niso razvajeni in vsak dinar, ki ga imajo, dajo meni. Tako so vzgo­ jeni, da zgledamo ureje­ na družina, ki ji ničesar ne manjka, če slišijo kaj slabega, ne bodo nikomur povedali. To je najboljša vzgoja, kar jih poznam. Denar bom ja vrnila, le kako naj bi pjtem vzga­ jala otroke, ki iščejo v starših najboljše vzglede. 2elja ob novem letu ni­ mam in nikoli ničesar ne planiram. Tako nisem ra­ zočarana. Tudi o sebi ne­ rada govorim in tudi pri- tožujem se ne. Tisti, ki so na istem kot jaz, ve­ do, kako je živeti iz rok v usta, tisti pa, ki jim gre bolje pa me ne bi ni­ ti razumeli. Otrok nisem siUla v šolo, a kar rine­ jo. Rade se imamo med sabo in ta ljubezen nam daje poleta.« MARIJA KORENJAKa VA je končala gimnazijo v Celju, potem pa se je šolala na srednji tehnič­ ni šoli v Ljubljani in po­ stala kemijski tehnik. Bi­ la je v službi v laborato­ riju, a življenje jo je po stavilo na stranski tir. Ni razočarana, ker njena moč v njej nikoli ne dopusti obupa. Lačnih ust ni pre­ nesla nikoli in tudi niko­ li jih ne bo. Upa tudi, da so njeni otroci že doseg­ li zeleno vejo ali pa se vsaj po pravi poti vzpe­ njajo. Pomaga jim z lju­ beznijo, z inteligenco, z materinskim nagonom, ki nikoli ne zataji. Stiske v družini obdrži zase in ta­ ko je naučila tudi svoje otroke. Zlatolasi dekleti in kodrolaso Urško s fan­ tovskim obnašanjem. Po­ sebna ljubezen jo veže z njo. Prečute noči ob nje­ nem vzglavju, nesreča, ki je terjala dodatne skrbi. Pred dvema letoma je njeno Urško povozil av­ to in od takrat je skrb za njjo podesetorjena. PONOS — MOJE BOGASTVO Ničesar nimam, le svoj ponos in tega sa ne dam vzeti. To je tudi edino kar mi je še ostalo, ker včasih še resnica zataji. A tudi ta se čez leta izka­ že, življenje me je o tem podučilo. Za življenje je najbolj važno, da ima člco- tem, ko sem bila že v Celju, sem se v Ljublja­ no še vračala. Zaradi mu- zike in to ljubezen so sprejele moja dekleta, zlasti Mojca.« S ponosom mi je pokazala njene za klade, gramofonske plo­ šče, ki jih vrti na rab­ ljenem gramofonu, ki ga je dobila v poklon. Če ima nekdo nekaj resnično rad, potem že gleda, da ljubezen ne zastari. Moj­ ca obožuje resno glasbo, Urška kolo, Andreja pa pisano besedo. Kadar ho­ čejo uskladiti želje, - se vname tudi prepir, kot na primer ob Tednu do mačega filma. Mati bi gledala Vesno, ker je ve­ liko igralcev v resnici po­ znala. Mojca bi rada spo­ znala kaj bolj svežega in Urška bi strmela v vojne prizore. Pa je rekla mati Marija odločno besedo in morale so jo poslušati. Le kdo je ne bi, ko pa je dobra kot kruh. sladka kot med in trdna kot gra­ nit. Vse ob svojem času, je rekla ter me dudo mušno povabila na Zetin čik. ZDENKL'\ STOPAK