Spomini na nai« suždnjstvo. V naši slovenski domoviai ae najdei zlahka kraja, ki bi te Jie spominjal na preteklo dobo hi žeDJstva ia robstva slovenskegt aaroda. Na skalaatih ia teiko pristopnin hribih in gorah strlt k nebu razralino in pcdrtise števUnih gradov, aa katerih so bivali v srednjem ia novem 7eka rt parski vitezi ia dragi plemiči, ki so bili strah in trepet roiroljabnega prebivalatTa. Številae graSčiae. ki so deloma že poraSene, deloma pa se dobro ehranjtne, nas spominjajo na eno žalostno dobo sožeBJstva ia robstra, ke je Slo?eaec tlafianil grajski gospodi, ji delal roboto in ji oddajal davke ia desetino Spominjajo nas na oao zalestno dobo, ko je graičinski birič z bičem, spletenim iz asnja, nd&rjal po plečih in rameaih naaih elovenskih predmkov in jih priganjal k deln. Spomiajajo nas na oao žalostno dobo, ko je grajski valpst lotil asSa mUdeniče ia ntože, jih vklenjene tiral na ˇisoke gradove, odkoder jih je vitez gnal kot hlapce in rojake 7 boje za svoje roparake ia sebičae namene. Slo^easki tlačan ni smel od teh graSča kov, grofo», baronov in drugih plemičev, ki so bili skorodane fzkijnčno aemSkega roda, priCako vati nobene milosti ali prizRnealjivosti. Za vsako zarondo pri dala in za vsak &e tako malenkostni preatopek so bile deločene težke teiesae kazni V ljudski pripovedi v okolici Sr. Pavla ˇ Satiajski dolini ia v konjiSki osolici si stari Ijadje še sedaj pripovedojejo, kako krato in neasmiljeno so po stopali oadotni grajski biriSi in sodaiki z nbogim Bloveaskim trpinom. Birič je z bičem adrihal po pleCih naSega trpina tako dolgo, dokler ni kri pre močila bodno srajco. Ko je priiel zvečer atrnjen, pretepan in sestradan domov, ei je moral oprati srajco, kftjti gorje ma, ako bi bil priSel dragi dan 8 krvavo srajco na roboto. NiC manj gorjiTlčot aemški vitezi, gralCaki in plemiči so rašema naroda prizadjali npadi in navali Tarkor v naše slovenske deieln, Kar aiso pornSili, požgali, pobUi ia rplenili, so pa tirali 8 seboj v sožejnstvo. iz katerega ni bilo nobene reSitTe. Šte?ilast imeaa krajev, klaacev, hribor, cest ia potokov nas Se seiaj spominjajo na dobo tarSkih apador, na dobo najbridkejSega trpljenja slovenskega naroda. Kar 80 bili nemSki vitezi, graSčaki in drugi nemSki plemiči za nsS narod v srednjem veka ter tarSki apadi v slovetsske kraje, to so bili v cd- ˇej i dobi H&bsboTžani ssa naS narod, bilijso naii tlftflitelji ia zatiralci. " ««*¦:$ Po skoro tisočletnem t?pljenja in tlačaastra je zasijtlo n&8ema n&roda, katerega se sme po prarici imenovati narod močeaikov, soince zlate svobode. Na nemSke plemiče nts apominjajo le le razraline gradov, na tarSte vpade le Se imen& in na Habsbafiine le Se spomioi na nedavno miBale dai, kosec je nuči ia tlač&netva aemSkega plemstva, konec sla^e tarSkega ce>arst?a ia tadi koaec najstarejse evropske vUdarske rodovineHabsbarfanov, a n&3 u&rod je estal in zadihal iioto iiTljeaje.