# Èeprav stara, je tema še vedno aktualna. Devetnajsto stoletje, ki je bilo prièa pojavu mnogih znanosti, je med njimi kot samostoj- no akademsko disciplino pozdravilo tudi zgo- dovino. Pomembna arheološka in jezikoslov- na odkritja druge polovice devetnajstega sto- letja so po eni strani pomenila nepredstav- ljivo preseneèenje, po drugi strani pa so spod- budila rojstvo nove znanosti. Zagovorniki akademske zgodovine so osnovali naèelo, ki je vodilo njihove napore po obujanju prete- klosti: “Prikazati stvarnost takšno, kot je de- jansko bila” (ali kot je dejal L. von Ranke: “wie Es eigentlich gewesen ist”). Te`nja prikazati stvarnost natanèno tako, “kot se je v resnici zgodila”, se je uporabi- la tudi za zgodovinske raziskave o Jezusu.1 Njena uporaba je bila do neke mere neizo- gibna: zgodovina je razvila svoja pravila pre- verjanja, ki so se lahko uporabila tudi za ugo- tavljanje pristnosti obstojeèih podatkov o zgodovinskem liku Jezusa iz Nazareta. Pri- merjali so kronologijo, geografijo in ostale podatke o Jezusovem `ivljenju s kronologijo, geografijo in podatki, ki so bili znani iz gra- diva številnih priè rimske zgodovine tiste dobe. Skoraj nepotrebno je poudarjati, da so bili cilji teh študij zelo razlièni: od `elje do- kazati, da je kršèanstvo prevara Jezusovih uèencev, ki so njegovo telo preprosto izmak- nili, do preprostih naravnih razlag Jezuso- vih èude`ev (Jezus ni hodil po vodi, ampak po delu jezera, ki je bil zelo plitek), do bolj strogih in kritiènih analiz do tedaj prizna- nih podatkov. Nekateri avtorji so prišli do zakljuèka, da je bil Jezus vizionar, ki je oz- nanjal, da je Bo`je kraljestvo pred vrati, in je umrl na oltarju apokaliptiène vizije, ki je bila v njegovem èasu pogost pojav. Devetnajsto stoletje je tako ugledalo šte- vilna “Jezusova `ivljenja”. Njihova mno`iè- nost je v zaèetku 20. stoletja spodbudila iz- dajo obse`nega bibliografskega seznama, ki ga je izdal teolog, zdravnik in glasbenik, dr. Albert Schweitzer. Naslov tega dela je bil Zgo- dovina raziskovanj o Jezusovem `ivljenju2. An- gleški prevod je uvedel termin “Quest”, ki je postal izraz za oznaèevanje treh etap, ki opredeljujejo znanstvena prizadevanja po raz- kritju glavnih mejnikov v Jezusovem `ivlje- nju. V nadaljevanju bomo povedali nekaj be- sed o vsaki izmed etap in na koncu zaklju- èili s splošnejšimi ugotovitvami o pomenu raziskovanja zgodovinskega Jezusa3. +    = 6  >?7 Razlog, da je raziskovanje o Jezusu dobilo prvo etapo, je brez dvoma bibliografski sez- nam A. Schweitzerja. Gre za delo, ki je obe- nem resen kritièen pregled predstavljenih av- torjev. Schweitzer v bistvu pravi, da v posa- meznih obravnavah Jezusa izvemo veè o av- torjih kot o Jezusu. Nekaj takega je vsaj raz- brati iz njegovih kritik. Povejmo nekaj besed o tej prvi etapi. Šte- vilni avtorji, ki jih Schweitzer predstavlja in ocenjuje, so zelo raznoliki in njihov dopri- nos k raziskovanju je razliènega pomena. Po- leg nekaterih zelo površnih in manj kritiè- nih prispevkov je najti oèitno kvalitetne iz- delke, katerih pomen in vpliv se je ohranil do danes. Kljub tej opazni raznolikosti ob- / ? ,#@       :       staja vrsta vidikov, glede katerih velika ve- èina avtorjev soglaša. Eden izmed njih je ta, da Jezus iz Nazareta in Kristus, predmet krš- èanske vere ne sovpadata. Pogosto je najti izraz, da se med njima odpira velik prepad. Predstavitev Jezusovega `ivljenja, ki jo po- dajo zgodovinske raziskave, se zelo razlikuje od tiste, ki jo podaja Cerkev, vkljuèno takrat, ko se slednja `eli omejiti na podatke, ki jih smatra za zgodovinske. Se pravi, da zgodo- vina, kot akademska panoga, ki s svojimi sredstvi raziskovanja te`i k “objektivnosti” pridobljenih podatkov, dose`e obèutno skromnejše rezultate od predstavitve Jezuso- vega `ivljenja s strani Cerkve. Poleg te ugotovitve to dolgo in razdrob- ljeno obdobje ponuja druge bolj pozitivne vidike. V bistvu pripomore k definiciji evan- gelija kot literarne zvrsti. J. Wellhausen, ug- ledni avtor s konca 19. stoletja, bo o tem dejal, da “Evangeliji povedo veè o kulturnem oko- lju, v katerem so napisani, kot pa o dogodkih, ki jih opisujejo”. Prva etapa je tudi “kalilni” lonec, ki W. Wredeja napelje na misel, da je evangelij po Marku bolj kot biografska pripoved pomem- bno teološko delo.4 Èeprav Schweitzerjeva bibliografska ocena ohranja svojo te`o, de- vetnajsto stoletje s svojim novim pristopom k oblikovanju Jezusove zgodovine predstavlja obdobje velikega zorenja vprašanja, ki se ga do tedaj še niso dotaknili in ki so ga pozneje obravnavali vsi veliki avtorji. 0 ,,  >6%  >=? Od zaèetka dvajsetega stoletja do tako imenovanega “novega raziskovanja” o zgo- dovinskem Jezusu5 se odpira doba, ki se jo brez izrazitih odtenkov oznaèuje kot “nev- tralno”, v kateri se lahko zazdi, da je zani- manje za zgodovinsko raziskovanje izginilo. Ni videti, da bi takšna presoja6 ustrezala dejs- tvom, med drugim zato, ker se v tem obdob- ju objavijo številna dela o Jezusu (med nji- mi delo R. Bultmanna z naslovom Jezus, ki je spro`ilo vrsto raziskav pri njegovih uèen- cih)7. Primerno je upoštevati tudi delo M. Goguela8 in J. Klausnerja9, èe ne prvo, pa za- gotovo eno prvih judovskih del o Jezusu. Tudi katoliški teologi zaèno v tem obdob- ju pisati Jezusove `ivljenjepise10. Ta nova eta- pa ima kronološko izhodišèe: nekdanji Bult- mannovi uèenci so se 20. oktobra leta 1953 zbrali v Jugenheimu, da bi pozorno poslu- šali predavanje E. Käsemanna. Tema je bila ravno “Problem zgodovinskega Jezusa”11. Nekonformistièni in uporni Bultmannov uèenec se v razpravi zavzema ne le za upra- vièenost raziskovanja o Jezusu, temveè zago- varja njegovo nujnost. Käsemann meni, da Bultmann ne more razkriti, zakaj se literarna zvrst “evangelij” pojavi. Malo kasneje bo dejal (1966), da zanesljivost ali iskanje gotovosti ne krepi raziskovanja zgodovinskega Jezusa, temveè Nova zaveza sama vodi k temu12. Na tem mestu se uvede temeljno razliko- vanje, ki je prikrito prisotno v mnogih de- lih na to temo, a ki se ga v 19. stoletju ni upo- števalo in ki ka`e na doloèeno humanistiè- no zrelost; eno je zgodovinska raziskava o Je- zusovem `ivljenju, nekaj popolnoma drugaè- nega pa je zanimanje Nove zaveze za Jezu- sovo èloveško resniènost. Jasno je, da sta obe vprašanji loèeni, a ju je vseeno dobro loèe- vati.13 To “novo” raziskavo oz. bolje reèeno to, kar se smatra za novo obdobje zgodovin- skega Jezusa, je okvir, v katerega je potreb- no umestiti in brati znana navodila o zgo- dovinski resnici evangelijev, ki so bila objav- ljena soèasno s konstitucijo Dei Verbum dru- gega vatikanskega koncila.14 Datum je po- menljiv, saj se katoliška razlaga nanaša tudi na raziskovanje zgodovinskega Jezusa. Delo Evangeliji in Jezusova zgodovina X. Léona-Du- fourja izide leta 1963. S strani fundamentalne teologije se vzpostavi vrsta kriterijev o zgo- dovinskosti evangeljskih pripovedi, pri èe- mer se znatno razširi kriterij nepodobnosti,15 /  # ki je bil oèitno edini, ki so ga uporabljali Bult- mannovi uèenci. Lahko torej reèemo, da je druga raziskava o zgodovinskem Jezusu nadaljevanje prve, vendar z izrazito poglobljenim vkljuèevanjem hermenevtike in teologije. Vsi Bultmannovi uèenci (E. Käsemann, H. Conzelmann, E. Fuchs, H. Braun, G. Bornkamm), kot drugi samostojni razlagalci (v veèini pripadniki t. i. skandinavske šole N. A. Dahl, B. Gerhard- son, H. Reisenfeld), kot tudi katoliški (X. Léon-Dufour, R. Latourelle, H. Schürmann, R. Marié) in celo judovski razlagalci (D. Flus- ser, Sh. Ben Horin, G. Vermås) se trudijo razmejiti podroèja in pojasniti, da je razlog za kompleksnost raziskovanja predvsem v rav- no tako kompleksnih temah, kot je vloga in smisel zgodovine za vero ali mo`nosti ome- jevanja zgodovine na njena dejstva ali na nje- no zmo`nost izoblikovanja prihodnosti.    >=? @@@ S tem smo prišli do t. i. tretje etape. Na- slov “tretja raziskava o zgodovinskem Jezusu”, ki ga dolgujemo T. Wrightu, je populariziral eden izmed predstavnikov nove etape M. Borg16. Tretja etapa nastane v okviru prenov- ljene razlage Nove zaveze s soèasno asimila- cijo in uporabo številnih vidikov, ki jih lahko smatramo kot nove. Èe jih nekaj naštejemo: a) sociološki študij Nove zaveze v stro`ji ozir vzame ne le pogoje, v katerih so dela nastala, temveè same pogoje `ivljenja v Jezusovem èa- su; b) veliko bolj eksplicitna raba izvenka- nonskih del (npr. t. i. evangelij po Toma`u) in celo veliko bolj pozitivno vrednotenje vi- rov, ki v prvi etapi niso bili uporabljeni (kot je npr. drugi sinoptièni vir, ki se nanaša na Janeza Krstnika in nadomestna kristologija ¡Q¿; c) uporaba razliènih kriterijev zgodo- vinske resniènosti (veèinoma kriterij zgodo- vinske verjetnosti) poleg kriterija nepodob- nosti, ki je bil moèno poudarjen v prejšnji etapi; d) ekumenski oz. mednarodni znaèaj te nove etape; e) resno upoštevanje dejstva, da je bil Jezus Jud in da je pripadal judovstvu svojega èasa. Število raziskav iz tega obdobja je zelo vi- soko. Podobe Jezusa, ki se v njih pojavljajo, so izredno razliène. Glede na njihove najbolj izstopajoèe poteze lahko loèimo: èarovnika (M. Smith), karizmatika (M. J. Borg), izga- njalca hudièa (G. H. Twelftree), dru`benega preroka (R. A. Horsley), modreca (D, Cros- san) in eshatološkega preroka (E. P. Sanders, J. Meier). Tistemu, ki opazuje razvoj raziskovanja zadnjih dvesto let, se ta etapa zdi mnogo bolj nadaljevanje prve kot druge etape. Dejansko je hermenevtièna in teološka poglobitev “New Quest”-a odprla pot mnogo bolj po- zitivistiènemu pristopu do zgodovine in, kar je še bolj zaskrbljujoèe, do samih besedil. Se- daj se uporabljajo skoraj dobesedno.17 Èe ne drugega, je to vsaj zanimivo. Poleg tega se prevzame doloèena raven naivnosti v razisko- vanju: ne da bi se to izrecno poudarilo, se zdi, da se lahko dose`e stvarnost “takšna, kot se je v resnici zgodila”. V “Third Quest” evan- geliji spet pridobijo znaèaj kronik, ki so ga bili poprej izgubili. Zgodovina je za to tretjo etapo prenehala biti kompleksna in proble- matièna. Zdi se, da `e vemo, kakšna je zgo- dovina, in da jo je zatorej treba poiskati v nam `e znanih podatkih. Ker pa so zgodo- vinski podatki strašansko molèeèi in hiera- tièni, je potrebno sprejeti prevladujoè pomen snovi tako, kot se je razmišljalo v takratnih okolišèinah. Na ta naèin pa ne ostaja veliko prostora za novosti in za nek preroški karak- ter, ki sta za judovski okvir, ki je bil preroški `e od vsega zaèetka, popolnoma veljavna. / $    Kot v mnogih drugih teoloških temah je bilo raziskovanje o zgodovinskem Jezusu zad- njih dvesto let s svojimi nihanji in spremi- njanji, skrajno pozitivno. Pripomoglo je k /      natanènejšemu razumevanju narave evange- lijev in nas bolj obèuteno pribli`alo k zaèet- kom kršèanstva. Treba je poudariti, da je boljše poznavanje ustanovnih dejstev kršèans- tva pomembno za razumevanje teme, ki jo tukaj obravnavamo. Kajti èeprav se je kršèans- tvo zaèelo z velikonoènim jutrom (s tem mi- slimo na vrsto zapletenih dogodkov, imeno- vanih Jezusova prikazovanja), so kristjani od vsega zaèetka, se pravi od njegovega spoèetja (Mt 1–2; Lk 1–2) oziroma od zaèetka (Jn 1,1– 2.14.18) Jezusa proglasili za Bo`jega sina. Z eno besedo, predmet kršèanske vere je tudi veèen, èeprav se pojavi v Jezusovem èasu in prostoru. On je Kyrios (Gospod) od veko- maj, èeprav se Jezus rodi v Betlehemu nekaj let pred kršèansko dobo. To je jedro kršèanske vere, ki ima v zgo- dovini neizpodbitno referenco. Vsekakor dejstvo, da kršèanstvo podaja Jezusovo zgo- dovino, ne pomeni, da ga v prvi vrsti zani- ma mo`nost dobesednega orisa njegove zgo- dovine (tako kot se je zares zgodilo). Kršèan- sko zanimanje za Jezusa je bolj skromno in omejeno. Ne moremo zahtevati od avtorjev Nove zaveze, ki nam predstavljajo Jezusovo zgodbo, naj to storijo brezhibno in z vsemi podrobnostmi, ki bi jih naša radovednost `e- lela spet sestaviti. Takšen je okvir vprašanj o zgodovinskem Jezusu, kateremu sta eksegeza in zgodovi- nopisje posveèalo pozornost vseh dvesto let. Zakljuèimo torej z doloèeno mero uravno- te`enosti. A   * Oèitno je, da je razdelitev teme na “Old Quest”, “New Quest” in “Third Quest” samo /  # intuitivna, globalna in pribli`na. Ne moremo je jemati kot tehnièno ali trdno klasifikacijo. Jasno je tudi, da praznina med “Old Quest” in “New Quest” (ki ji pravijo tudi No Quest) ni realna. Šlo bi za praznino štiridesetih let, v katerih je poleg vsega zanimanje za Jezusa in njegovo zgodovino oèitno jasno. Nasprotno pa nam razdalja, ki nas loèi od “New Quest- a”, omogoèa ovrednotenje druge etape kot eta- pe hermenevtiène zrelosti. Za primer, ki ga obravnavamo, je to pomembna ugotovitev. V Novi zavezi postane jasno, da kerigma (veljavna kršèanska interpretacija) predstavlja ne le okvir za našo lastno interpretacijo krš- èanstva, temveè je tudi predmet naše inter- pretacije. To pomeni, da je Jezus kerigme veè kot zgodovinski Jezus. Ne da ne bi bil zgo- dovinski Jezus, temveè da gre dlje od zgodo- vinskega Jezusa in je paradoksalno (teološ- ko) projeciran v zgodovinskem Jezusu. Do- prinos “New Quest-a” se vrši na razliène na- èine in z razliènimi protagonisti (ne le z Bult- mannovimi uèenci). Tu gre za hermenevtièni doprinos, ki ga tretja etapa ne bo prevzela. Tretja etapa se vrne k prvi: na vsak naèin sku- ša prikazati Jezusovo zgodovino tako, kot se je resnièno zgodila. Njeni rezultati za zdaj še niso pretirano obetavni. +     $  Z leti smo se nauèili, da je zgodovina ve- liko bolj kompleksen in problematièen kon- cept, kot si predstavljamo, kar se upošteva tudi pri ponovnih prizadevanjih tretje eta- pe. Zgodovina (ki je vedno sistematizirana, saj nihèe noèe poslušati zgodovine “golih dej- stev”), ni stvarnost, ki bi se jo dalo upora- biti mehansko ali avtomatièno kot kriterij merodajnosti ali pristnosti. V tej smeri se nas `e petdeset let opomi- nja, da kršèanstva ne zanima zgodovina kot rekonstrukcija preteklosti in se ne sklicuje na preteklost, kot na romantièni ali idilièni èas. Dejansko ni bila Jezusova zgodovina tista, ki je pripeljala do verovanja. Zato pa se krš- èanstvo, ko se `eli predati prihodnosti, skli- cuje na evangelij kot na literarno zvrst, ki je vsaj po svoji obliki biografska. Poleg tega nam zgodovina kot pripoved èloveške preteklosti prepreèuje pobeg naprej in nas sili v to, da o njej ne postavljamo brez- glavih teorij. Z eno besedo, zgodovina ima kritièno vlogo. V Jezusovem primeru nam kritièna vloga v evangeliju ne razkriva le “prae nos” (kar je pred nami), ampak tudi “extra nos” (kar je zunaj nas). Kakor smo povedali `e prej, je predmet vere na nek naèin pred- hoden našemu zaupanju in kot tak velièina, ki je ne moremo zgraditi po naših merilih. Po drugi strani ima zgodovina za neka- tere veèjo vrednost kot za druge. To je resniè- no dejstvo in ne le banalna trditev. Kakšno vlogo ima zgodovinski Jezus v kršèanstvu? V Novi zavezi nekateri avtorji dajejo veèjo te`o zgodovini kot drugi. Ali jo ocenjujejo dru- gaèe kot drugi. Vendar pa vsak avtor zgodo- vini dodeli èisto doloèeno vrednost in v tem je eden najte`jih vidikov sistematizacije zgo- dovine; èe se hoèe Novi zavezi vsiliti vred- note modernega zgodovinopisja (tako kot se je resnièno zgodilo) kot poslednji kriterij pro- glasitve, bo zelo te`ko doseèi ton ali sporo- èilnost del, ki so bila napisana z drugimi zgo- dovinskimi in verskimi nameni. :  Kakor smo omenili `e prej, je raziskovanje o zgodovinskem Jezusu pomembno dopri- neslo k njegovemu poznavanju. Veliko te- meljnih tem njegovega `ivljenja in pridig je bilo poglobljenih in razjasnjenih. K temu je pripomoglo boljše poznavanje ambientalnega judovstva (kumran in targumi), študij Jane- zovih pridig (poglavje o razodetju) in njihove primerjave z Jezusovimi, boljše poznavanje pogojev `ivljenja v Galileji, judovske pobo`- nosti tiste dobe itn. /      Hkrati pa zev med Jezusom in Kristusom ostaja. Pri avtorjih Nove zaveze ima ta zev razlièen znaèaj. Kljub vsemu za velike avtorje (Pavla, evangeliste, Hebrejce, Razodetje) Je- zus iz Nazareta, zgodovinski Jezusom osta- ja poslednji kriterij kršèanske identitete, se pravi Jezus Kristus. Ne le da med Jezusom in Kristusom ni prekinitve, med njima je identiènost. In nemogoèe je enega uporabiti proti drugemu, kot se to pogosto dogaja. Kljub pomembnosti in osrednji vlogi Je- zusa za kršèansko identiteto, kršèanska tra- dicija nikdar ni dopustila, da se Jezusova zgo- dovina kanonizira. Še veè, `e prvi poskusi niso bili sprejeti (Tacijanov Diatessaron iz 2. stoletja), usklajen povzetek štirih kanonskih evangelijev je jasen dokaz za to. Tudi današnji poskusi niso sprejeti. Kritièna vloga zgodo- vine o Jezusu je kršèanstvu še vedno opor- na toèka, ampak ne kot samostojna zgodo- vinska stvarnost, temveè kot identiteta tistega, ki ostaja Kyrios.  !$#4)A 1. Tednik Alfa y Omega, št. 522/30. 11. 2006, zalo`be ABC, na hrbtni strani naznanja prihodnji izid knjige pape`a Benedikta XVI. Naslov èlanka na platnici je pomenljiv: Jezus Kristus je zgodovinski Jezus. 2. Prvotni naslov izvirnika je bil Od Reimarusa do Wredeja (Vom Reimarus zu Wrede), a se je kmalu preimenoval v Geschihte der Leben Jesu Forschung (Tübingen, 1972, izvirnik iz 1906; prvi del knjige, ki je bil objavljen v nemšèini, pozna tudi kastiljski prevod: Investigación sobre la vida de Jesús, Valencia, 1990) 3. Naslov angleškega prevoda je The Quest of the Historical Jesus, London, 1954. / 4. Das Messiasgeheimnis in der Evangelien, Göttingen, 1901. 5. J. M. Robinson, A New Quest of the Historical Jesus, London, 1959. 6. Nekateri to obdobje pomenljivo imenujejo “No Quest”. 7. Jesus, Berlin, 1926. 8. La vie de Jésus, Paris, 1932. 9. Jesus of Nazareth, His Life, Times, and Teaching, London, 1925 (obstaja tudi kastiljski prevod, Jesús de Nazaret. Su vida, su época, sus enseñanzas, Barcelona, 1989, hebrejski izvirnik je iz leta 1922). 10. Sem sodijo imena, kot so: J. Lebreton, L. Cl. Fillion, L. de Grandmaison in G. Ricciotti. 11. Das Problem des historischen Jesus, ki je izšlo v ZThK 51 (1954), 125–153 (Obstaja kastiljski prevod: El problema de Jesús histórico v delu E. Käsemann, Ensayos exegéticos, Salamanca, 1978, 159–190). 12. E. Käsemann, Sackgassen im Streit um den historischen Jesus, v Exegetische Versuche und Besinnungen, Göttingen, 1968, vol. II, 31–68, 66. 13. Gre tudi za temo prodornega èlanka N. A. Dahla, ki ga preuèevalci raziskovanj o Jezusu pogosto pozabijo ali ignorirajo: Der historische Jesus als geschichtwissentschaftliches und theologisches Problem, KuD 1 (1956), 104–132. 14. Sancta Mater Ecclesia, Instrucción sobre la verdad histórica de los evangelios (Uèenje o zgodovinski resnici evangelijev), Ecclesia 24 (1964), 735–738. 15. Käsemann ta kriterij zgodovinskega razloèevanja definira takole: Ko se neka tradicija zaradi kakršnega koli motiva ne more izpeljati iz judovstva, niti je ni moè pripisati prvim kristjanom, še posebno ko jo je judovsko kršèansko izroèilo omililo, ker jo je imela za preveè drzno ali je preoblikovala prejeto izroèilo. 16. Prim. R. Bermejo, Historiografía, exégesis e ideología, RCaT 30 (2005), 349–406, op. 3 na str. 350. 17. Delo “Jesus Seminar”-ja, ustanovljenega v ZDA leta 1985, temelji na doloèanju besedil, ki se jih lahko pripiše Jezusu, in besedil, ki se lahko verjetno uvrstijo v okvir Jezusovih pridig. Rezultati dela te medkonfesionalne skupine razlagalcev Svetega pisma (veè kot 60) so objavljeni v: The Five Gospels: The Search for the Authentic Words of Jesus, New York, 1993, (R. W. Funk/R. W, Hoover, zalo`niki).