Listek. 215
L i S t e Iv. Vojni členi
za C. in kr. vojsko v slovenskem jeziku iz 1. 1798. Priobčil P. pl. Radics.
Iz zbirke nepozabnega domoljuba Žige barona Zoisa so se nam ohranili »Vojskni sklepi« iz 1. 1798. v slovenskem jeziku; tiskani so na Dunaji (1798), 4" in obsegajo na 16 straneh L členov. Ker se ti predpisi bodisi po številu, kakor tudi po razvrstitvi in besedilu bistveno razlikujejo od dandanes veljavnih (»Prisega in vojni členi« na Dunaji. Iz c. kr. dvorne in državne tiskar-nice 1874, 8", 27 str. XXXVli členov) — in ker se z njimi sploh označuje doba, v kateri so bili na svetlo dani, zategadelj naj jih tu doslovno priobčimo. Preložil je brezdvojbeno nemški izvirnik na slovensko c. kr. okrajni tajnik in znani kranjski zgodovinar Anton Linhart, ki je bil tistihdob oficijalni trans-lator za slovensko.
Besedilo slove:
Vojikni Sklepi
ali
Soldafhni artikelni. I
Pred vfim drugim jima Nafha Soldafhina Nam Rimfkimu Zefarju, na Ogerfkim inu Pohmfkim, v' Galliziji, Horvaziji, Dal-maziji, inu Slavonji Krajlu &c. vikfhi Vojvodu na Oesterreihu &c. inu Svet i mu Rimlkimu Zefarftvu oblubiti inu perfezhi: Nam sveftč flushiti, Tem od Naf naprej-poftavlenim Generalam, Oberftarjam; pervim offizirjam (Staabsoffizieren) sgornim, inu fpodnim offizirjam super, inu zhes Sovrasnika pokorni biti; Tudi vle tojifto, kar oni sapovedč, inu fe enimu k' vojfki flifhečzhimu moshu fpodobi, na tanko opraviti.
Kateri leto nedershi, inu Subordination preftopi, jima bres milosti ob shivlenje pridti.
216 Listek.
S'veftoba, inu pokorfhina, od katere leta fklep govorij, ni le farno saftopit per tihjifteh opravileh, kar eniga koker foldata fizer sadene, po-ftavim, jesda, ftrasha (Wactit) poflanftvo &c. ampak tudi per takeh, katere on fkus roke k' fomimu pridu Zefarja fturiti sna; inu on fe nima na nobeno vifho takim pofebnim delam pod grosno fhtrafo odpovedat.
11.
Vfakiteri k' vojfki flifhejčizhi mosh fe jima od pregrefhnih befedf, inu del oddershati, inu Boga sa premaganje, zhes fovrash-nika profiti, inu kader fe k' boshji flushbi bobna, fe kjekej podati, inu tejifte ne famuditi.
Aku pak kdo pregrefhno govorij, al dela, al fkus let6 druge k' ravno letim sapele, ta jima na shivoti, inu telefi po she vun-daneh pravizah pofhrafan biti.
Zhes leta fklep fe tudi pregrefhe tijifti, kateri vero sanizhujejo, inu bukve, katere dobro sadershanje fkase, fpifujejo, nastrofajo, al take grosne mifii pred drugimi vun-dad6, katere le k' neverjetnofti, al k' pohujfhanju tiga dobriga sadershanja pot kashejo.
111.
Kdor podfhuntanje dela, al de je previshan s' tem okrog hodil, jimž bres milofti shivlenje sgubiti.
Leta pregreha fe dapernefe, kader fe s' vezh, al malo drugimi vkup-is-hajajo, inu v' leteh zhes Zefarja famiga, al zhes te naprej-poftavlene, zhes flushbo, al zhes zelo zefarftvo skupej fe fhkodlivo govorij, inu toku fodi, de v' mifieh tih drugih kaj hudiga fpozhno: dalej kader fi kdo per-sadene al saiezhene (Arrestanten) na dan fpuftiti, per enim Execuzioni pred vfeme sa gnado vupiti, al zelu tegajiftiga od-teti. Tudi je ena forta pod-fhuntanja, kader vezh, koker fhtirji v'kupej k' fvojmu vikfhimu pridejo, de bi se zhes kaj potoshili: Tudi kader eden s' fvojim Vikfhim prefilno govori, slafti kader fe to prizho vezh drugih sgodi.
IV.
Katere ene befede, skus katere fe sna eno podfhuntanje sgoditi, od febe pufty flifhat, jima po vashnofti te rezhf na shivoti inu telefi pofhtrafan biti.
Pod tem fo sapopadene vfe befede, inu pifanja, skus katere bi snal en punt, al ras-pertje vftati.
Tudi fe te pregrehe pred drugimi dolshni fture, kater zhes Zefarja, al sveso vfčh deshela sanizhvavfke bukve, al pifanja pifhejo, tajifte dalej dado, al tudi s' befedami take mifli pred vfime, ozhitno ras-trofijo, katere al farne na febi, al sraven drugeh na pre-obernenje, al na prekuz zeliga vladanja namerjajo.
Listek. 217
V.
Kateri s' fovranishnikom na fproti piTma derstii, inu vfi drugi is-dajavzi, inu pomagavzi jimajo bres milofti obefheni biti. Ravno let6 fe jima letemu sgoditi, kateri fe bojvanju doli-postavi, inu ta Officier, kateri eniga takiga tih fvojih per ti prizhi ne-prebode, jima fvojo zhaft, inu dobro pofhtenje sgubiti.
Letukej fe fizer le govory od is-dajavfkiga fem, ter kje pifanja s' fovrashnikom, inu njega prijatelnom, kader namerzh eden al skus pifma, al s' befedo skus eno drugo perfhono, al koker koli bodi, timjiftim nasnanje daje, katero v' tem sna fiikoduvatl, inu njim morebiti popife od ene fortize, od ene deshele, al od flushbe al profiant-tabele inu vezh takeh rezhi v' roke perpravi, tedaj eniga fovrashniga fhpiona dela; vender je tudi sem-terkje poflanje pifem v'teh narmejnfheh rezheh, predem de fe poprej pervo-lenje dobi, zelu mozhno prepovedano, inu morjo taku dobro pifma, katere na fovrashnika gredo, koker tudi te, katere od ondol femkej pridejo, po spodobi fem pokasati; dalej je tudi ena po sadershanji te rezhi vezh, al mejn obtoshliva forta od is-danja, kader eden slegane novize vun-trofi, aku skus leto med foldatmi, inu na desheli zaglivoft ras-tferne; ja zelii je fhtrafe vredno, aku eden refnizhne, vunder flabe marne ras-snafha: Pomagavzi vfeh takeh is-dajavneh rezhe, tudi tijifti, kateri sa leto-vedo, nizh pak od tega nepovedo, ravno lete pregrehe, tedej tudi te fhtrafe deleshni sture.
Kar tedej leto sadene, aku fe kdo bojvanju odpove, tukej ne bo le samo tajifti, kateri leto is ras-pertja, inu terdovratnofti fture, ampak tudi tajifti, kateri savol pomankanja te ferznofti per enim fovrashnim prehitenji fe na ftran vmakne, al zelu prozh odtegne, sapopaden; sakaj on v'enim, koker v'drugim kraje ravna zhes fvojo toku dragu fturjeno perfego, inu zhes to je pn koker en tat, kateri fvojmu gofpodarju to vshito pizho odkrade. Kir tedej na kaj takiga fhtrafa kmalu pridti more, taku je enimu officirju nalosheno per sgubenji fvoje zhafti, fvojga na to visho nesveftiga pod-loshniga v' ti prizhi okoli pernefti.
VI.
Kateri po krivim perfeshe, de bi kaj premoshenja na fe perpravil, jima s' vifoko fhtrafo obloshen biti, kateri pak v' glavo-sapadneh rezheh k' obdolshenju eniga drugiga eno tako krivo perfego doli-poloshi; taku jima leto fhtrafo preftati, katero je on vunimu skus perfego namenit otel. Tudi, kateri eniga drugiga h' krivi perfegi golfivo, inu radovolno napele, jima ravno to fhtrafo terpeti.
Vil.
Kdor fe ftrashe (Wacht) le s' filo dotakne, jima na shivlenji fhrafan biti.
218 Listek.
Med temi fe ne le famo tijifti saftopijo, kateri eno ftrastio, vatito ali Salva-Guardijo pretepo, ampak tudi tijisti kateri fe branjo inu ta napovedan arreft gori ne-vfemo, al bodi leta skus foldafhino, al famo na povelje fvojga naprej-poftavleniga napovedan: tudi fe na to visho pregrefhi, kader eden, kateri je vshe v' arreft djan, vmifli, de ozhe vjiti, filo dela: tudi kader en arreftant keho gori-dene, al she vun fpraviti ozhe; sa tega voljo fe sna ta vbeshnik v' poprejfhnim pergodki bres veliko premifhlenja kmalu vftreliti) v' sadnim pa le takrat, kader drugiga mogozhe ni, njega gori-dershati.
VIII.
Kdor na PatroIIo fvojo pukftio (sic! pufhko!) nameri, jima na shivlenji fhtrafan biti.
Patrolla, al Ronda je tudi ena ftrasha, al vahta, inu sraven fe ravno tokii sadershi, koker je v' fprednim artikelni al fklepi rezheno bilo.
IX.
Vfaki jima famitno, inu drugo vahto, koker fe fpodobi, v' zhafti dershati; kdor leto preftopi, more ojftro pofhtrafan biti.
Leta artikel, al fklep je toku saftopit; de se vfaki famitni al drugi vahti, Patroli, Rondi, inu Salva-guardiji nobena ne fpodobnoft, ampak fpofhtuvanje fkashe: tedej fe nefme nobeden podftopit, vahti, kader na eniga savupije, zhes to vkasano fturiti, nepametno odgovoriti, pred njo boj sazheti al vupitje-pozheti.
X.
Kader eden na vahti fpi, bodi al na vojski, al v' Garnisoni; al kader on, predem je fvoj zhaf doftal, al oblesan, od fvojga mefta prozh gre, jima vftrelžn biti.
Samotne vahte fo ozhi ene fortize, inu armade, tedej fe zelo nemore sgovoriti, aku bi nemarnoft eniga zhloveka, eno zelo mefto al armada ob zhaft, premoshenje, inu shivlenje pcrfhla.
Aku bi tedej ena Samitna Schildvahta savol telefne flabofti ne mogla dalej ftati; aku bi savol posablivofti tiga nishi-officirja ob pravim zhafi ne bla odpelana; toku jima na sraven-ftojezho vahto, al pa, zhe je wahtfhtuba, al ftrashifha blisu, na tajifto savupiti, de fe odpelanje fturi. Sraven more tudi vahta, katera eno pofebno befedo al Losungo doby, leto fi dobru sa-merkat, al Patrole eno drugo povedala, toku se more kmalu odpelati, oblesati, inu ojftro fhtrafati: v' nevarnofti tiga fovrashnika pak, kir fe sna ena vekfhi nefrezha sgoditi, je fhe ojftrejfhi s'njo delati, ja zelu pred Vojfkno fodbo (Kriegsrecht) poftaviti. Zhes leto fe tudi nobena vahta bres prizhe tiga napelavnika (Auffuhrer) pod ojftro fhtrafo odpelati, oblesati puftiti nefme.
Listek. 219
XI.
Ravno Iet6 fe jima Officirjo, al nishi - Officirju sgoditi, kateri fe per Visitiranji te vahte tam nesnajde.
Leta artikel fe tudi ras-tegne na vfakiga Vahte-Komendanta, kateri fe od fvoje vahte al Komande prozh poda; inu je fhe vezh fhtrafe vreden, koker en drugi, kir fe je na njega koker Komendanta savol varnofti popolnoma sanefti. Sraven je samerkati, de fe on zhes fvoj odkasan kraj nefme podati; aku lih Generalftvo, al kdor (infpekzion) ogled jima kje gre, svunej ku bi njemu od letih posebej bilo vkasano. Ravno tudi je on ti rezheni fhtrafi podovershen, kader on per Visitiranji spi, inu v' oroshje ne ftopi.
XII.
Kateri pijan na vahto pride, jima v'shelesje djan, inu po velikofti te rezhi na zhafti inu na shivlenji poihtrafan biti.
Pod tim artikelnam, al fklepam je sapopadena ne le samo vahta, ampak tudi vfaka gofpodna flushba, jimej jime, kar sa eno ozhe; kdor tedej is pijanofti v' ti kaj samudy, jima s' shelesjam pofhtrafan biti; kdor pak savol tega, kader en hrup, al nevarnoft tiga fovrashnika v' ftane, ni v' ftanu k' fvojmu oroshju, kompanji, al squadrono pridti, ta jima fhe ojftrejfhi, inu koker fo rezhi, na zhafti, inu shivlenji fhtrafan biti.
xin.
Kdor vahto samudi, ta jima v' shelesje djan, tudi ob vodi inu kruhu dershan, al po velikofti fhe ojftrejfhi fhtrafan biti.
Med tem fe saftopi, de nobeden fvojo njega sadeneozho vahto. Komando, al sizerno gofpodno flushbo nefme samuditi; tedej aku bi eden is terdnega urshoha vahto ne mogfel opraviti; toku jima on per pravim zhasi, inu sgodej napovedati; tudi de nobeden bres perpufhenja od vahte, inu druge gofpodne flushbe fe ne-odtegne; al bres oblesinge, od-pelanja; al bres povelja zelu sraven ni, katero, kader nevarnoft tiga fovrashnika tukej, po sadershanji te rezhi, zelo od glavo djan biti. Tudi fe v' letim artikelni, al fklepki sa terdno poftavi, de nobeden, bodi kdor ozhe, bres pervolenja fvojga vikfhiga, eniga drugiga na mejfti sebe v' fhlushbo vseti, al od-tod fe od tega odvrezhi, ne fme puftiti.
XIV.
Koker hitro je vahta poftavlena, ne fme nobeden skus hrup s' vupitjam, ropotanje, al ftrelanje vsdigniti pod fhtrafo na shivoti, al shivljenji. Leta prepoved gre kje, de nobeden v' prizho eniga vikfhiga per eni vahti, al pred eno drugo sbrano trumo, tudi na
220 Listek.
enim kraji, kir fe vojfkna fodba (Kriegsrecht) dershy, v' enim jesnim sadershanji mezh vunpotegne. Inu on pade pod poprej popisano fhtrafo, zhe ravno skus leto fe nobena fhkoda ni sgodila: dalej ne fme nobeden v' zhafi, kader vahta prozh gre, al per komandi, al tudi armadi, al per eni fortizi fvojo Pukfho sprofhiti inu plenklati.
XV.
Kateri Komendant eno mefto, bres de fe je pred, kar je le mogozhno, branil, zhesda, ta jimž na shivlenji fhtrafan biti, inu med gmej foldatmi, aku fo sraven kaj krivi, jima ta defeti vmreti, ti drugi pak ob drugim zhafi na te narnevarnifhi kraje po-ftavleni biti.
Se sizer ne more sa terdno poftaviti, kdaj je to nar mogozhnifhi branenje, kir letukej na veliko-fortne reziiij pride koker: na vlhafanje ene fortize, koku rnozhno je fhitevenje od ludi, kateri fo snotrej sa brambo ? Koku fo prevideni sa ftrel, inu shivesh? tedej na druge perftavke veliko pride; to pravlenje eniga Komendanta v' teh rezheh pak vunder ni sa dofti — ampak v' tem fe tukej ne le famo Komendat, ampak tudi ti drugi offi-cirji po verfti saftopijo, inu per tih sadnih ta sgovor, de oni Komendantu morjo pokorni biti, nizh ne-vela, aku nifo tijifti per samerkanji eniga bres potrebe fkleneniga zhes-dajanja njega odgovarjali njemu superftali, ja takiga zelu saperli, inu mejsto na to sadno branili.
XVI.
Kader tudi Komendant eniga obfesdeniga mefta, eniga fvojih Officirjov, al foldatov od zhes-dajanja govoriti flishi, al to sizer samerka, tega je on na ftran fpravit dolshin.
Leta artikel, al fklep jima s' poprejfhnim eno sveso, inu pod befedo: na ftran spravit, fe saftopi, de Komendant tajiftiga officirja al soldata, kateri kaj od zhes-dajanja fhlifhat pufti, koker fo rezhi, more al skus vojfkno fodbo (Kriegsrecht) al skus fhtontrecht obfoditi, al fam na mejfti pofekati.
XVII.
En officir, al nishi-officir, kateri v' vojfki v' ftari Logarji (al v' garnisoni) na ograji (Wall) ene fortize, al eniga drugiga terdniga kraja vahto jima, more leto dobru previdit, pod fhtrafo fvojga shivlenia.
Listek. 221
V tim artikelni fo tudi vahte per arreftantiln sapopadene, sa katere oni dobri ftati morjo, inu fploh fe saftopi, de vfakitera fiushba, jimej kar sa eno jime ozhe, fe more prov opraviti.
XVIII.
Kader zele trume, kompanije al Escadroni, aku v' boj pridejo fvojo dolshnoft ne fture, jima officir, kateri je tega kriv, zhaft inu shivlenje sapafti.
XiX.
Kar pak te gmej foldate sadene, toku jima od tih doishnih ta defeti obeliien; ti drugi pak na te nar navarnifhi kraje koman-dirani biti; inu toku dolgo eno snaminje, skus katero fe od drugih posnajo, nofiti, dokler oni skus eno junafhko sadershanje leto nezhaft ne sbrifhejo.
Ne potrebuje vezh fkiadanja v' kom leta dolshnoft obftojy, sakaj leta je she v' fturjeni perfegi sapopadena.
XX.
Banderftva, inu trume, katere Schanze, Rediite, al en drugi kraj, bres de bi bili poprej, kar je mogozhe, fe branili, sapufte, jimajo ravno toku pofhtrafani biti.
Kdaj to vela, more rezh Sama na dan dati', tedej terdno is-kasati.
XXI.
Kader zele trume nesveftno odpadejo, inu vbeshe, toku jimajo v' 6 tednih po trikrat nasaj poklizani (al zitirane) biti, sraven pak fe jim more varni prihod (Sichergeleit) ponudit, inu tudi dershat, de fe fnajo odgovoriti; aku ne pridejo nasaj, taku je vfaki, aku bi vjet bil, sa obefit, od tih jiftih pak, kateri nasaj pridejo, jimajo tijifti, kateri fe pofhteno odgovore, fpufheni inu te druge fna vfak vftreliti.
(Konec prih.)